Poštnina plačana v gotovini. Štev. 28. Mesečna priloga „N0VE POMOUUBOtfE PODOBE". V Ljubljani, dne 16. julija 1925.
Leto I.
NOVI
Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna številka 1 Din. — Vinseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din.
Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništvu »Novega Domoljubaa, naročnina, reklamacije in inserati pa UpravuiStvu »Noveg» Domoljuba«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Dobrovski kmet:
Ilo v drugo smer!
To, kar počenja danes davčna oblast z zemljiškim posestnikom, je naravnost nezaslišano. Kljub temu, da se je v javnosti že neštetokrat obsodilo slovensko davčno uradništvo radi pretiranega iztirjavanja davkov, kljub temu, da vsak razsoden človek uvidi, da današnje gospodarske razmere in vsa gospodarska politika ni drugega kot izkopan kmetov grob, kjub temu se zdi, da hoče davčna oblast v Sloveniji (oziroma uradništvo) še z večjo silo pritisniti na delovni, posebno pa na kmetski stan. — Zastonj so vse napovedi prošnje in prizivi I Za vse to so navadno gluha ušesa— nakoplješ si le sitnosti in vržeš proč težko pogrešani delovni čas.
Medvojno in povojno kmetu sovražno javno mnenje, ki je videlo v njem le s tolarji obloženega oderuha, ki ni moglo prenesti svilenih rut naših kmetskih deklet, ki je prezirljivo zrla na kmeta, ki je pripeljal na lepem zapravljivčku živež v mesto, namesto peš s košem na hrbtu, ki ni moglo prenesti, da si je to »podeželski oderuh drznil celo povedati, koliko hoče za svoj^ pridelek, da bo mogel obleči posle in družino, to javno mnenje je prišlo danes no izraza in vihti bič v obliki davkov potom katerega hoče napraviti iz kmeta zopet to, kar si žele — ponižno, revno, zga-rano in ubogljivo kljuse v roki organiziranega meščanskega konsuma.
Ko sem prevzel nekaj let po vojni malo, obremenjeno kmetijo, sem si uredil knjigovodstvo in tako vsak dan zapisoval prejemke in izdatke. Šele v tretjem letu sem Prišel na to, da sem zamogel napovedati dohodke glasom vodečih knjig. Vsa leta prej pa sem plačeval poljubno predpisano uohodnino. Mislil sem, da bom tako ustregel davčni oblasti in že enkrat prišel do T®ga, da se mi dohodninski davek predpiše «?liodkom primerno. Pa glej čudo! davč-»m uradnikom niso knjige — dasi vestno »vilno vodene — verodostojne!! Kajti IS" »»nos katastra (zemljiške knjige) se-
demdesetkrat pomnožen, izkazuje več kakor računski zaključek merodajuega leta!!
Vsak razsoden človek pa mora vedeti, da se dohodek pri kmetiji ravna v prvi vrsti po gospodarskih, denarnih in delavnih razmerah, ki so pri posameznih posestnikih enakega katastralnega čistega dobička — zelo različne. Vzemimo posestnika (srednjega), ki je prevzel zadolženo domačijo, kojega katastralni čisti donos znaša 400 K. Izplačati ima dedičem 200.000 kron. Polovico je izplačal takoj prvo leto radi negotove denarne vrednosti. V ta namen je prodal ves razpoložljiv les in odprodal zadnje živinoe, razen par krav in uprežne živine, da je mogel delati in imel mleko za dom. Popraviti je bil primoran tudi gospodarske stavbe, ker po dolgih letih očetovega gospodarstva je bilo treba marsikaj urediti in prenoviti. Vse to ga je radi dragih delavcev in materijala stalo nad 30.000 kron, za katere se je moral ponovno zadolžiti. Vsled pomanjkanja denarja, dragih delavcev in slabih tržnih razmer so bili dohodki malenkostni. Prodati je imel le nekaj tisoč kilogramov krompirja in dva rojena preši-ča. Za krompir, za katerega je upal prejeti največ, ni bilo kupčije. Bilo ga je na trgu v izobilju, ker je bil izvoz vsled pritiska in zaščite konsumenta omejen. Isto je bilo tudi s prešičem, katerega je moral dati po nizki ceni. Izkupil ni niti toliko, da bi pokril preostale stroške med letom, plačal delavce, oblekel sebe in družino. Niti za toliko ni izkupil. Kako naj potem plača dolžne obresti?!
K temu pa še davčna oblast predpiše dohodnino. Po tajnem zaupniku izve, da je prodal več glav živine, par prešičev in les iz gozda. Toraj katastralni čisti donos 400 X 70 = 28.000 K, živina od K 80.000, vzeto polovico znaša K 40.000, prešiča K 15.000, vzeto dve tretjini, kar znaša K 10.000 in les K 20.000. Tedaj skupni obdavčljiv znesek znaša 98.000 kron. Vsako dokazovanje, da si prodal živino kot neobhodno potrebni inventar v škodo polja, no pomaga, vse je brezuspešno. Odbije ti davčni uradnik le v gotovini plačane obresti od davka, za vse drugo so gluha ušesa, ker merodajna sta
tu le zaupnik in čisti donos zemljiške knjige. Tako je davčna oblast zadolženemu posestniku predpisala samo osebne dohodnine okrog devet tisoč kron! Kje naj jih revež vzame, ko ne more za pridelke utrgo-vati toliko, da bi kril obratne gospodarske potrebščine?! Kljub marljivemu in napornemu delu leze leto za letom v večje dolgove. Mesto da bi državniki z modro gospodarsko politiko skrbeli za primeren obstoj vseh stanov, v prvi vrsti pa kmetskega stanu, ki vse vzdržuje, — puste, da kmet žalostno propada. Zakaj kmetu sovražno javno mnenje vihti danes bič v roki davčnega uradnika.
V času, ko davčna oblast tirja denar, kmet navadno še nima kaj prodati. Saj mora dostikrat delati dolgove za stroške med letom. Tudi za davek treba delati nov dolg, oe ni kaj prodati, seveda za slepo ceno. Vse to pride v prid konsumentu, posebno v okolici mesta, kjer se davčni vijak najbolj privija. Danes vse, kar kmet prodaja, v ceni silno pada. Vsi pridelki sosednih držav imajo k nam prost dostop It S tem se je nam kmetom zasadil naravnost nož v srce t Ali ni to uničevanje kmetovega obstoja? Kako naj potem plačujemo visoka
Da sem rožica, lilija, Ha t?e3no se smejem vesela, to je zasluga najboljšega, slorečega mila —
,.Gazela"
4»
vsestranska bremena, posle, obleko itd., Se ne bo v jeseni dohodkov?! Dohodnina se nam predpisuje za dve leti nazaj, ko je denar že davno porabljen, dohodkov pa danes ni Kot vse kaže, imamo v teli letih pričakovati naravnost velikansko davčno katastrofo, ki bo spravila na tisoče zadolzenih
kmetij na boben.
Zadnji čas je, da se spametujete, v» Javni merodajni funkcijonarji! Ne rušite kmetu težkega in skromnega njegovega obstoja — njegov, ljubezni poln kmetski domi Le v tej smeri bo prišla med širni delavni stan našega naroda zavest o medsebojni ljubezni in narodnem edinstvu. Vse drugo ne pomaga nič in bi moglo tej misli le škodovati. — Zato, če ljubite lepo našo državo: krmilo v drugo smer!!
Ali Kbq aH ne ho?
Pogajanja med radikali in radičevci so menda končana in za radikalno-radičevsko vlado vse pripravljeno. Radičevci so popustili prav v vsem: zapustili so republiko, zapustili so kmetsko demokracijo, zapustili so federalizem in avtonomijo, sprejeti so vse pogoie: vsa davčna bremena in še nova, ki se bodo naložila, vse strahotno iz-mozgavanje Hrvatov in Slovencev, vse postave, ki se nameravajo sprejeti v prav posebno škodo Slovencev in Hrvatov (solski zakon, ki nalaga občinam o.jrcmna novi bremena in upeljava nov Pribičevičev kr-šcansk' nauk v šole), tiskovni zakon, po katerem ne boš v časopisju smel več niti zdihniti, da te davki bole, sprejemajo vi-dovdanjko centralistično ustavo kot stalno, dasi nam je vprav vidovdanska ustava prinesla že milijardne škode — vre, vse tiho in molČ3 sprejemajo, samo da Štefana Radiča rešijo iz ječe. Hrvatskemu razumni-štvu zaliva rdečica obraz vsled sramu in hrvatski kmetje či:dcra sprašujejo: čemu so morali ckc: i toliko let prenašati baUne in ječe. To, kar so danes dobili iadiče.oi, to je bilo vedno na ra/;poiago.
Nikdar še ni Pašič tako ponižal in osramotil svojih na-pretnikov, kot je sedaj Hrvate.
Nova vlada, v kateri bodo menda radičevci kljub svojemu velikemu številu dobili samo 4 ministrstva in še ta neznatnega pomena, bo menda še ta teden sestavljena. Vendar je še vse v rokah Pašiea, o katerem nihče ne ve, kaj namerava.
Pribičevič in Žerjav zletita iz vlade. Odkar je bil njun prijatelj in pristaš dr. Lukinič kot pravosodni minister izročen preiskovalni komisiji radi umazane kupčije s Turn-Taxisom, je ugled liberalne stranke, ki na debelo krade iz državnih blagajn, padel pod ničlo.
Jasno je, da radičevci ne bodo dolgo ostali v vladi. Na eni strani ne bodo mogli za Hrvate ničesar doseči, ker so že zdaj vse popustili in so v ogromni manjšini v vladi, na drugi strani pa bo odpor hrvatske javnosti proti sramoti, ki jim jo je usilil Pašič, vedno hujši.
Boj proti centralizmu in korupciji pa se bo nadaljeval. Z razpadom Radičeve stranke, ki je bila poleg Pašiča največja ovira v boju proti centralizmu, in to vsled \ 2»
Radiča, smo zopet stopili za en korak dalje v svojem boju. Pasti mora še končna in največja ovira: enotnost radikalne stranke. Tudi ta je danes že zapisana smrti in ga ni zdravnika, ki bi to bolezen v radikalni stranki ozdravil. Treba samo še malo čakati in potrpeti.
Vztrajnost pa je pogoj vsakega uspeha.
žerjavov prijatelj na zatožni kiupi.
Belgrad, 12. julija 1925.
Zgodovinski dan je bil v petek, 10. julija! Prvikrat po preobratu se je zgodilo, da je narodna skupščina ministra postavila na zatožno klop. Ta dan je narodna skupščina z večino glasov po večdnevni razpravi izročila Žerjavovega in Pivkovega prijatelja pravosodnega ministra dr. Lukiniča sodišču. Ta sklep je zbudil ne samo v naši državi, ampak tudi izven Jugoslavije mnogo zanimanja.
Kaj ia bilo na celi stvari? Kaj je pravzaprav zakrivil minister dr. Lukinič? Veliko se je sicer že o tem pisalo, a vendar je treba, da ta umazan slučaj še malo opi-šemo, posebno radi tega, ker Žerjavova »Domovina«, »Jutro« in »Narod« z debelimi črkami branijo Lukiniča.
Najboljši pravniki-govorniki so v skupščini v tridnevni razpravi poslancem natanko pojasnili, kaj je vse počenjal Lukinič, ko je bil pravosodni minister in čuvar državnega pečata. Tudi večje število poštenih mož iz radikalne stranke je javno obsojalo Lukiničevo »delo«. Žerjavovi somišljeniki so hoteli prikriti in izbrisati nečedne kupčije samostojno - demokratske stranke s tem, da so med govori Davido-vičevih, hrvatskih in pa naših poslancev strašno besneli in tulili. Tako je n. pr. brat Svetozarja Pribičeviča pop Valerijan kričal nad onokicijo, da je »banda«. Hrvat Žanič ga je iz razburjenosti sunil, da je Valerijan Pribičevič padel kakor je dolg in širok po tleh. Govorniki so na podlagi aktov dokazali, da je Lukinič ogromno in bogato veleposestvo nem. kneza Thurn-Taxisa, ki leži na Hrvatskem in meri okoli 60 tisoč oralov najlepše orane zemlje in hrastovih gozdov, vredno več stotin milijonov dinarjev vrnil knezu iz Nemčije, dasi prinada po določilih mirovne pogodbe naši državi kot obračun za vojno odškodnino. Hrvatski kmetje, delavci, invalidi in najemniki v teh krajih so upali, da bodo dobili za primerno ceno toliko grofovske zemlje, da bodo imeli streho in kruh za svoje družine. Ali minister dr. Lukinič je svojevoljno odstranil sekvester z vele-posetva in to neizmerno bogastvo vrnil miljarderju — knezu iz Nemčije. Thurn-Taxis je sicer plačal nekaj milijonov državi kot odškodnino in šlo je — kakor pišejo listi — tudi mnogo milijonov v druge žepe, a narod hrvatski in država trpita ogromno škodo. Posebno živo j- opisal Lukiničevo početje v svojem govoru naš poslanec, mladi pravnik iz Celja dr, Jakob Hodžar. Pribičevič, Žerjav in Pivko so kar skakali od jeze.
Izmed ministrov in vladne večine je edini skušal braniti Lukiniča njegov srčni
prijatelj dr. Gregor Žerjav. Ali pranje tega umazanega perila se mu ni posrečilo. Tudi od srca mu ni šlo. Sapo mu je zapiralo, Saj se krivica ne da braniti! Samo trije zagrizeni Lukiničevi prijatelji so Žerjavu plo. skali. Sicer pa je cela zbornica molčala. Bled in sključen se je Žerjav vsedel na svoje mesto.
Po Žerjavovem govoru je predsednik odredil glasovanje. Vsi poslanci smo dobili glasovnice v zavitkih. Kdor je hotel glasovati za Lukiniča, je moral zapisati na listek »za«, a kdor je bil proti Lukiniču, to je za njegovo obsodbo, pa je zapisal »proti«. Vsi klubi so slicali svoje poslance v zbornico. Nihče ni vedel, kako bo izpadlo glasovanje, ker se radikalni poslanci niso izjavili. Žerjavovi somišljeniki so švigali od enega radikala do drugega, da bi jih pregovorili za Lukiniča. Vladala je taka napetost, kakor še menda nikoli pri kakem glasovanju. Glasovnice smo metali v veliko Skrinjo. V glasovalno-števni komisiji je bil tudi naš poslanec Fr. Smodej.
Okoli tričetrt na 8 zvečer so pričeli šteti glasovnice. Ko so našteli do 50, je bilo proti Lukiniču 15 glasov več nego za. Pri 150 glasovih — čudno — sta imeli obe stranki 75 glasov. A kar naenkrat je začela Lukiniču slaba presti. Naših glasov »proti« je bilo vedno več. Poleg mene je stal eden voditeljev samostojne demokrat-ske stranke. Ko je mož videl, da bo Lukinič propadel, se je pričel tresti, kakor šiba na vodi. Jasno je namreč kakor beli dan, da je samostojna demokratska stranka z Lukiničevo obsodbo pokopana. Vsi vemo, da bodo prišle sedaj večinoma vse umazane stvari teh ljudi na dan. Kakor pri Thurn-Taxisu, tako so samostojni demokrati dobili za svoje liste, za volitve in za agitacijo — milijone še iz drugih virov. Tudi pošteni radikali kažejo s prstom za njimi.,. Sedaj nam je marsikaj jasno tudi v Sloveniji. Od kod so dobivali denar?,..
Izid glasovanja je bil za Lukiniča in njegove prijatelje uničujoč. Glasovalo je 248 poslancev, 138 proti, a samo 103 za, 7 liskov je bilo praznih. Opazoval sem Žerjava in Pribičeviča, Ko sta zvedela, da je Lukiniča skupščina izročila sodišču, sta )0 bleda odkurila iz dvorane.
Tako je vendar pravica zmagala. Okoli 30 poštenih radikalov je glasovalo z nanui kakih 30 pa je izostalo od glasovanja. -Značilno je, da je vodja Radičeve stranke dr. Nikič tik pred glasovanjem zbežal'/ dvorane. Tudi drugih 13 Radi-čevcev se je izognilo glasO' vanju.
Značilno je tudi dejstvo, da je minister dr. Lukinič več tednov pred obravnavo v skupščini »odpotoval« v češke toplic® »Karlove Vare«. Od tam se je — ko |« sumil, da smrdi — tudi odpovedal ministrski časti. A vse to, z Zerjavovo obrambo in pisanjem »Jutra« in »Domovine«, ne b" nič pomagalo. V soboto, 11. julija je skupščina izvolila 12 člansko sodišče, v kateren so sami dobri pravniki, med njimi tudi na dr. Hodžar. To sodišče bo v 20 dneh vse akte proti Lukiniču stvarno preiskalo stavilo nadaljne predloge.	.
Tudi za Žerjavove ljudi se pnee«3 uresničevati geslo: Sreča je opoteca!
Stev. 28
>wn POMOLflrflc 1920
Strem m
Priprave na vojno. Odkar so vtihnill topovi, se diplomatje vseh držav trudijo, da bi se države razorožile, da bi se ohranil večni mir. Vršilo se je že mnogo raz-orožitvenih konferenc, na katerih so prav lepo govorili o miru med narodi. Toda to je le na videz. V resnici je stvar popolnoma drugačna. Nemčijo so res razorožili in ji vzeli vse brodovje. Toda s tem pa ni30 zatrli ponosa nemškega naroda, ki hrepeni no maščevanju. Mesto da se mladeniči vežbajo pri vojakih, kakor v drugih državah, so to nalogo prevzele športne organizacije, ki neumorno vežbajo svoje člane v vojaških vajah, tako, da če pride do nove vojne, bo Nemčija zapet imela močno in izvežbano armado. Sosedje Francozi so vsled tega v silnih skrbeh in vso pozornost obračajo svoji armadi, za katero izdajajo vsako leto velikanske vsote. Tudi Angleži in drogi ne zaostajajo za Francozi in se pridno oboro-žvjejo. Vedno večja skrbi povzroča evropskim velesilam tudi Rusija. Sprva jo nw!-a-tere države v svoji domišljavosti niti priznati niso hotele, a dar.es se je pa že boje. Rusi se za priznanje aH nepriznanje niso dosti zmenili in so šli svojo pot. Iskali 30 slika 7. azijatskimi narodi in ga tudi v resni™ našli. Doma pa so ustanavljali tovarne za orožje, zrakoplove itd. Vodijo jili povečini nemški inženerjl. Danes se pa že čuti moč ruske države. Na Kitajskem /, vso krvoločnostjo preganjajo tujce, zlasti Angleže in Japonce. Prav nič se ne zmenijo Kitajci za grožnje velesil, ker imajo zadaj — Ruse. Tudi Afrikanci so puntajo in šo s precejšnim uspehom ter kar nič ne marajo slišati o tem, da bi bili še dalje podložni Evropejcem. Vse kaže, da bo prej ali slej prišlo do novega svetovnega požara, v katerem bosta nastopila dva močna nasprotnika, t. j. azijatski in afrikanski narodi v zvezi z Rusi in Nemci proti evropejskim velesilam.
Spor med Sveto stolico in češkoslovaško vlado. Na Češkoslovaškem so 0. julija priredili velike svečanosti na čast Janu Hu«u. Jan Hus je živel v začetku 15. stoletja in je bil češki narodni prvoboritelj. Bil pa je tudi hud nasprotnik katoliške cerkve in je razširjal krivo nauke. Radi tega je bil izobčen iz cerkve in po tedanjih zakonih leta 1415 sežgan na grmadi. Ves češki narod in tudi katoličani slave Husa kot narodnega prvoboritelja. Toda zadnjo proslavo so pa češki svobodomiselci izrabili v protikatoliško manifestacijo. Izdali so razglas, ki je naravnost žaljiv za katoličane. Umevno je, da tega izzivanja katoličani niso mogli prenesti. V znak protesta proti žalitvam katoličanov je papešlr! nuncij Mar-maggi zapustil Prago. Svobodomiselci so radi tega zagnali velik krik in vale vso krivdo za ta spor na Cerkev, dasi so ga izzvali sami. Vlada je odpoklicala svojega Poslanika od Svete stolice. Upati pa je, da »e bo spor poravnal, ker je velike važnosti za Češkoslovaško, v kateri živi 11 milijonov katoličanov, da živi v prijateljskih od-n°3ajih s Sveto stolico.
V NEDELJO V KAMNIK!
V nedeljo 19. julija bo v Kamniku večja orlovska prireditev. Nastopi članstvo petih okrožij (kamniškega, ljubljanskega, ribniškega, trboveljskega in vrhniškega). Zberemo se v Ljubljani na kolodvoru in so odpeljemo v Kamnik 7. vlakom, ki vozi ob 7.55. S tem vlakom imajo drugi vlaki zelo pripravno zvezo in tudi popoldanska in večerna zveza vlakov je ugodna. Polovična vožnja je dovoljena in prosimo, da pri vstopni postaji kupite celo karto v Kamnik 7. mokrim dnevnim postajnim žigom, katere pa v Kamniku ne oddajte. V pisarni orlovske ekspoziture, ki bo poslovala na prireditvenem prostoru, dobite potrdilo, da sle se prireditve res udeležili. S tem potrdilom in prejšnjo karto se odpeljete domov. Kakor kažejo obsežne priprave in čo nam bo nebo naklonjeno, bo na;w.cp v Kamniku največja letošnja manifestacija orlovske misli in oriovskeg:i rHa. Prireditev je celodnevna. Dopoldne sv. maša na prostem, tabor in obhod po lepem letoviškem Kum-niku, popoldne javna telovadba Orlov in Orlic na telovadišču; na veseličnem prostoru prosta zabava. Vse kar čuti naše iu orlovsko so bo ta dan zbralo v Kamniku, da poudari naše krSčansko in mladinsko mišljenje, Mladini poguma — sebi mladosti!
d Še mnogo !stf G. svetnik Jakob A jaz, župnik na Dovjem, oče naših planincev, je obhaja! prejšnji' pondeljek svojo osemdesetletnico v Vratih, tile pod triglavsko steno, v Aljaževem domu, kl ga je sezidalo Slov. pterdnsko društvo njemu na čast poti njegovim la? inim vodstvom. Gospod jubilant je še enkrat prehodil dolgo pot, kl jo je v prejšnjih letih premeril nad p.33tokrat. Bog daj ljubeznivemu in vedremu gospodu še 90. leto obhajati v mogočni senci slovenskega očaka Triglava.
d Staroslovenska maSa r ljubljanski stolnici. V nedeljo se je začel v Ljubljani kongres za proučevanje vbodnega bogoslovja, oziroma za zedinjenje katoliške in pravoslavne Cerkve. Oošli so učenjaki iz cele Evrope. Prišlo je tudi mnogo škofov. Kongres se je otvoril s sv. mašo v staro-slovenskem jeziku po vzhodnem obredu. Maševal je grško-katoliski škof iz Križev-cev dr. Njaradi, obilno asistenco je tvorila duhovščina iz njegove škofije. Obredi so
Kaj pravi kitajski krščanski general. Kitajski krščanski general Feng je izjavil napram nekemu časnikarju, da v Kitajski 110 bo prej miru, dokler se ne razveljavijo krivične pogodbe, ki so jih velevlasti vsilile Kitajski in jo spravile v popolno odvisnost.
Vlomilci v vatikansko zakladnico aretirani. Vlomilce, ki so pretekli teden vlomili v vatikansko zakladnico, iz katere so odnesli mnogo dragocenosti, je policija že izsledila. Vlom ja organiziral neki rimski čevljar, ki se je pa sam izdal, ko je prodajal ukradene dragocenosti. Vsega skupaj so zaprli okroa IS oseh.
nad vso lopi in pomenljivi, le predolgi za nape navade — sv. maša je trajala čez dve uri Pri. maši je umetniško prepevalo sta-roslovenske masne molitve in odgovore pevsko društvo »Ljubljana?: — okrog 60 pO številu. Stolnica je bilk nabito polna in so verniki do konca sledili lepim vzhodnim obredom.
d Naš novi listek. Danes začenjamo v Listku z novo, zelo preprosto, a v srce se-gajooo povestjo Božji mlini. Spisal jo jo naj« boljši slovenski pisatelj dr. Ivan ProgeL Povest pripoveduje zgodbo o dveh slikah in dvoh slepcih, ki sta ju slikala v svojih zdravih dneh.
p S pestjo v obraz. Liberalci r. neto satansko zMmostjo nadaljujejo z nasilji iti se ne zmenijo niti za sodbe sodišč, ki so jim že opetovano povedala, da delajo proti' zakonu. Najbolj jih peče samostojnost in samouprava našiti občin. Po mišljenju žer-javovcev ima kmet ali delavec samo to dolžnost, da plačuje, pa čeprav sam »raven i/krvavi — 7, denarjem gospodariti pa smo samo centraliat. Tako je pri državi, tako hočejo pri šoli. tako pri občini. Celo vrsto občin so brez vzroka in nasilno razpustili — satno zato, da je prišel žerjavovski agent, ki je mastno plačau iz občinske blagajne. Vi zadnjem času je zopet celjski okrajni glavaft odstavil priljubljenega iu vestnega fajpanA v Motniku ter svojevoljno postavil na njegovo mesto liberalca, lci bo seveda za tO dobro plačan z ljudskim denarjem.
d Občni zbor »Krščanske Šole«. V četrtek 9. julija se jc vršil v Ljubljani občni zbor društva »Krščanska šola«. To društvo je danes toliko bolj potrebno in nujno, ker hočejo naši prostozidarji In brezverci vpeljati obvezno protiversko šolo, kjer naj bi se otroci pohujševali in kvarili potom sokolskega učiteljstva, verski pouk pa, kolikor bi ga ostalo, bi smel dajati samo tisti, ki bi ga nastavil svobodomiselni minister. Tudi katekizem in zgodbe bi morala biti tako pisana, kot bo zahteval framasonski minister. Najbolj tiščijo, da se 3prejme ta novi brezverskl šolski zakon, žerjavovci, katerih boj je v glavnem in povsod obrnjen proti veri in verskemu življenju. — Na občnem zboru se govorili prof. Capuder, prof. Sušnik, vseučil. prof. dr. Ehrlich in knezoškof dr. Jeglič,
d Posor! Mojstri, obrtniki in vajenci! Jugoslovanska obrtna zveza je kot organizacija obrtnega in trgovskega stanu sklel-nila, da bo izvrševala v bodoče tudi posredovanja za obrtne in trgovske vajence. Na1 ta način hočemo pomagati zlasti našim staršem po deželi, kl večkrat ne vedo, kam bt oddali svoje sinove v obrtni ali trgovski pouk. Pomagano bo pa s tem tudi obrtni«
obleke
Najugodnejši nakup
Vam nudi
Jos. Rojftna^ Ljubljana
t m t* trgmetm. ki *b?f.	»
tnt*<m u. f<mi(Kmte*> rim T.<<ru J fe«. ofc«)t gtsrf* M «*j i., obrv/ »e »a dr .F> »-TiTii. Tafc/r*>. da f- 4-l/jjf) <.••'	.T' if	C'-'. .'s-
i;, oirtfci	L^sMjs^i K*
K«	»U- Ji
(j	/ C; .it >.1 M> i ii / « . i * i -
f e - c • ^ /-b It.-^.^aSf t. F"f .0 t I/>-
fe r-i of *ino z L jf..-šf^.. Ko-r- o-m«^ 12.
d Dtiuru potr.&c p*. io<i is pcpla-ri
•A«	Avjt\xvT.\ rr. i. e-r ir Kr*1%
Mikt*. «* % raz;Tc •• f .-v, t f.•'.'.Krero-izrz*. ki r/. pj. mmšttrv i dt poplave m oče . .jsr.er.-j .'	- rfb > hrba
t2ia.y da k •• ..e.; Crža-.i n.a»hti> trpek tjai:;pr 'jfo <• - r-. r k se	r. 20 cii-
Riorv. Cic.-. f:- »<tr,<k op-" z» pr«' K; enžir^ž. T; i o« --t r. ■ -,.r jote cer.ni ker m ccijtel rrii anirio tka., p® ■-•''.f '.«! r.f v e podatke Ur e.c- c le® ra.o t. j, -.«•. podpore Mr i« e •<■ ble- a! od	t.-ca r-.jr-i'U* !0 B.isj!.. o-.
kre/JH;. ;; v< da - i> m dri u ee<« drži*'. Dr V. ' ■ . »4 /Ji},levi: Uj rr.-
jv.v »-'.i p^v -crr.-t 'u T o ia Sloveo.H i f-. r rr< f r e t;. V j ar* De;ir.a od i' . >r< 21. t. ttj porc-* i ar«? i *.n:s>,, ;«- ;«• 'i - * t-rr «.r '«-ir. i k »'s »<-,»• .p-« » < r ."rai v» ) o p r
I O" .j i o ''C l/ -la	r.
ii l-f!,-ri ' \ rn» '/-j. . !• i« Or <■ .. , Jr «rti	rr -i-e nf^ipr.ofli ir, / i«
:i«r1 .t ;. - . /' !'f r< >.o t« i-h v ?.vf. i i-.. S!-<: t. )'t-< ,rj; mu nsndn«-». t ionnj vf-cni rr i r *
'i Ur 1 ■<■ J". . r- % Nc-verc Vfd*ririu p' • Lj . am «/ ; mi) b i rr. e r c 'mini '. 2. pr. r . i'r.-efe; k .»okr. Miiroi € !' i. N. j • rr n r O' ' '
'i ;»• r,thf < p»-tf -^-jij ' rte •( ^o-i> 4.. C. i j i < t i« v	pri Kr-
j? • m. f,; .r;,r: r, |> u r;r" ) pf^ r;. f ii. i->:r 1j. i m* p w»f ii n.-j ; pot;!»•:.. 191?.
d	; i <•	bHzti i- r,;.rja nt
0' le nt- k« j» . »a &t*r«-. 't.^z-iir \ fokoiu fcj) c ? a c j rcirie-..
d S rr rt nit rKf Z '<Ar.fi n;,«j j o-/<>*3j jO F'H'ti,o i»; f i»ji<:-. c ;j) \ po> »i^ljek <J. jiiliia ". hj ;r!'j Z;je. jo domače '<\rk, ^fclt lrn(:: r >y. Stožif;. lV;J|aJ jf; žit'- npvf; tn f/; rnu jr: \ Ulevtu utrjraJ \ai'-1 f i iti o je n.ip/i il nhpinl da bi zgrabil sui va ;<;!. pri tern pa if i/gnbil ravnM' /jr.-, padel kpredai z w z ;;lavo j-od prednU. kf^o, ki mu jf. t,U> '(f/. njo. M<// je bil na mei-tu mrtev. — Prejšnji dw k; jr-. udeležil nove maše »-.vo-Jf^a n »Čaka in fwč ni nihče slutil, da ga bo /f. drugi »lan doletela nesrečna usoda. -Toda Jiih<'<; ne ve ne dneva ne ure ... — Rajnki je zapustil ženo 8 tren i malimi <Aro-ti. ^aj v miru počiva!
<1 Vlak podrl voz naložen h »odi in z vinom. Trv.iški vlak je v hredo popoldne zadel prod Dupljami na kraju, kjer pelje državna rs*ta čez železnico, v voz. naložen B sodi z vinom. Na vozu je uedel Pavllnov
Vedno najnovejše
volneno blaijo z« ženske obleke ln blure * E. SKABERNE — Lkbllan«, Mettnl Ut 10.
U-n tako r o' r i i.
tap,' .i p.;ci Iki je fiuhoota za-r*jj c r.^i (jltosti	vlak«.
- nnr.c •.<«: »VOjO P^ ' i6 Z
w vlo t*, \<i. ki k.- je % velikem kclocar,- prei proti jarku. Pc«. s^t^J it o<*f.£/sl hlac<« • z »inom »o ja . : P'- Ef, s«3 jc pacel na izpod ,<••.. rw f ro;o	ter
c / /	p<fe.-:o«ic''
t.i.r • ;/. « pri b-n da ^ .."ic rdtekati vir,---. P r. tej ceH no-onp t«taii jx.polr.«na mirni ob . r • r.'. .n gkd&ii kaj -e prav za pra» ic«r. z	' ozr iicc*e Ker ie vlak
i r- -f .--i. * okom eb-tal, bili pepei-r,;i. v .ia> ■ /i 'o pr'-.- re šeni Ko so tr.-i«leli, ia ki, tre. io tž-eri hiteli rešs%at p«>feo-panfga voznika K sre^-i je ia<:obil hlspcc rta glavi, rope je imel pa bk-čt:o j.	Ker je ! il y; nui 1 rc-z
' .</.. - p«jtT-ir.i f.s <■ )i vlak ter jra cdpeija v Tržii, kjer so jra pokSi v tam-'.kKfStttf.-. Pr-'£!'nar^Tiik je litre i . 'k^a zdravnike, ki p; ranieo-<,/,aa. V kkem ♦tar.i so vr.-ga i . e; hn.' i rr. vlak. ki se je .ra^l h Ttuli. prr-ti K »arij« Pripeljali ga v
< -t J* ' Ijal \ Tj
je viak pr.pe-
c' KoCeTski okraj. Cerc zrvini *o padle >■ pac*>k>. Cene rr.ec • pa se držijo r.a i-- • r-i !c tuintam «e ic zac ii« Cas malo - "T	Pc danec Ski:'r ;e 7 10'-no ir.ter-
\«.r:rf! na rc.cdainih j.-,csl!fc da se cene r- - < j .nižajo v razmerju ' ceno i"■■ inc. Pri-č- kujemo, da s* tc z- -.'i iimprcie. ker je '<č i za časa ko'nje žetve in mlatve treba jake hrane delavcu in kmetu.
'i S;fi-ii I z. /-a potoka pri Sodjažii.; po-lo Dne f . julija je nd?riia strela \ nke-<uci:pore*trika Franc Po nie. fJgenj se je \ hipu ;a»i.'il. rnr 8. vozovi in djugo go-• cdar-v o orod'< je vse uničeno. Skoda je mnč Le p i žrtvAalnemu delovanju ga-društev, pccbuo domačemu, ki je v tr*.nutku stopilo v akciio. te imamo zahvali li, da i*5 »^"^nj ni razširil.
d Vrtmf-nvka ne«re/:a. Iz Malih Dol pri Vojniku nam poročajo: Dne 6. julija se je utrpa) oblak nad (' ešnjicami. Ivenco in Voj-nikorn. Malo pred poldnevom je začelo nalahno grmeti, a kmahi se jo usul de/, kakor iz Škafa. Po pretek1' ene ure je že drla vo-d;j kakor roka. Popla-ila je travnike in na njivah je podvalila v«-e žito in koruzo. Iz bregov je odnašala plazove v dolino. Posestniku Martinu Pšeničnik je odnesla veliko sadnega drevja ter eno niivo in travnik. Prosi, da bi dobil odškodnino. Strela pa je udarila na dveh krajih. V črefajicah v kozolec po^stnika .(urneje, od tega se je užgal še drugi kozolec. Pogasiti ni bilo m<> goče, ker ni nikjer blizu nobene požarne brambe. Tako je ostalo vse žrtev ognja. V Globočab pri Framkolovem pa tudi v kozolec posestnika Josipa Dobrotinšek. Domačih še doma ni bilo. Zgorel je voz krme, ki je bil pod kozolcem. Na pomoč ie prišla požarna bramba iz Voinika, ki je ogenj omejila, da se ni širil.
d Strela na ušesu. Strela je dne 6. julija udarila v hiSo Hermana Kincla v St. Jurju ob južni železnici. Oprasmlla je domači hčerki uho brez večje nezgode.
d Strela jo je ubila. Iz Zagradca na Do-
lonj^otn nam ^tejo: D»e 9. julija pop,,), doe 00 2 je nastala ta velika nevihta -treskalo in grmelo je kakor na sodni dan. žilnemu, vihanienuj ln nonaonemu nalivu so pol,-4ri delavei kc>maj ubežati, »trela pa 'e udarila v domov hiteeo ženo Alojzijo Jernejcič iz Fužine 15. ki je na mestu umr-h. Bila je povsem priljubil a, modra žena m rnna go»pod.nja. Pokoj in večni mir t oi. »kovemi dnti!
d Cjklon (, račni vrtinec) v Baianii in E^i-ki. Od očividca smo dobib to poročilo: V nedeljo 5. julija, okrog pol 6 popoldne je oel Barčnie m Bačke zajel hud orkan, ki je napravil ogromno ikodo. Ciklon je prižel prekc Maiarske čez Belje, zajel pristave Zeleno polje. Beli Monastir, Ja<enovac, Brestovac teT odšel na Daljo in konča! nekako v Sombcru. Ta vihar je bil že nekoliko dni pre> naznanjen Osijeku od nekega nemškega vremen«lovca. ki je po zračnem pritisku predvideval pot ogromnega ciklona ki jc pred par tedni v Ameriki poTuSil cela mesta in opustoši! cele pokra4ne. Iz Amerike je dospe! na Angleško odtod r.a Nor\eiko. Nemške, fez Avstrijo na Maiarsko in od tu k nam. Opustošenj*, ki jih je zapustil ta ciklon. ;o naravnost strašna. Na pr. v Belem Monastiru je razkril vse •.išje strehe in jih nosii po par cto meirov daleč. Pobil ie « točo veliko šip na oknih prevrnil celo 3C m visok dimnik mlekarne, odnesel jc strehe sladkorne to\arne, da je bilo 300 ' £onov sladkorja ped dežjem, Pre^Tni! je vlak osmih vagonov, polomil in izruval jc chevje s koreninami in nekatere debele topole zvil, kakor da so vrbove šibice V Jasenovcu je šel skozi park in popolnoma polomil drevje. F.«'.zkril je barako, kjer jc stanovalo okrog 100 prekmurskih delavcev in jih 48 ranil, med njimi 7 težko. Ubil |c dve ženski in po vaseh rani! veliko kmeiov. Toča je pa sesekla vse, kar jc našla n» po! 2ito, kar ga ni bilo pokošenega, je tako zmlatila, da ne bo mogoče niti slame pobrati. Koruza, pesa, krompir, konoplja so tako stolčerti da se nikakor ne morejo več popraviti. Ravnotako hudo jc bilo v Dalji, kjer na mnogih mestih ni poznati, kaj je sploh rastlo. Na postaji v Dalji i« odkrilo strehe barak in toča je pobila vse šine na postajnem poslopju. 38 kmetskib hiš sta voda in vihar razrušila. Tam, kjer jc to neurje šlo čez vinograde, je trte popolnoma seseklo. da sc ne bodo opomogle še več let, Sadno drevje, ki je bilo polno sadja, je polomljeno. Kjer je ciklon zadel ra hmeljnike, jih je kratkomalo položil na tla, potrgal vse žice in polomil droge. — Državno posestvo Belje je bilo posebno hudo prizadeto po tem ciklonu, ki je uničil najlepše in najrodovitnejše pokrajine. Na pristavi Jasenovac so morali svojo živino, okrog 500 glav, začeti krmiti s senom in slamo, kajti vsa zelena piča je bila tako stolčena, zbita in z blatno vodo poplavljena, da ni bila več za krmo. Tudi vec živine in perutnine je vihar uničil. Samo na državnem posestvu Belje se ceni po tefll ciklonu povzročena škoda nad 50 mdljon<>v dinarjev, V celem obsegu bo pa znašala nad 500 milijonov dinarjev. Samo zavarovalnici zoper točo v Osijeku jc b'io že prvi dan naznanjene Škode za 1 n1"'"
jonov dinarjev, za pridelke, ki so bili zavarovani. Plačujejo po 114 dinarjev na oral in dobijo, če je pridelek uničen, po 3000 dinarjev, — Škoda, ki so jo s tem neurjem utrpeli ti kraji, je res ogromna in toliko težja, ker sedaj ne morejo tam v 1 nadomestilo za uničeno letino ničesar dru-I ŽeŽa sejati kakor samo koruzo za I krmo. Ajde tukaj ne poznajo, bi Pa j sedaj prav prišla. Mnogo je v teh krajih tudi revnejših posestnikov, ki jim bo morala država priskočiti na pomoč, da ne bodo pozimi stradali. — Kaj tako strašnega, kakor je bil ta ciklon za te pokrajin, se redkokdaj pripeti.
d Čuden slučaj. V občini Gomilsko na Štajerskem so v vasi Trnavi v gostilni F. našli pod streho skritega mrtvega novorojenčka. Preiskava je ugotovila, da je mati domača služkinja in da je bilo dete rojeno že pred devet meseci in sicer mrtvorojeno. Najbolj čudno pri tem pa je to, da je bil o!rok čisto dobro ohranjen, kakor prvi dan svojega rojstva, brez smradu in tudi nobena žival se ga ni doteknila. Mater so odpeljali v zapor.
d Sleparski urar. Po raznih krajih Slovenije hodi neki Jernej Dolinar, ki se izdaja za urarskega pomočnika, in sprejema razna naročila in popravila. Odnesel je že več ur, več predujmov in pokradel tudi že več obleke, perila, tir in tudi denarja. Koliko je napravil škode, še niso ugotovili, ker se še niso prijavile vse oškodovane stranke.
d Pobegli pismonoša. Franc Pire, 27 let star, doma iz Raven pri Krškem, je služil zadnji čas kot pismonoša v Krškem. Spočetka je bil vesten in točen, ter si je pridobil pri svojem gospodarju poštnem starešini polno zaupanje. To zaupanje pa jo mož končno grdo zlorabil. Ko mu je pred kratkim izročil poštni starešina zopet vsoto 5447 Din, da jih izroči raznim strankam v poštnem okolišu, je Pire ta denar poneve-ril in neznano kam pobegnil.
d Kazan, volčji pes, jo roman iz življenja v Kanadi, kjer tedaj služi kruha tudi mnogo Slovencev. Roman je zelo napet in lep. Dobiš ga v vsaki knjigarni.
V nedeljo 19. julija vsi v Kamnik! Očetje in matere, pridite pogledat napredek svojih sinov in hčera! Pošteni lantje in dekleta, pridite se navdušit ob vrstah bojevnikov in bojevnic krščanske misli in sveže mladosti!
Uarno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hotela,Union'.
Obrestovanje najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestva, proti ___poroštvu i. t d._
Zopet znižana cena koksu
angležki plavžarski koks 100 kg 110 Din
en ivrdki D. ČEBIN - LJUBLJANA
Wolfova ulica l/O.
POLITlCni • 2HPISKI
&&_^_m
p Poziv dr. Žerjavu. Gospod ministerl V narodni skupščini Vam je očital hrvatski poslanec dr. Zanič, da Vam je moral bivši ravnatelj Jadranske banke Kame-narovič plačati en milijon dinarjev, da je dobil državni svinec izpod ccne, s čemer da je bila država oškodovana za visoke svote. Nato je dr. Žanič slovesno in glasno izjavil: »Vse to, kar sem navedel, je dokazano in hočem dokazati, da sem imel prav, ko sem očital Pribičeviču in Žerjavu in SDS, da živijo od korupcije.« Z ozirom na te hude in dalekosežne trditve dr. Žaniča Vas pozivljemo: Odgovorite nam, odkod jemljeta »Jutro« in »Domovina« denar, da se moreta v tisočih izvodov dan za dnem in teden za tednom zastonj razpošiljati, dasi prav dobro vemo iz lastnih podjetij, kako težko je danes časopisju se vzdržati na površju, tudi če morajo vsi naročniki plačevati naročnino.
p Tcpeni žerjavovci. V Mošnjah, kjer so dosedaj gospodarili žerjavovci, so se v nedeljo vršile občinske volitve. SLS je dobila 10 odbornikov, SKS 3 in žerjavovci 4.
p »Domovina« in duhovske plače. »Domovina« laže, da bodo v novih dva-najstinah baš po prizadevanju Pribičeviča duhovnikom povišane doklade. Prvič je Pribičevič pri tem tako nedolžen kot turški Kemal paša, drugič pa je ta doklada taka, da bo upokojeni duhovnik, ki je žrtvoval svoje življenje in svoj denar za ljudstvo, dobival sedaj namesto 12 Din na dan 16 Din. Ali more s tem dostojno živeti in se oblačiti? Kar se pa tiče škofo-vih veleposestev, je vsem liberalcem zna-, no, da gredo vsi dohodki v dobre namene, da pa so liberalci od Turn-Taksisovih veleposestev vtaknili milijone v svoje kase, državo pa še za večje milijone ogoljufali. Ali je zdaj prav?
p »Domovina« in novi šolski zakon. Brezverska »Domovina«, katera je plačana, kakor slovesno trdi poslanec dr. Žanič, iz milijonov državi ukradenih, mora seveda braniti novi šolski zakon, braniti že zato, ker je popolnoma protiverski, potem tudi zato, ker jemlje staršem vsako pravico do vzgoje otrok v šoli in končno ga zagovarja seveda tudi zato, ker nalaga našim občinam taka nova ogromna bremena, da bodo morale občine samo za šolo doklade prav znatno zvišati, namesto da bi plačevala država iz tistih milijonov, ki so jih liberalci pokradli iz državnih blagajn, kot se je pokazalo prejšnji teden v narodni skupščini. »Doillovina« trdi, da novi šolski zakon ni protiverski. Jugoslovanski škofje, ki so poklicani čuvarji vere, so soglasno v Belgradu protestirali proti novemu zakonu vprav zato, ker je protiverski. Kdo ve bolj, kaj je proti veri: škofje ali brezverski pisar v framasonski »Domovini«? »Domovina« dalje ostudno laže, da bodo starši tudi zana-proj imeli pravico odločevati v šoli. To si je »Domovina« enostavno Izmislila, ker se drugače ne more zagovarjati. Co »Domovina« piše, da je narodna skupščina zastop-
W--
nnzrariiLs
_.m>.
n Žužemberk. V nedeljo 19. julija bo v Žužemberku orlovski tabor trebanjskega orlovskega okrožja. Ob 9 sprejem gostov pri gostilni Grčar. Ob 10 sprevod z godbo od župne cerkve na trg; na trgu cerkveni govor, sv .maša in slavnostno zborovanje. Ob 3 popoldne javna telovadba, po telovadbi prosta zabava. Za prireditev, ki je v na& lepi dolini prva te vrste, vlada splošno zanimanje. Oddaljene skupine gostov naj pridejo na okrašenih vozovih in kolikor mogoče v narodnih nošah.
n Katoliško prosvetno društvo r Kamni gorlel proslavi 25 letnico obstoja s proslavo v soboto 18 in nedeljo 19. julija. Spored: V soboto, na predvečer proslave, bo v zadružnem skladišču skiop-tično predavanje »Rim in preganjanje kristjanov v prvih stoletjih«, predava g. prof. dr. J. Debevec; po predavanju razsvetljava vasi in petje. V nedeljo: Ob 10 sv. maša v župni cerkvi, daruje g. prof. L. Arh, društveni soustanovitelj. Popoldne ob pol treh zborovanje prosvetnih okrajev Radovljica in Kropa, po zborovanju veselica na vrtu g. Kappusa s petjem, godbo (igra »Zvezda« iz Krope), Igro »Pogodba«, šaljivo pošto in prosto zabavo. Vsi prijatelji prosvete vabljeni I — Odbor.
n Na Mirni gori pri Planini na Belokranjskem bo v nedeljo 19. t. m. običajna služba božja ob 10. Z gore je zelo lep razgled, zato vabimo k obilni udeležbi.
n Kokarje. Zaradi nove sv. maše pri sv. Frančišku Ksav. dine 19. t. m. se preloži »lepa« ali »kokarska« nedelja na 26. t. m. Slovesnost po navadi.
n Slovesnost pri Karmeličankah na Selu. V. četrtek 16. julija, na praznik Karmelske Matere božje, bo v Karmelski cerkvi na Selu: ob 5 prva tiha, ob 6 peta slovesna sv. maša in nato še več tihih sv. maš. Popoldne ob pol 4 pridiga in pete litanije. Ta dan se zadobe v Karmelski cerkvi odpustki kot o porcijunkoli.
n Zahvala. Ljubljansko orlovsko okrožje se prav iskreno zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je naša prireditev dne 5. Julija t. 1. tako dobro uspela. Posebej bodi izrečena zahvala vsemu pripravljalnemu odboru v St. Vidu (imenoma br. dekanu Za-bretu, Jaku Škrbincu in Jožu Magistru), kakor tudi vsem Šentvičanom in okoličanom, ki so z darovi in zastavami pripomogli do . tako sijajno uspele manifestacije orlovstva iz Ljubljane in okolice. Vsem povrni Bog! — V Ljubljani, dne 9. julija 1925. — Za okrožni odbor: Jože Langus, predsednik. — Vinko Zalesjak,
n Razglas. V trgu Sodražica se bodo vršili trije novi živinski in kramarski sejmi po nastopnem redu: Dne 22. julija, dne 2. septembra in 22. januarja. Ako pride na imenovane sejmske dneve nedelja ali praznik, se bo vršil semenj naslednji dan. — Gospodarski odbor trga Sodražice,
Dne 1. aprila sta liberalna poslanca za Slovenijo dr. Žerjav in dr. Pivko glasovala za ogromne nove davke, in sicer za 2% da-yek na delo (podjetja odtegujejo delavcem celo 3.4%), podvojitev invalidskega davka, za 12% obresti zaostalih davkov itd.
Dne 13. junija 1925 je glasoval dr. Piv« ko v narodni skupščini proti predlogu SLS, da se zniža dohodninski davek ter da naj se ta davek pobira tudi v Srbiji.
niča staršev, je to bedastoča, ki ji sama na verjame. Narodna skupščina ima nekatoli-Sko večino. Ali naj pravoslavni in turški zastopniki staršev zastopajo pravico k a« toliških staršev. AU naj macedonskl poslanci zastopajo slovenske stanše? Q ogromnih novih davkih, M jih bo prinesel novi šolski zakon, »Domovina« previdno molči. Zakaj ti bode tako veliki, da jiht tudi »Domovina« na mora utajiti.
TRII C. (Nova maša.)
Daa splošnega veselja za Tržič je bfl 12. julij t 1. Obhajal je namreč U dan slovesno novo maio tukajšnji rojak č. g. p. Stanko (Filip) Mali, ki je vstopa pred štirimi leti v cistercijanski samostan v Stični. Pridigal mu fe njegov bratranec, biTši tržaški kaoiaa g. V. Cadež, sedaj župnik v Mekinjah. Slavnost je
rebno povzdignil orkester na lok in pihala, je spremljal latinsko mašo.
ŠT. VID NAD LJUBLJANO.
(Orlovski dan.) Orlovski dan v St. Vido je pokazal, kaj zmore posamezna orlovska edinka s svojimi lastnimi močmi. Bil je to dan vreden organizacije, dan, ki je z vso svojo privlačno in občudovanja vredno &3o presenetil ne samo prijatelje oriovstva, ampak tudi njegove nasrprot-sike. Vsaka posamezna točka je v splošnem, da skoraj do podrobnosti pokazala ne samo zonanio. ampak todi notranjo moč nastopajočih, pa aai bo to vstop v vlak v Šiški, a'i sprevod, ali sv*ta maša, ali zborovanje, ali popoldanski nastop. Povsod napredek nasproti prejšnjim prireditvam, ronekod naravno-' nepričakovan. Prav posebno moramo poudariti glbcko zasnovan govor dr. Rozmana o poslancu Orla v današnjih dneh, druči de! sprevodi. ki je pokazal res pravo pestrost organizacije v narodnem di-bu in ne zg^lj enolična vojaške foranranosti. Pri p^roldpnskem nastopu ie veliko pozornost vzbudi! č'den ra-jelni nobod ter na-top šentviške orlovske družbe. i 'ker tudi orodna t-^ovadba. Naravnost nepričakovano navduiencst pa je vzb"dil šta-f'-lni t-:k in obenem tekma za prehodno darilo. V'a prireditev je Dokazala, da lahko atla- ' tiko cčinstvo ve bolje razime kakor nroste vaje. a lo ho treba pri prihodnjih priredit- | vrh še rosebrf paziti.
asiopilo ie v sprevodu 158 članov, J07 čl;;.'« ter 53 šentviški--! naraščaja, pri felo-vrdb' ;.a 173 članov, 92 članic in šentviški naraščaj.
Vsa prireditev je pokazala ne samo do- [ b-o p•'.■■irero, amoak predvsem izredno visoko 1 atoonjc, ra katero se it povspelo članstvo Ijubljarirerta okrožja. Prireditev zasluži izrecno cr'zrap;e Idjub nekaterim ma!enko«t-r-ini pr.?:- ' , .i. Upravičeno moremo izraziti željo: ie ie več takih prireditev!
STARA LOKA. V neiMjo V>. j:t!ija bo pri nas velik orlovski pran.:.:. 0'!ovs':i od-ek v Stari I.oki praznuje svoj« petnajstletnico in ob tej priliki se bo vršila tu j«vaa prireditev Krekovega orlovskega okrožja. Dopoldne ob osmih bo sprejem drugih odsekov in g»:-tov pred Tužkom. nato odhod k sv. maši. po ma-i ob 10 zbor na telovadišcu. Pride govornik iz Ljubljane. Popoldne ob 3 bo javna telovadba na Jamnikcvem travniku, nato na Jajnnikovem vrtu prosta zabava, bogat srečolov, šaljiva pošta itd. Pri prireditvi bo igrala godba Kat. delavskega društva t Jesenir. Po pripravah soditi bo ta prireditev res mogočna manifestacija naše orlovske mladine. Prijatelji orlovstva, pridite od blizu in daleč, da si jo ogledate in da boste svoji med svojimi doživeli lep dan! Posebno dobrodošli gostje v narodnih nošah! Polovična vožnja na progi Ljubljana—Jesenice zagotovljena. Na svidenje ob vsakem vremenu!
IO IN OKOLICA.
(Škoda vsled poplave.)
S Vsled neprestanega deževja v preteklih tednih voda napravila na polju in senožetih veliko odo posestnikom. Precej občutno škodo je voda napravila tudi v Tomišljem. Prosimo naše poslan-«e, posebno še g. poslanca Smodeja, da stori, kar Je v njegovi moči, da sc ljudem pomaga. Pomoč naj| bi bila v denarju ali pa, da se odpišejo davki Jiodisi za naprej kot tudi onj davki, ki se imajo 6/
I še itJirjali u nazaj. Teb nuno.-nih davr-rih bremen.
zlasti ie dohodni«*, ne zmoremo uit »eč! >edaj p-I ko je ie voda mliko škode na^ra*i!a. pa se relo ne!
fiEKT VID NAD LJVHUANO
(Izid žrebanja.)
Izid žrebanja loterije .-Ljudskega do-.a-v Št. Vidu nad Ljubljano. 1. Glavni dobitek: »Vila Sreča«, je zadela številka 27.311. 2. Dobitek konj z vozičkom št. 41.250. 3. Dobitek molzra krava št. 29.433. 4. Dobitek spalna oprava št. 28.9S0. 4 dobitke v vrednosti po Din 2500 so zadele naslednje številke: 48.463, 514. 27.520, 28.329. — 10 debitkov, vsak v vredrosti po Din 1250: 11.058, 4020, 27.342, 41.207, 43.975, 35.823, 26.253 , 26.706, 7302, 18.241. — 15 debitkov v vrednosti po Din 500: 3557, 36.143. 15 910, 22.626, 45.658, 33 49?, . 41.141, 20.173, 29.683, 14.811, 878, 5.234, 37.401, 33.014, 18.677. — 15 dobitkov, vsak v vrednosti Din 250: f 15, 9554, 5669, 27.033, 16.244. 1382, 6547, 26.005, 18 985 , 48.668, 2746, 33.442, 23.C60, 48.930, 27.512. — Drage izžre-bar.c številke objavimo jutri. Dobitki se lahko dvignejo preti izrečitvi dotične izžrebane srečke od srede dne 15. julija 1925 nap-ej v Ljucskem domu v St. Vidu nad Ljubljano. Vse informacije daje Zvonfrna v St. Vidu. Prvi dobitek vilo >Srečo« je zadel gospod Josip Dejak, delovodja v tebačni tovarni v Ljubljani, ki je bil slučajno tudi navzoč med mno-gobrojnim občinstvom, ki je čakalo na izid žrebanja.
VELIKO MISASEVO, P. CEHKME OB KRKI.
(Cerkev.)
Kakor je Domoljob te enkrat poročal, ie naše ecrkve že precej narejene, vendar še ne polovico. Kakor hitro so te lansko leto naši vaščani izmislili, da bi bilo dobro narediti cerkev, ker je le nekoč stala na Zornikovem vrtu. pa jc pogorela, so kar planili in začeli delati brez pravega nadzorstva. ne da bi prej natanko premislili in pretehtali, kako se bo vsa stvar iztekla in tako je prišlo do tega, da cerkev počiva. Res je, da jo v današnjih razmerah težko delati ta':o stavbo samo eni vasi, ki je pa poleg tega še v slabih finančnih razmerah, vendar bi še v*e šlo s tem, kar bi nabrali po drugih vaseh in s tem, da bi prodajali dom? • pridelke, kolikor bi pač kdo mogel, ko bi bili va.ščani složni. Kjer pa sloge ni, je vsa stvar zastonj. Ce mislijo nekateri v naši vasi. ki niso ravno preveč »izobraženi«, da več vedo kot vsi drugi vaščani in celo vec kot sam g, kaplan Tomazin, ki je pred kratkim prevzel pokroviteljstvo cerkve, se motijo. S takimi ljudmi, ki se pri vsaki priliki prepirajo z g. kaplanom in ne znajo nič potrpeti, je težko delati. (j. kaplan pač dosti potrpi z vaščani, če se pa nekateri elementi vedno hudujejo in prepirajo z njim, je pa že malo prehudo, da bi mogel g. kaplan potrpeti. In tako je seveda g. kaplan odstopil od vodstva. G. kaplana prosimo, da zopet prevzame vodstvo in naj se ne ozira na take lahkomišljonee, ki bi radi sami vedno največ vedeli in ki mislijo, da nihče drug ničesar ne ve.
MEDVODE.
(Gasilska veselica.)
Zadnjo nedeljo je tukajšnje gasilno društvo s svojo veselico zopet pokazalo, da kljub prošnji in opominom dušnega pastirja namenoma prireja in , P|CS- Na prostem zraven pokopališča se jo plesalo, razgrajalo in popivalo celo noč. Bolj kakor izpolnitev društvenih pravil goje naši gasilci v svojih prireditvah ples. Težko nam ie bilo pri srcu ko smo videli na plesišču komaj šoti Zrasle dečke in deklice, ki so plesali v družbi svojega
bivšega učitelja. K»m pridemo, ie bo šlo p0 i.; na-tailjeai poti dalje. Po letakih so vabili na -f|I > ekc-ljubno« prireditev. Ali je tak* prirpditev na kaieri se plehka mladina navaja k plesu, ponose-ianiu in popivtnju. le količkaj t -oela.ju s pravj iu n^rično človekoljubnostjo? Nikakor ne!
šT. PEIBR PRI NOVEM MESTI", (povečevanje zvonov) Na-a prijazne. Ti-ka gora je doživljala 5 ju-lija lep dan. Za njeno rorrar-ko cerkev -o ta dan -lovcsuo posvetili štiri brona-te zvonove, ki jih ji ;c omislil blazopokojei g. Jožef Količek. Redki -lc.e^no-t je privabila čuda »eiiko ljudi na goro Za-topanih ie bilo relo več odličnih ljubljanskih družin, ki imajo na Tr^ki gori vinoerade. Častni po-el botra in botre pri kr^eta a ju novih zvonoi s:a opravljala tukaj nji gra-.ak g Robert Germ in Bjeeoia gospa soproga, ki sta tudi sicer s veliko vnemo pom&sala. da se je slavnost tako lepo obnesla. Nad 300 let je -tara zzodevin^ka vez med trrkosor-ko rerkvijo in prijazno graščino Haiiol ob njenem vznožju. Ni dvoma, da je ladnje rerkvp. no p-lavje ua Trški gori to vei lc še bolj utrdil«, — .»'e nek lep dar se napoveduje tr^kosor-ki ps. družnici. Ljnbljanfan g. Julij Elberf je ob priliki kršrevania zvonov obljubil, da hoče v na.krajien času poslati na Trško goro mašno obleko v spomin na svojega blaeopokoineea brat*, g. dr. Seb E!-herta, prošta novomeškega. Ne dvomimo, da bo it iir^^iBo dragocen dir, za katereza se plemenitcnn g. darovalcu najtopleie zahvaljujemo.
PONIKVE PRI DOBREPOl.JAH.
(Novi mo-t)
Te dni se ie skonealo delo novega moUu pr Stoparjevem malnu. Stsri n^ost se je odstranil h na njr-ovo mesto j? prišel uuv, leo ia pa i:iofai «aj jc i : samega leleia, betona in kamna. Mo»t;c koristen ne samo sa vas. amp»k tudi za relo dv brepoljsfco dolino, ki ra rabi ra vožnjo v mlin ii na :ago kot tudi za pešpot v Lašče. Da smo dobili tako lep moderen most gre predvsem zahvala šemu poslanru in rojaku g. hkulju. On n«i:i diJ korajžo. oskrbel načrte in kar je glavno, dobil narJ je toliko podpore pri ministrstvu, da ne bo treh prav nič dokladali To je pa v sedanjih težkih ča.-ib glavno. .Seveda smo va;cani močno pritisnili t vožnjo in delom pod vodstvom skrbnega in požrtvovalnega tajnika stavbnega odbora r. Kdvarda škiilj!, V eseli nas, da se je tudi naša občina videmsto skazala delu naklon .ia in prispevala s podi«™ kot tudi ni na na, pozabila 1'odeora. Lepo se n-hvalimo vsem, predvsem na seveda našem« skrb-nema poslancu. Pole? gospodarske koristi p* (•» veseli tudi lepega zdravega napredka.
ST. JOST PRI VRHNIKI.
Dopisnik v zadnjem Kmetijskem listu por«1 o skedi. povzročeni po povodnji, ki je občutno dela tudi na^o občino. Pri tem se ic pa tudi spotaknil ob naše županstvo glede razdelitve podpore ra škodo, povzročeno po toči in <!a "»i letos županstvo boljše skrbt ra nakazilo podptr! kakor pr. za orlovske prireditve iu orlovski doni. Evo dopisniku malo odgovora: Upamo, da jc dopii-niku mano, da jc bilo leta 19211 osem poslano« kmetijske str inke v narodni skupščini, ki so e'«11' vali za ustavo, po kateri današnji režim vlada i« predpisuje davke, da bo slovensko ljudstvo iim«' gano do kosti. Kakšne dobrote so pa nam Izposlo-vali samostojni poslanci v parlamentu? Dopis"« omenja, če ne bodo odpisani iluvki in osebna hodnina, da naj naše revno ljudstvo gleda prste. Mogoče je znanemu dopisniku šc znano, kito se je v naši občini med vojsko razdeljevali aprovizacija? Ko so se naši fantje in možje boril' za življenje in smrt na bojnih "poljanah in žene z otroci vred stradale doma, dočim so goto« ljudje v naši občini sedeli pri polnih skledah t« uganjali burke v sramoto cele občine. Povemo F dopisniku, da se je županstvo pobrigalo glede podpore, kolikor je bo nam današnji režim nakazal Glede orlovskega doma pa povemo dopisniku, da 8» bomo sezidali brez njegove pomoči. Glede gr"®1?'1.' ki so jih uganjali dovolj znane grdobo ob p«'"" orlovske prireditve, prepnščamo sodbo javnosti, b tem Orlom niste prav nič škodili, pač pa sebe pokazali takšne, kot ste v resnici.
JEŽICA.
Občinski očetje so se v nedeljo zopet zbrali svoji skupščini. Bili so vsi silno resni, ker reševao so imeli važne zadeve. Z veliko napetostjo so v"
iluSali, bo se jo bralo pismo vladnih gospodov, bi pravijo, da ima občina Jožica zakopan velik >8ac« še iz vojnih časov. Vladni gospodje ukazujejo, da ga morajo sedanji občinski očetje odkopati. To pa ni tako enostavna stvar, ker ta >šac< je gotovo globoko zakopan. Iščejo in kopljejo ga že dolga leta občinski in tudi drugi očetje. Celo nčeni advokati in vlauni gospodje so pomagali, pa vse zastonj. Želimo sedanjim očetom, da z večjo srečo zgrabijo ga krampe in lopate, — Ko so so obrazi naših očetov nekoliko razjasnili, so pri naslednji točki sklenili dati našim gostilničarjem nezaupnico, ne vemo ali vsled predrage ali preslabe pijače. Zato bo v kratkem otvoril podjetni Gustl novo točilnico, kjer lio točil najboljšo kapljico. Ker pa bodoča točilnica leži ob Dunajski cesti, po kateri sarnodrči dvigajo cele oblake prahu in prah je seveda škodljiv za želodec, so sklenili očetje v doglednem Času pričeti s škropljenjem ceste. Proj pa se bodo še obrnili do Turka, pa ne tistega iz Turčije, ampak do ljubljanskega gospoda Turka, ki sc na špricanjc žo dobro razume, da postreže našim bodočim škro-pilceni i dobrohotnimi nasveti. Proti koncu pa so se obrazi skrbnih očetov zopet zresnili in občinski sluga, ki je prosil za novo uniformo, ni imel sreče. Pa tudi z mesarji naši očetje nimajo usmiljenja. Sklenili so, da bodo podvzeli pri vladi odločne korake, da se cene mesa znižajo ali pa ecne živini zvišajo. Ker je zazvonilo poldne so se skrbni očetje rassšli.
CERKNICA.
(Žcrjavovsko gospodarstvo v občini.)
Naravnost nesramno jo, kar delajo naši libe-/aki z ljudmi. Večina naših posestnikov ima svojo gozdove onkraj državne meje, ki so jo ravno to dni ra gotovo postavili. Brez legitimacij Italijani ne pusto naših posestnikov v gozd. Že pred novim letoin so delali na občini prošnje za legitimacije, a do danes, ko ie minulo že pol leta, ni o njih no duha no sluha. Na Rakeku, v Planini in Logatcu so jih že davno dobili. Italijanski poveljnik obmejne stražo jc posestnikom v Zclšah izjavil, da s» legitimacije našo občino žc davno izgotovljene in odposlane. Kje so sedaj? fie druga stvar! Pri nas so morali plačati naprej po 70 Din za legitimacijo. V drugih občinah ista stvar uo stane niti 20 Din. Lanska leto so nioraii plačati celo po sto d:*irjcv — v Planini n. pr. pa petnajst dinarjev. Ali ni to čudno? Kam jc šel denar? Gospodje, ki so stvar prevzeli, nc dajo nikakoga pojasnila. Nc brigajo sc za drugega, kakor da pobero od ljudi težke tisočake. Naši možje bodo pa pri prihodnji) volitvah zopet volili liberalno gospe, darsk« stranko. — Naš občinski tajnik jc izginil iz Cerknice. Ljudje govore marsikaj o njem in o občinski blagajni. Cela zadeva jo skrivnostna. Našim žcrjavovcem se ne zdi umestno povedati dftv-hoplačevalcem, kako so gospodari z ijudskiini uto-tissčaki.
PARA PRI KOSTELU.
V nedeljo 5. julija sta bila poročena tu Ana Jurkovič, iz mano hišo Miha .lurkovič iz Krkovcga št. 4, in Alojzij Celinski iz Murave. Na svatbi jo bilo ves čas prav lepo razpoloženje. Le naslednji dan bi sc bila lahko pripetila velika nesreča. Neki odpuščeni hlapec jc zahteval od ženina šo vina. Ker ga jo imel ečividno žo dovolj, mu ženin vina ni hotel več dati ter hlapen opozoril, naj se mirno odstrani. Hlapce jc začel divjati in preklinjati. Nato jc ženin prijel hlapca, da bi ga odstranil iz sobo rekoč, da ne trpi, da bi kdo preklinjal v hiši. Ko-muj sta prišla v vežo, jc imel hlapec že nož v rokah in na vež mestih ranil ženina. K sreči so je nož na lovi strani med 3. in 4. rebrom zvil. Da jo med svati nastalo trenotuo veliko razburjenje, sc razume. In le pomirljivosti nekaterih navzočih je pripisati, da sc nad napadalcem ni izvršilo usodno maščevanje. Rane niso nevarne. Ko si jc ženin "pral rane, jc kar pogumno bival dalje med svati. |ač velika sreča v nesreči! Vsa čast pa ženinu, ki jo takoj prvi dan v svojem novem domti tako odločno nastopil proti preklinjanju in bogokletstvu ter nezmernosti. Le tako naprej! To treba objaviti resnici na ljubo, ker so nekateri hoteli s tem dogodkom blatiti hišo in navzočo svate. Novoporočen-»ema želimo obilo sreče in blagoslova!
Dobro in poceni
se kupuje v manufakturni trgovini A- & E. SKABERNE Ljubljana, Mestni trg 10.
Gnojite ajdi.
Ajda raste kratko dobo, v kateri pa mora razviti obilo debelega zrnja. Od te rastline zahtevamo, da hitro doraste, kratko odevete in kmalu dozori, da se lahko spravi pred jesenskimi slanami. Dušičnata gnojila (apnov dušik, čilski soliter, amonijev sulfat) niso primerna gnojila za ajdo, ker preveč pospešujejo raščo zelenih delov in vsled tega podaljšajo cvetenje in zoritev.
Hitro zorenje in cvetitev pospešuje fosforova kislina, ki jo damo ajdi v obliki superfosfata, Tomasove žlindre ali pa kostne moke. Pri tem se je najbolj spo-nesel superfosfat , ki najhitrejše učinkuje. Zato so naši kmetovalci že navajeni na to gnojilo, ki so ga že od nekdaj uporabljali v velikih množinah. Saj ga je pred vojno sama bivša Kranjska potrebovala ob setvi ajde čez 80 vagonov in s tem podvojila pridelek. Na oral potrosimo do 150 kg superfosfata.
Ajda pa rabi tudi kalij, ki ga vzame iz zemlje do 40 kg na oral. Zato dodamo ob setvi ajde tudi 80 kg kalijeve soli na oral. Gnojenje ajde s superfosfatom in kalijevo soljo je dokazalo, da je gmotni uspeh uporabe teh gnojil izredno velik, ker je pridelek obilen. Vsled tega priporočamo vsem kmetovalcem, da gnojijo ajdi s tema dvema gnojiloma,
Peronospora ali neprava pfesen na grozdju.
Vedni dež, soparica, posebno pa večkrat ponavljajoča megla je povzročila, da se je po dolenjskih vinogradih počela opasno širiti peronospora na grozdju.
Obolele jagode dobijo večkrat s pec-ljički vred bolj temno, črnkasto-zeleno barvo, pozneje pa p očrnijo in odpadejo. Mnoge, zlasti drobne, od te bolezni napadene jagode, pa tudi pecljički, kažejo snežno bele, rahli volni podobne kosmiče, trosonosce in trose (seme) peronospore, isto, kar se pojavi na spodnjih straneh od peronospore (paleža) napadenih listov v obliki belih lis.
Radi teh belih kosmičev zamenjavajo mnogi vinogradniki nepravo plesen ali pe-ronosporo na grozdju s pravo plesnobo ali oidijem, kar je seveda napačno.
Od prave plesnobe ali oidija napadene jagode nikdar ne počrnijo, še manj pa pecljički, pa tudi nikoli ne odpadejo.
Jagode so sprva sveže zelene barve, izgledajo le, kakor da bi bile prav na fino poprašene s sivkasto (n. pr. ajdovo) moko.
Pozneje postanejo temnosive (pepel-nate) in razpokajo, česar pri peronospori nikdar ni.
Oe hočemo obe bolezni uspešno zatirati, jih moramo dobro ločiti. Proti pravi plesnobi ali oidiju uporabljamo žveplo ali pa sulikol. Žveplo učinkuje seveda le, če je zelo fino zmleto in če je solnčno ali suho
vreme, drugače se rajši poslužujemo sulit-kola, ki se vsled svoje fine razdelbe razkraja in učinkuje tudi pri navadni dnevni toploti.
Proti peronospori na grozdju pa uporabljamo enako kot proti peronospori na listju v prvi vrsti modro galico (z apnom), s katero moramo posebno koj po cvetju grozdje dobro poškropiti. Kjer nam galica primanjkuje, vzamemo lahko Bosnapasto. Zelo dobro se je pri letošnjih poskušnjah obnesel Horstov prašek, s katerim se še rosna trta s pomočjo žvepalnika na fino po-praši. Prašek se mastnih jagod bolj prime kot tekočina (galica), zato tudi bolje učinkuje.
Zatirati moramo to nevarno bolezen le preprečevalno. To kar je enkrat napadeno, je izgubljeno, rešimo pa lahko s takojšnjim škropljenjem z galico oziroma z Bosnapasto ali Horstovim praškom še, kar je zdravo.
Žveplanje pa proti peronospori nič ne pomaga.	B. Skalicky, Grm.
Mlečne cene.
Z ozirom na naša utemeljevanja in na pojasnilo mestnega tržnega nadzorstva ljubljanskega k gornjem vprašanju v časopisu od 4. julija, Vas prosimo za objavo ponovnega pojasnila.
Mlekarsko društvo za ljubljansko okolico nima namena vmešavati se v poslovanje mestnega tržnega nadzorstva. Dolžnost njegova je varovati in braniti koristi svojih članov.
Mestno tržno nadzorstvo razglaša dne 28. junija v časopisih: :>Cena mleku se s 1. julijem zniža za 1 Din pri litru. Kdor se temu ne pokori, se mu ne bo pustilo mleko dovažati v mesto. Gospodinje, kupovalke mleka, opozorite na to svoje mlekaricek Ne vemo, kakšen namen je imelo tržno nadzorstvo s tem sklepom. Ugotavljamo le to, kakšen učinek je imela ta objava. Našim mlekaricam so povečini vse gospodinje naznanile drugi dan 29. julija: S prvim prihodnjega meseca bo pa mleko po 2.50 Din liter, ker se je znižala cena za 1 Din pri litru. — Ljubljansko občinstvo je objavo tako vzelo na znanje; prodajalci mleka pa ravno tako. Zato so takoj sklenili, da se je treba temu koj upreti in poslati zastopnike, protestirati, ker smo bili prepričani, da se na podlagi razglašenega sklepa ne more noben zastopnik več klicati na pogajanja, in da tega tržno nadzorstvo sploh ne misli storiti. Potek >teh pogajanj« je pa tržnemu nadzorstvu menda še v spominu. Obenem smo sklenili, da temu primerno vso zadevo pojasnimo v časopisih. Radi priznavamo, da bi bilo nujno potrebno znižati cene živ-Ijenskim potrebščinam z ozirom na nizke plače delavcev in drugih nameščencev. Bol| socialno bi bilo preskrbeti in dati delavcem zasluženo plačilo za delo. Ni pa upravičeno to, da bi samo nekatere življenske potrebščine padle v ceni na škodo enega sloja. Vprašamo, ali se Je katera življenska
potrebščina sorazmerno znižala tako kot mleko, t. j. od svoječasne najvišje cene 4 dinarje na 2.50 Din? Smatramo kot diktat, da je določilo tržno nadzorstvo ceno mleku na trgu na 2.50 Din za liter. Upravičeno pa ni. da je na trgu mleko ceneje, ker s prodajanjem mleka na trgu zgubimo veliko več časa kot z dostavljanjem na dom. Pustite nam. da se pri mleku uravnavajo cene tako kot pri v?akem blagu. Če je obilica blaga. je bilo ponujano blago samo od sebe ceneje: pri povpraševanju pa dražje.
Na podlagi dejanskega, kmetskega gozdarskega življenja pa še enkrat ugotavljamo naslednje, o čemer bi bila dolžnost kmetskega tržnega nadzorstva, da bi se toč-r.; prepričalo, preden ovrže naše dokazovanje kot nevredno upoštevanja in neresnična.
Kmet ni dragega sena nikdar kupoval za rejo krav-mlekaric, ker bi s takim gospodarstvom šel v propast. Kupovali so ga le nekateri mali posestniki, da so preživeli' kravo-edinko, od katere so imeli mleko le za lastno uporabo. Drugi so jih stradali. Ko ni več šlo, so jih pa prodajali, nikdar pa sena kupovali. Mcrodajno za pridelovalca mleka je bilo in je še, koliko ga stanejo stroški spravljanja lastnega sena. Tisti stroški pa še od daleč niso toliko manjši, kot naj bi bila cena mleku. To je dejstvo, katerega potrdijo vsi živinorejci in nobeden »če . Da so pa krave-mlekarice v ceni padle, imajo pa lastniki veliko zgubo na inventarju. Nižja cena krav bi imela pomen le za tistega živinorejca, ki bi znova začel z živinorejo. Po utemeljevanju tržnega nadzorstva pa tudi za tega ne, ker ima tudi ta manj vreden inventar.
Malo pozna dejanski položaj tisti, ki trdi, da pri reji živine ni drugega dela kot krmljenje in molzenje. Pri vsakem posestvu, ki redi jo krave-mlekarice, se pečajo v ljubljanski okolici kmetje s poljskimi pridelki samo toliko, v kolikor služijo za rejo žh 'me in za lastno potrebo. Od poljskih pridelkov predajajo le krompir in fižol. Izku-pi ek za te pridelke je pa le enkrat na leto in z njim ne morejo vzdrževati stroškov za gc-podarstvo. Posle vzdržujejo, toda njihovo delo kot obdelovanje polja, košnja in pospravljanje sena je poleg krmljenja in molzenja krav v prvi vrsti usmerjena za rejo krav. Z grahom, repo, čebulo, zeljem i. dr. se pa pečajo le mali posestniki v predmestjih Ljubljane, ki redijo kvečjemu eno kravo, da imajo mleko za dom. O tem se lahko prepriča vsak nepristranski opazovalec kmetskega življenja v ljubljanski okolici.
Za neodgovarjajočo vrednost ceni mleka ne drži dokaz, ker je cena siru padla od 43 na 37 Din pri kg. Tržno nadzorstvo samo trdi, da je padla le vsled tega, ker mlečni izdelki preostajajo. Obilica ali pomanjkanje blaga ter od tega odvisna cena ni v nikaki zvezi z vrednostjo.
Nesocialno je, da mlekarska društva zaslužijo za razpečavanje mleka, s katerim imajo opravila le pol dne, toliko kot pridelovalci mleka, ki imajo z istim mlekom samim vsaj toliko delo. Neprimerno več dela pa imajo z rejo krav. Kdor opazuje, vidi, kako slabo živijo, kako revno so napravljeni in kako bomo opravo imajo, pač svojim dohodkom primerno. Nelepo je predbadva-
nje čistega dobička mlekaricam, ki dostavljajo mleko na dom, ker ne damo zaslužiti prekupovalcem mleka. Mleko je treba dostavljati v vsakem vremenu in ob še tako grdi poti. Dostikrat bi ga marsikdo ne hotel prevzeti za dostavljanje, če bi ga mu darovali.
Končno pripominjamo, da mlekarsko društvo za ljubljansko okolico ščiti le koristi pridelovalcev mleka, pri čemur strogo odklanja vsak diktat. — Mlekarsko društvo za ljubljansko okolico.
Gospodarska obvestila.
DENAR.
g Vrednost denarja 14. t. m. Dinar je v Curihu notiral 9.05 centimov. Tuje valute na domačih borzah so se kupčevale po sledečih cenah: 1 funt šterling 277.50, 1 dolar 57, 1 nemška marka 13.60, 1 švicarski frank 11.08, 1 avstrijski šiling 8.03, I francoski frank 2.70, 1 lira 2.11, 1 češka krona 1.69, 1 bolgarski lev 0.40, 1 rumun-ski lev 0.29, 10.000 mažarskih kron 8.10 dinarjev.
g Borzni pregled. Lira je prenehala padati in se je nekoliko učvrstila. Vsled tega je tudi nastopilo na borzah bolj mirno razpoloženje, ker se ni več metalo toliko lir na trg. Tečaj dinarja na mednarodnih tržiščih je ostal neizpremenjen. Promet na borzah v minolem tednu je bil precej majhen. Naši lesni izvozniki so vsled lir izgubili veliko milijonov, ker so držali liro v nadi na njen porast, potem so jo pa v velikih množinah po nizkih tečajih vrgli na trg. Padec lire namreč ni samo slabo vplival v Italiji, ampak tudi pri nas. Slabljenje lire je imelo neugodne posledice za nas tudi v tem oziru, ker se je bilo bati, da bo ves izvoz lesa prenehal; mednarodno padanje lire in obenem mednarodno skakanje dinarja bi moralo napraviti naše ce-np Italijanom nesprejemljive. Za naše izvoznike lesa bi bilo umestnejše, če bi prodajali svoje blago po dinarjih in ne po lirah.
CENE.
g Ljubljanska blagovna borza. Pšenica Hardwinter II. postavljena v Postojno 380; ječmen sremski novi na nakladalni postaji 320; koruza slavonska postavljena v Velike Lašče 225, koruza sremska v Škof ji I.oki 215, koruza sremska postavljena na Jesenice tranzit 232.50. Krompir novi na štajerski postaji 110 dinarjev.
g Položaj na žitnem tržišču. Po zadnjih vesteh o setvi žita, posebno pšenice, so izgledi letine izredno ugodni, tako da nam v bodoči sezoni ne bo več ukazovala Amerika cene, ampak bo precej vplivala tudi Evropa na nje. Letina ječmena v naši državi je odlična tako po kakovosti kakor po količini. Novo blago za pivovarne se že pojavlja na tržiščih po ceni 200—210 Din, ječmen za krmo pa po 190 Din. Cene so znatno nazadovale. Izvrstna je tudi žetev pšenice, ki je dala po dosedanjih mlačvah 10—12 stotov po oralu (lani samo 7 stotov). Tudi pri pšenici nazadujejo cene. Danes se ponujajo večje količine baške pšenice po 300 Din, toda kupcev ni, ker pričakujejo nadaljni padec cen. Tudi v Sloveniji je žetev ječmena fce-lo dobra. Po dosedanjih mlačvah ceniti
ječmen že dolgo let ni tako dobro obrodil kakor letos. Tudi pšenica obeta obilen pri. delek. Pri koruzi so se cene v Bački v zednjem času dvignile od 185 na 195 Din Po dosedanjih izgledih bo letos sploh do^ bra letina vseh pridelkov.
g Ljubljanski trg. Blaga je dovolj. Zelenjava in sočivje padata v cenah, jajca so se podražila. Mesarji držijo še vedno stare cene, četudi je cena živini padla, Kakor pritiska Mestni Magistrat na cene mleka, tako bi moral in z večjo upravičenostjo pritisniti tudi na mesarje, ki na eni strani odirajo kmete, na drugi konsu-mente, le da sami bogatijo. — Seno je po 40 do 50 Din za 100 kg, slama po 40 Din, Živina.
g Prašičji sejem v Mariboru 10. t. m. Prignanih je bilo 220 prašičev, 1 ovca in 1 koza. Povprečne cene: prašiči 5 do 6 tednov stari Din 75—120 komad, 7 do 9 tednov 137—150, 3 do 4 mesece 175—250, 5 do 7 mesecev 350—425, 8 do 10 mese^ cev 500—550, 1 leto 1100 Din, kg žive leže Din 12—14.50, kg mrtve teže Din 15 do 17.50; koza 225 Din. Prodanih je bilo 140 prašičev. Kupčija je bila živahna,
LETINA,
g Stanje sadja v Sloveniji, V splošnem je stanje sadja v Sloveniji neugodno ter se (.beta le pičla letina. Izjemo pa tvori Dolenjska in nekateri deli vzhodne Štajerske. Posebno jabolka in orehi so tako obloženi, kakor že dolgo ne. Celo češplje so ponekod zdrave in polne. Hruške so malo slabejše nastavile, zato jih je pa več na Gorenjskem in Štajerskem, kjer je pa jabolk le malo. Skrbeti bo pa, da se sadje tudi primerno vnovči, zato treba že sedaj obveščati kupce o letini, ki se obeta. Najvažnejše pa bo, da se bo sadje primerno obiralo in spravljalo, kajti le dobro ohranjeno blago ima svojo vrednost in ceno, Predvsem je priporočati gospodarskim krogom v krajih, kjer sadje lepo kaže, prireditev sadnih razstav. Te naj imajo dvojen namen: prvič pokazati v okraju, kakošne vrste dobro uspevajo, katere treba gojiti za prodajo, in drugič privabiti kupce za sadje. V minolem letu je bilo na Gorenjskem in na zapadnem štajerskem do 12 takih sadnih razstav, ki so vse imele zadovoljiv uspeh. Letos se naj pa priredijo na Dolenjskem, da se vidi, kaj premorejo ti kraji v sadjereji,
Največja izbira
vsakovrstnega sukna in hlačevine za moške oblek« A. & E. SKABERNE — LJubljana, Mestni trg 10'
Halo!
Halo!
Jakob; »Anica, ali veš, kam pride PERKO na sejem?« — Anica: »Seveda, saj sem brala v »domoljubu«: Kdor hoče svojo družino dobro obuti, naj kupi usnje na sejmih v KRANJU, OSILfflC < SEMIČU, ŠT. LOVRENCU, KOČEVJU, CERKNIC', ŠMARTNEM, LESKOVCU pri Krškem ln RIBNIC)
na stojnici PERKfl^
BENCIN-M0T0R U&l&Vs
prodal JOŽEF ČEH, KAMNIK,	4
EOSPODimn
šivanje.
Trije predpasniki v današnjih »Novih Domoljubovih slikah« so za praktično uporabo. Skrajna dva lahko rabimo za k delu, srednjega bodo pa s pridom lahko rabile strežnice pri gostijah. Kroj, ki je pridejan It slikam, je poraben za oba večja pred-• pašnika; eden od teh ima prednji gornji del na vogle, drugi pa na špico, kar se pri prikrojevanju uredi s tem, da zapogne-mo papirnat kroj, ki si ga najprej urežemo po navedenih številkah, za predpasnik s špičastim gornjim delom temu primerno. Levi predpasnik, ki je na sliki iz pestrega rožastega blaga, je ves v eni barvi, Ie gornji prsni del je obrobljen z ozkim žametnim trakom, ki Je podaljšan v veliko zanjko, ki jo nataknemo na vrat, da ni treba gornjega dela (laca) pripenjati. Desni predpasnik je v gornjem delu in polovici žepov iz drugačnega blaga, kar prav lepo služi za okras. Preramnice, bolje zavratnica je dva in pol centimetra široka in dvainpetdeset centimetrov dolga; oba konca sta prlšita k voglu gornjega dela. Trakovi so lahko poljubno široki, zlasti če imamo rade zadaj večjo pentljo.
Srednji predpasnik je v voglih zaokrožen, narejen iz enega samega kosa in po celi dolžini na obeh 6traneh okrašen 6 štirimi robčki, V pasu je vpeljana elastika ki sc pa pred perilom ven potegne, da se nžje lika), ki predpasnik potem prav lepo ubere. Okoli in okoli so prišite Čipke. Oba žepka sla okrašena s pentljami, istotako sredina gornjega dela. Tudi preramnice so iz enakega traku kakor pentlje. Če je ta trak svilen, ga je treba pred perilom od-paratl. Ta predpasnik je iz belega šifona ali batista.
Poraba blaga je odvisna od velikosti noslteljice in širine blaga.
Praktični migljaji.
Zda/ v poletnem času dobimo na obleko razne madeže, ki jih zlasti v sedanjih dragih časih radi kar najbolje odstranimo, cer ne moremo obleke kratkomalo zavreči, Janes nekatera sredstva 1 Obleka Iz črnega žameta se po dolgi nošnji prične svetiti posebno krilo, ki ga posedimo. Če namočimo črno, volneno krpico v črni kavi in z njo previdno brišemo svetla mesta, ta svetloba kmalu izgine.
Madeže od črnila na tkaninah je treba dobro izprati v mleku, v limonovem soku aH v kropu raztopljeni citronovi kislini, rotem je treba tkanino večkrat izprati z v[o{° vodo. Iz volnenega blaga pa sprano Črnilove madeže na tale načini Naj-Pr®l na madež nakapamo mleka, pustimo , *Ja) časa, potem pa osušimo z vato. To t?o* i toI»k° časa ponavljati, da Je ma-" * izginil. Nato pa izperemo v milnati in "»zadnje v čisti vodi, nakar osušimo s či-m Prtičem in zlikamo.
Sadne madeže odstranimo iz perila, čc jih speremo v mleku, potem pa Še pomočimo s salmijakom.
Mastne madeže iz volnenega blaga odpravimo, če denemo na mastni madež kašo iz pšenične moke, ki jo toliko polijemo z bencinom, da nastane kaša. To kašo pustimo toliko časa na madežu, da se posuši, potem jo pa odstranimo s krtačo, Ce na ta način snažimo madež, izgine popolnoma, dočim pri snaženju s samim bencinom ostane okoli madeža kolobar, ki zopet moti. •— Če je zelo masten madež, Je treba to večkrat ponoviti. Volneno blago pa je treba osnažiti tudi drugače, da ne nastanejo novi madeži.
Zdravje.
Vrtnice in lilije, Vrtničine lističe namoči v vinskem kisu. S tem kisom umivaj opežanega bolnika po životu ali mu devaj obkladke na boleči ud. Posebno za bolečo
Slavo je to prijetno hladilo. Vrtničini listi ajo iz sebe rjavo vodo, ki Je izb orna ta slab vid in očesni katar. Lističe naloži rahloma v stekleno posodo In postavi na solnce, dokler se ne odcedi voda h njih. Treba pa je dosti lističev za malo vode in tudi suhi morajo biti, sicer sprhnejo. Posušeni lističi se porabijo za čaj ali za umivanje aH za vonj pri perilu in obleki. Čaj odvaja. Turki in južni Sloveni kandt-rajo lističe (skuhajo jih na sladkorju) in je to na našem jugu neka narodna slaščica, ki se pod imenom »sladko« ponudi dobrodošlemu gostu. Rožni lističi na dobrem žganju — na % 1 3 pesti lističev, žlico medu in žlico janeža, je dobro zdravilo za vnete oči. Par kapelj te tinkture kani v vodo za umivanje in imela boš ssdravo in čisto polt in oči in voljan nos. Na Bolgarskem pridehijeo dragoceno rožno olje, ki je pri večini lepotilnih in dišečih vodah.
Sladko. Kolikor je vrtničinib lističev, toliko vzemi sladkorja. Sladkor skuhaj na
1>ar žlicah vode kakor za drugo sadje, stresi ističe polagoma v sladkor in kuhaj na zaprtem ognjišču in tihem ognju toliko časa, da postane gosto kakor med, potem spravi v šroke kozarce, zaveži primerno in hrani na hladnem. Pomaga tudi za zaprtje in vročino.
Vrtnarstvo.
Razmnoževanje vrtnic 8 potaknicaml,
Pravgotovo ie vrtnica kraljica med cveticami, S svojim raznobojnim krasnim cvetjem krasi naše vrtove, S svojim pritejnim vonjem nas blaži ln razveseljuje. Stari Grki so poznali le štiri različne vrste. Švedski učenjak Linne jih je spoznal 17, Dandanes pa jih Imamo že nad 6000. Po obliki imamo troje vrst vrtnic In sicer i visokorastle kro-novke, ki so cepljene na podlage divjih ščlpkov, rastočih po mejah in po gozdovih, S potaknicami pa razmnožujemo nizke, pritlikave grmovke, 8 potaknicami raz-
množujemo lahko celo poletje, to je od konca junija do konca avgusta. V ta namen narežemo dobro olesenelih mladik' žlahtnih vrtnic. Tem porežemo perje in jih skrajšamo na tri očesa tako, da je spodnji koncc odrezan tik pod očesom^ zgornji pa kakšna 2 cm nad očesom. Ia spodnjega požene korenina, iz zgornjega očesa pa žlahtna mladika, Razplodišča za potaknice napravimo v topli gredi (če jr) imamo), drugače pa v plitvem zaboju aH na vrtni gredi V toplo gredo potaknemo mladike 4—5 cm globoko. V zaboj pa denemo 10—12 cm debelo plast rodovitne zemlje, nato 4—5 cm dobro premočenega drobnega peska (mivke). Mladike vtaknemo istotako globoko kot v topli gredi. Pravtako lahko napravimo razplodlšče na vrtni gredi. Vendar je bolj priporočljiva topla greda in zaboj, ker ta dva lahko po-krijemo s steklom, pod katerim se mladike hitreje okorenlnijo, Da solnce v toplo gredo preveč ne pripeka, pokrijemo mladike z dvema oknom« in spodnjega pobelimo z apnom. Ko mladike Iz očes dobro poženo, jih polagoma navadimo na solnčne žarke s tem, da jih vsak dan pustimo dalj časa odkrite. Da jih je treba pridno zamakati. je samoobsebi razumljivo, V Jeseni vsaoimo okoreniniene potaknice v lonc« in te spravimo v klet. Prežim« pa tudi na prostem, če jih pokrijemo s prstjo ali žaganjem, plevami aH listjem. Zaboj pa lahko zagrnemo do zgornjega roba s prstjo. Spomladi, ko se je ogrelo, presadimo na določene vrtne grede. Vrtnice grmov k a 80 zelo priporočljive, ker bogato cveto in Je njih prezimltev bolj priprosta kot preT feimitev visokih krouovk. Kronovke se ob mali neprevidnosti zlomijo, aH pa podi težjo odejo segnijejo.
Delo na vrto v mesecu juliju. Plevel, ta nepridiprav, treba s korenino Iznivati, Nasejati treba špinačo, kolerabe in endt-vljo, Endivija, kl Je godna za presaditev, se presadi. Na vrtnicah pridno obiraj in uničuj gosenice in uši. Škropljenje z galico obvaruje vrtnico plesnobe, Odcvetke treba porezati in izratke iz korenine in ob steblu odstranjevati.
se imenuje lina rujava koicnina, izdelana iz najboljšega ameriškega bombaža. — Po trikratnem
pranju postane sneino bela. V zalogi pri A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mesta! lig 18.
Naprodaj jc LEPO POSESTVO
obstoječe iz hiSe, z 12 mernikov posetve, 2 trav. niha in 3 gozdi. Cena po dogovoru. - ANDREJI GABER, vas Trnje 13, Stara Loka, p. škoffa Loka.
'3T: ČUDOVITA IZNAJDBA
▼ »ajvočj« veselje v««h čevljarjev in občinstva, kj| ljubi zdravje, itedl denar in zahteva za svoje težk<* prisiljene prihranke re« dobro, zdravo in modem«} obutev! — Prvi merilni ln risalni apaiatni »uit«m« (vetov, patent »NOVO«! Vsak čevljar a patentom! »Novo« brez ravnila, transporterja in komplie. ra<t čunov mojsterski krojni risar in modelar! V«ak lat veli, napravljen po sistemu »Novo«, m prilagodi nogi kot vliti Vaakemu čevljarju najnovejša i ve tov« pa moda odprta knjiga! »Novo« Je edini predpogoj in temelj proovlta čevljar, obrti in ljudskega zdraVf Jal »Novo« čevlji so bodoča taamka svetal ZahtM vajte patent »Novo« pri Valem trgovcu s č~ * potrebščinami, občinstvo ga zahteva pri vi M< čevljarju. Pilita S« danes m pojasnila SERšEN * 8TEGM0LLEH, Maribo*

>wm domoljus< mi
Stev. 28
Razno.
To Je bogMtrot Knei ia Jodžpura v Indiji je prišel v London. Parnik
»Narkudac, g katerim .sa je pripeljal v Evropo, so iuizvali »najbogatejša ladja«, kaiti nikdar ni bilo
n« kakšni zasebni ladji nakopičenega (oliko bogastva. Dvajset oseb ima knez s seboj in 50 ponijev. majhnih kon,i, ki so st' pripeljali h |Kfc«bno ladjo. Skoz Francijo so i'ne!i Indijci poseben vi al;. in ravno tako «' angleške obale do f,rm-(tona.
V Parada«) i v Južni Ameriki raslf rastlina, kojo 3t)k je stokrat fiolj hlartck kakor pa sladkor i/, itadkorjevoga Irsta. Sedaj jo poskušajo, ca bi sa dala uporabljati ua-m«*Vi sladkorja.
Ondotvorni podobi Matere Božje v l'o'il:\'ic'tati pii farni v Italiji so taoi tatovi ukradli krono Lotos 21. maja jo je pape-fev legat in nad"I.of v Milanu, kardinal Tosi, na novo krofuU. Podobo s« l>olj;.li v Parmo; spreiuj so se peljali kolesarji, ?»iaaj so pa vodili tramvajski vlaki in na stotine avtomobilov. letata, nad sprevodom krožeče, ja me'Mo cvi-ilice to sjue-vo<i.
Kirajra« f paska. Uo-apo I les »t sta v Parizu pozno ponoči napadla dva ceslua i'Opai'|U, sla ji ukradla vojno torbico i sla nato zbežala. Letela je '9 njima iu je slro-JjaJa z revolver,aru. Neki mimoi-ozeči avtomobil ii je prišel na pomoč in .o si;upaj tatova lovili &ien i'' to i ni I v s iranski ulici, ilro«i je pa vrgot torbico na vrt neke hišo; gosoa jo pogledala na hišno številko, si jo /spomnila in je s šoferjem dirjata za tatom dalje. Ujela sta ga, i>oi-k«la sta torbico iri sta peljala gosta na policijo.
Nadarjena otroka. V Burmi, v državi v angls-5ki Indiji, se vsi Čudijo petletnemu otroku K>u-neyu, sinu revnih ribiških staršev. Tako je pameten in zgovoren, da ga iuiajo za zopetuo včlovo-žonje Buda. Velike množic.; poslušajo njegove čudovite pridige, v katerih jim priporoča izpolnjevanje socialnih ia moralnih postav in jih svari pred srebrom in zlatom. Navadno taki čudežni otroci kmalu unirjejo ali pa so v poznejših letih taki kot drugi ljudje. Nekateri so Izjeme, tako na
Srimer veliki glasbenik l07,art. — V Tratu je sedemletni Pietro Mazalni priredil dva klavir gka koncerta s tako globoko zamišljeno vsebino, da so bili poslušalci kar očarani.
S1
Bfc Ivan Pregelj.
Božji mlini.
O. slo: »In ako te tvoje oko pohujša, ir.derl ga) boljo H je iti t enim očesom v božjo kraljestvo, kakor dve očeei imeti, pa biti vrženemu v peklenski ogonj.i (Evangelij sv. Marka, 9. pogl., 4« vrsta.)
Bilo je v tihih postnih dneh leta tisoč devet sto štirinajstega. Dočim je mali in veliki svet iskal sebi primerne zabave v plesu, gledališču pri vinu in igri in že jjopolnoma pozabil, da so še pred nedavnim grmeli balkanski topovi strašno pesem smrti in stoterih ran, je katoliška cerkev pripravljala kakor vsako leto svoje vernike za vredno praznovanje Izvellčarjeve težke smrti in Njegovega fasti-tega vstajenja. V ljubljanski stolni cerkvi je tedaj pridigoval sloveč propovednik večer za večerom o štirih poslednjih rečeh, o grehu in zlu. ki ga rodi greh, o neskončni milosti in prizanesljivosti Bogu, o pogubnosti novih bogov, ki so napuh, lakomnost, nečistost. Opominjal je in rotil k pokori, k vrnitvi k božjim naukom, učil je ljubiti bližnjega, biti usmiljen in ponižen. Govorit je vsem in vsakemu: starčku s sivo glavo, kmetiški ženici, učenim in preprostim, očetom, materam in deci, družinam, družbam iu vsej veliki človeški družbi. Oznanjal jo z gorečo zgovornostjo, da človeštvo brez Boga drvi brez re Silve v strašno smrt in pogubo. Vsak svoj govor pa je •aključil čudno pomembno z besedami, da božji mlini meljejo počasi, a gotovo. Nekoč, ko .se je bil spričo strašilih bogokletnih spisov novega rodu razvnel do sveto jeze, je vzkliknil čudno uvorjeno, preroško :
^SlepciI Ali res ne vidite biča, ki ga je že sjiletel vaš greh"? Ali mislite, da ne vstaja v krvavi zarji strašen vihar, ki bo sejal po vsem »vetu smrt in gorje? Ali ne čujete bojnih trobent in bobnov, ki vabijo nu pokolj? Mesta in dežele bodo legle v pruh in pepel. Otroci bodo jokali brez kruha, ko jim hodo očetje in bratje mrli daleč v strašnih ranah in mukah. .Slepci, spreglejte! Bog noče grešnikove smrti. Neskončno je dober. Bog hoče, da se sleherni reši in zveliča, dokler jo čas. To hoče Bog. Zato bo poslal gorje nad male iu velike. Zato da bi spoznali kaiajočo očetno roko, zato da bi zopot kreniti k Njemu, ki je edini Pot, Življenje iu Resnica-<
Sto in sto vernih src so pretresle silne misijonske bese-le. Z Bogom spravljeni so taki vsi potolu-feni zapuščali cerkev. A tisoč in tisoč drugih je bilo, ki svete resnice vnetega božjega namestnika niti slišati niso hoteli. Brez sraiuu in brez strahu je neki dnevni list smešil plemenito pridigarjovo gorečnost, češ, da je »stolni vremenski prerok,: da »skovika::, da se jo s svojo str.išečo besedo rodil za petsto let prepozno. Božji mlini naj 6icer pa le meljejo, kakor so mleli. Sit in debel in bogat iz teh mlinov ne bo nihče...
To je bilo v postnih dneh letu 1914. v Ljubljani. Še deset mesecev ni bilo minulo in že je mogla sprevideli vsa Evropa, da, vsa zemlja, kako meljejo božji mlini... Pa, ali so se zato ljudje vrnili k svojemu Bogu? Ali so izpregledali v krvi, ranah in solzah? Mnogi so, še več pa jih ni izpregledalo. Zakaj strašna je slepota v grehih pokopanega človeka. Začutil je kazen in bič nad seboj, a bil je še odurnejši, še bolj zakrknjen in trdovraten in dr/ko je klel:
»Ce je še Bog in če je še pravičen, zakaj je dopustil toliko gorja?«
Zakaj? Zgodba, ki se je dogodila nekako petindvajset let let pred strašno svetovno vojsko, pred tistim postom, ko je pridigal in »skovikak o božjih mlinih »vremenski prerok« v ljubljanski stolnici,
tista zgodba bo morda povedala in pojasnila zakaj Pa saj ste pravzaprav dve zgodbi. Ena je bridka kot pelin, druga pa sladka kot usmiljenje nebes.,.
I. Dre sliki.
Bilo je torej v devetdesetih letih. Na razstavi slik v Monakovem ste viseli tedaj istočasno dve znameniti sliki, ki ste obo predočevali isti dogodek! Kristus ozdravi slepega. Obe sliki ste zbudili na mah veliko zanimanje med obiskovalci razstave. 0 obeh slikah je obširno poročalo že takoj prve dni po odprti razstavi dnevno in umetniško časopisje, Ocenjevalci so seveda sliki primerjali. Saj ste kazali obe ono in isto. A vsem je bilo takoj jasno, da si sicer niste sliki prav nič podobni, a da je šteti ono in drugo mod najboljše, kar je nudila razstava. Do. ločno so je govorilo tudi že o tem, kateri obeh siilf bi bilo prisoditi sploh prvo in kateri drugo odliko-vanje. Tudi kupci so že oglašali. Tedaj so je zvedelo, da ena med slikami ni naprodaj. Izvedelo se je tudi, da je umetnik — preprost samostanec, član Frančiškovega reda in da je ta slika edina, katero je naslikal, a slikal da jo je skoraj petdeset let. Razstavil jo je tudi pod izmišljenim imenom • Caecui l\lari«i;iua< — Marijin slepec. Drugo sliko pa je razstavil z geslom »V/ahrhoft« mlad umetnik, ki ds tedaj s svojim pravim imenom še ni nič pomeni!. (H prvih pohvalnih izrazih v časopisju se je razkril i vsem imenom. V eni noči, kakor pravimo, je ki poslal slaven. Tedaj pa se je v Časopisju razvneli živahna pravda, kaj je vredna rodovnikova in kij je vredna slika mladega človek«, ki se je bil podpisal za »pravičnega«. To nu videz ni bilo nič čudnega: sliki sta si bili podobni po predmetu, ki ste g) ponazorjali, pri vse letu vendar vsaka zase prečudno samosvoja v barvah, licih in zamisleku. Redovnikom slika jc kazala Kristusovo ozdravljenje dveh slopcc* popolnoma v evangeljskem smislu po besedah w. Matevža: »In ko je .fezus od ondod Sel, sin dva slepa za njim šla, sta vpila In rekla: Sin Davidov, ti3inili se naju. Ko je bil pa domov prišel, sta slepca k njemu stopila; in .Tezus jima reče: Verujeta, da vama to morem storiti? Ona ni" rečeta: To ie da, Gospod! Tedaj se je njunih oči dotaknil, rekoč: Po vajini veri se vama zgodi. In odprle so se jima oči...« Umetnik je bil iz svoje domišljije ponazoril tc besed® t<ko, da je naslikal mladega in starega slepca. Stari vidi, mežika, ker ga slepi luč, katere ni vajen-Nad mladim pa je Izveličar prav kar stegnil roto Obličje mu je obrnjeno proti nebu, kakor bi od tam pričakoval nekakega povelja. A še ko posluša < neki bridki neodločenosti proti nebu in drži tok« /iad slepčev obraz, je napravil z drugo živahno krt'; njo proli apostolom, med katerimi sije v neskončni dobroti in usmiljenosti tudi lice Njegove presvete matere. Zdi se, kakor bi hotel Izveličar povedati ncki| strašnega, nekaj, česar nihče med učenci vedeti t« more. Neki razglasitelj slike je tudi to tajno, neizrazito doumel in takole zapisal: »Kristus vito da je Očetova volja, naj mladi slepec vidi. A Krist«1 tudi ve, da mora svojim apostolom spričo tega slep« povedati skrivnost resenja. Ob drugi priliki jo)' povedal, kakor je brati v Matevžu in Marku, da bolje.iti človeku enookemu v božje kraljestvo m?' videti in priti v peklenski ogenj. Čudovita m'3* Mlademu slepcu bi bilo bolje, da ne bi izpregleda Ta razlaga je priborila redovnikovi sliki veP častilcev; bolj preproste ljudi pa si jo osvojila sim z neskončno lepoto Marijinega lica. Tako je bil«, sliko »Marijinega slepca,« katero je bil umetnik
nerad razstavil, preden jo je posvetil v oltar samostana.
Mladi redovnikov vrstnik je bil zasnoval svoj sliko svobodneje. Kuzala je Kristusa z apostol ko so se približali jeruzalemskim mestnim vratom
Sredi pestre množice, ki obdaja v polukrogu Izve-ličarja in njegove, je videti siromašno mater, ki je dvignila svoje slepo dete Čudodelniku nasproti. Preprosto, a čudovito ganljivo in jasno je bil izrazil umetnik, da je dete slepo, že od rojstva slepo. Žarko južno solnce lije namreč z vso svojo lučjo v bledo, s širokoodprtimi očmi strmeče otrokovo obličje. Brezkončna nestrpnost leži vsem apostolom v licu. Zdi se, da jih človek čuje, kako govorijo sami pri
sebi: »Gospod, kaj vendar premišljaš? Ali nimaš moči za čudež? Naj spregleda otroki Že radi matere nesrečne mu daj, ki še ni nič grešil.« A Gospod ne stegne roke, ne dotakne se slepih, nedolžnih otroških oči. Pač mu sije v obličje neskončna žalost, brezmejno usmiljenje, a roke ne stegne, ne da videti nedolžnemu. Ne sme mu dati. Bolje mu je iti slepemu v božje kraljestvo nego videti in biti vržen v peklenski ogenj...
Velika podgana. Na otoku Nova Gvineja pri Avstraliji so ujeli podgano, ki je bila 50 cm dolga, z repom pa 95 cm. Tam, kjer se je rep zajel, je bil 10 cm širok.
L in j. Maori na Novi Zelandiji ne morejo izgovoriti ne 1 ne r in pravijo namesto Aleluja le »arerura<.
Fantovski večeri v pismih.
Dragi naši fantje 1
Berite, kaj piše sv. Frančišek Šaleški v Filoteji! Sveti Janez evangelist se je nekoč igral z jerebico in se na ta način kratkočasil. Mimo pride lovec in se nad Janezom — p o h u j š a. Tak imeniten mož, pravi lovec, pa takole čas trati in se bavi s tako prazno rečjo. Sv. Janez pa odgovori: Ti si lovec. Povej mi, zakaj ne nosiš vedno napetega loka! (Takrat seveda še niso imeli pušk.) Zakaj ne, pravi lovec, to je lahko razumeti. Če bi bil lok vedno napet, bi izgubil prožnost in bi bil zanič. — Dobro, pravi Janez, potem se pa tudi nikar ne čudi, če moj duh ni vedno napet, temveč včasih odneha od truda in napora, da se odpočije in je potlej zopet bolj pripraven za vzvišeno premišljevanje in molitev.
Vem, da so ljudje, ki vidijo včasih orlovske prireditve, telovadbo, »prekuceva-nje- in »zveranje«, skakanje in tekanje — pa se tudi p o h u j š a j o 1 Kako strašno prazne in ničvredne se jim zde te rečil Kar razumeti ne morejo, da imajo nekateri ljudje — pa še veliki in modri I — nad temi rečmi veselje. Ali bi ne bilo stokrat j bolj pametno, tako si mislijo, če bi fantje j tisti čas za kaj drugega porabili — za sto i bolj pametnih reči bi ga lahko... Ali ni | škoda denarja, ki ga gledalci zmečejo za ogledovanje orlovskih prireditev? In tako dalje...
Toda sv. Janez, ki se je kljub svoji visoki modrosti in svetosti igral z jerebico, bi se nad orlovskimi telovadbami in prireditvami nič ne pohujšal. On je dobro vedel, da se človek ne more brez prestanka baviti zgolj z resnobnimi in napornimi rečmi. Zato sera že zadnjič zapisal, da nimam nič zoper to, ako se, smatra za prvi namen orlovskih prireditev zabava, razvedrilo. Da, orlovska organizacija šteje prireditve prav tako med bistvene točke svojega programa kot telovadbo, fantovske sestanke, varčevanje, poslovanje itd. Če bi tega ne storila, bi bila podobna vojaški kasarni, ki skrbi vojakom samo za delo pri trdem ekserciranju, razvedrilo in veselje Pa prepušča njim samim, da si ga poiščejo, kjer vedo in znajo. Potem ni čudno, da so vojaki pri trdem delu, kjer jih čaka le železna disciplina, osoljena s psovkami in klofutami, nejevoljni in le prisiljeni vztrajajo — pri veselju in zabavi, ki si ga v odmorih sami poiščejo, so pa razbrzdani m ne poznajo ne mere ne meje. Odtod dejstvo, da je na vsem svetu kasamiška >Vi!goja precej na slabem glasu! Ali bi res kdo hotel, da še orlovska organizacija I'°prinese svoj delež k žalostnemu poglavju — kasarniške vzgoje?
Toda če vam ni dovolj zgled v kasarni, pa se spomnite še na drug zgled — na tovarno! Tovarna sprejema v svoje okrilje še vse mlajše ljudi nego kasarna in njena sveta dolžnost bi bila, da bi bila delavcem ne samo delavnica, ampak tudi v z g a j a 1 i š č e. Z drugo besedo: morala bi mladim ljudem nuditi ne samo delo in jelo, temveč tudi izobrazbo in vzgojo — med odlično vzgojno delo pa spada tudi razvedrilo, zabava. Toda redke so take tovarne, oziroma redki so taki tovarnarji, ki to razumejo. Velika večina stori ravno to, da delavce po osem ali več ur na dan priganja k trdemu in resnemu delu, potem jih pa pusti, da gredo, kamor hočejo in delajo, kar hočejo. Veselja si iščejo Bog ve kje. Odtod toliko pritožb, da delavci, ki si tako trdo zaslužijo svoje groše, po končanem delu svoj zaslužek poženo po grlu med pijanci, požrešneži in neredko tudi med postopači in nečistniki. — Ali bi res kdo hotel, da tudi orlovska organizacija doprinese svoj delež k dovolj žalostni tovarniški vzgoji našega časa?
Ne, tega orlovstvo neče in ne sme! Ono hoče vso človeško družbo, zlasti fantovsko druščino pokristjaniti, še enkrat rečem: vso druščino in vse njeno delovanje in nehanje. Prav zato hoče pokristjaniti tudi zabavo in razvedrilo fantovske druščine. Saj dobro ve, da je prazno in nič vredno tisto krščanstvo, ki se zapira samo med štiri stene, bodisi že v cerkev, domačo hišo ali društveno sobo, ven v življenje pa ne more in ne zna. Tako krščanstvo je podobno »pobožnostk tistega rimskega romarja, o katerem gre glas — upam, da izmišljen — da je noč v pijanosti prespal pod ključem Mussolinije-vih policajev, zjutraj pa najbolj glasno molil rožni venec pri sv. Petru... Da, kdor ne zna biti kristjan tudi v gostilni, na ve-seličnem prostoru in sploh povsod, tak naj se ne trka na svoje krščanske prsi...
Toda zakaj mnogi tega ne znajo? Zato, ker jih nihče tega naučil ni, zato, ker so le premnogi med nami od mladih nog vajeni — ne krščanske, temveč kasarniške in tovarniške vzgoje...
Prav je torej naredila orlovska organizacija, ki je rekla in tudi zapisala: zabava in razvedrilo mojih fantov je na moji skrbi. Podobna je modri materi, ki oskrbuje otrokom in svoji družini ne samo dnevni red dela in garanja, temveč tudi ure zabave in razveseljevanja v domači hiši! Ena sama urica svežega veselja doma je več vredna nego 10 takih ur zunaj! Eno samo popoldne resnično orlovske zabave v okrilju organizacije same je več vredno nego deset lepih člankov o pravem fantovskem veselju v orlovskem glasilu »Mladost«.
Vsak sicer tega ne verjame. Kdor je pa to sam doživljal, se čudi, da drugi ne vedo. Mnogi bralci mojih pisem so to doživeli in doživljajo, zato so veseli, da je to namestu njih še drugim našim fantom povedal in celo napisal njih iskreni prijatelj
Bog živi!	star fant.
JASNO VPRAŠANJE.
V	Londonu se je hotel mož ločiti od žene. 2ena je šla k sodišču in se jc pritožila. Sodnik jo je vprašal, zakaj se pritožuje, saj je mož vendar ni zapustil. »Seveda me še ni zapustil, a mojo posteljo, perilo itd. je lepo dejal v zaboje in me je vljudno vprašal, kam naj vse skupaj pošlje. Mislim, da je to dovolj jasno.« Nismo brali, kaj je sodnik ukrenil.
MILIJONSKA ŠKODA PO VOLKOVIH.
V	Rusiji so volkovi povzročili lani ogromno škodo, strgali so okoli 52.000 konj, 50.000 krav in telet in 25.000 druge živine. Vrednost vseh teh žrtev cenijo na štiri milijone zlatih rubljev. Volkovi so poslali tako predrzni, da so vdrli tudi v mesta in začeli napadati ljudi. Kmetijskemu ministru je dovolila vlada znesek stotisoč rubljev, da je začel boj proti tej nadlogi. Veliko škode so napravili volkovi tudi s tem, da so uničevali živali, ki dajejo drago kožu-hovino.
Cene zopet padle za 20%! Kje ? Pri čem ?
V trgovini
F. S!. Bopfčar sFri Ui'
LJUBLJANA :: Sv. Petra cesta šiev. 29,
kjer se vse letno blago RAZPRODAJA, volneno in polvolneno v vseh glavnih barvah, delen, frotir, krep, batist, različna kotenina najbolje, vrste, češki oksiordi in ceiirji za srajce, hlačevina, platno za rjuhe, cvilih, odeje v raznih barvah itd. — Naše geslo je: »Mali, a tem večkratni dobiček!« 1928
Dr. Božidar Fajdiga - Kranj
NE ORDIN1RA do 7. avgusta.
Sprejme se VAJENEC ZA SEDLARSKO OBRT pri Fr. Kamnar, Vevče 48, Devica Marija v Polju.
Bukova DRVA
ponudite z navedbo cene in množine Družbi »ILIRIJA«, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. 4386
f^šmicrci
JUCilllCIkC nepdeno
kupuje v vsaki množini TERILNICA
Anton Šinkovec d. d. Grosuplje.
2«
Originalne (prave) potrebščine fixat in preservat za Ooalograph dobite edino ie	Šelenburgova uj.6
'	_	-----.»■«• ■ ■- —	—__ti _ i __ __ ■ m Mi M M M M	t IA lllllrom k« 1
^ O ,
' oN
_______OOOSD
0 Če potrebujete elektromotorje ali ()
Oče hočet izgraditi električne cen- A frale. nbračaite se na:
0 o
o
o E2SI0HSIV0 za
0	Šelenburgova uh 7 0
() Poset inženirja je brezplačno na () ()	razpolago.	Q
©oooosoooo®
> ;:iimii ,mut.jm:im; ji. iii.'.ii:i!iiiiiiiiliiiiii:iiilliii:r!i»i::>i. IHHIHII«
| Prometni zavod za premog d. d. 1 % v Ljubljani	i
S prodaia prCHlOg j | iz slovenskih premogovnikov l ;
S	vseh kakovost!, v cciih vagonih po orig.nalnih	=	'
Š	ccr.ah premogovnikov za domačo uporabo kakor	=	j
|	i udi za industrijska oodietia i:i razvecava na	g	j
~ debelo	|
1	inozemski premog in koks |
=	vsake vrste m vsakega izvora ter priporoča	S
I	poschr.o prvovrstni češk slovaški in angeškt	3
0	koks za livarne in domačo uporabo, kovaški	§ |	premog in brikete.	|
Naslov: Prometni zavori za premog, =
1	d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15;/. |
?iiit:in,'i.iii!:iiiiiiiiHiiiii!iiitiHi!i!mnimiiiiniiiiiniiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiii;
Najboljši
Bivalni stroj Je edino le
Josip Petelirsc-a
znamke
Grltzner in Adler
ta rodbino, obrt In industrijo
Ljubljana Pr«fcn»»eja
inc-nenika, ob vc31 hct > vezenja brtzgli{en. Večletna garancija.
Delavnic« m (loprovlln Ka valiVo	Teleloa 913	Ka malo
K3»smMr*«H«tf TC* -i . ?
->.. tu ~
t i
Kdor hoče kupiti za spomlad t
* dobro in solidno, se naj obrne na i
| manufakturno in modno trgovino
„PodvelbGm
t.
u
| Češkuti & Zaje
i Ljubljana, Stari trg štev. 3

... ::
rv	\ x
vseh vrst, suhe gobe, ■	repno seme, kunmo,
mrnvljinčna jajca in druge pri-n^^UH elelke kupuje
Ssver *
Ceno sporočamo na zahtevo.
D u postnimi prosto.
Belo pletno
trpežno .Trst" m 12 Din, mo^no „h»ava" 13 Din. 8lovens.vo platno eelo močno IC Din, line ».Beograd* tkanine (7 Dm. eelo fuie tkanine „OoricftuEa srajce l® Din, posebno fini nsturel »iion 92 cm 2? Dm, razpošil h veletrgovina E. Ster-meckl, Celje St. 19. Ilustrirani canik z čez 1000 slikami se podijo vsakemu ehutoni, vzorci o t sukna, kamgarna in razno manntaktnrne robu pa samo ra 8 dni na ogled. Kdor prido z vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Naročila čez &00 Trgovoi engross cene.
Zoper sholenja prašičev
podajajte varstveno 1- do 2-krat na teden po eno malo žličko Sadnikarjevega zdravilnega praika!
Kako rabiti v bolezni, jc v navodilu. Vrečica 12 Din, če se pošlje denar v pismu naprej, sicer povzetje. Izdeluje in razpošilja samo lekarnar HOČEVAR, Vrhnika. — V zalogi tudi vsa druga zdravila za živinol
POZOR! KMETOVALCI!
Došli so vsakovrstni poljedelski stroji, katere dobite po najnižjih cenah pri
FRANC HITI, Martinova cesta štev. 2.
PO ZELO ZNIŽANIH DNEVNIH CENAH
si lahko nabavile raznovrstno manufakturno blago za ženske in moške obleke ter k temu spadajoče potrebščine, nadalje vseh vrst galanterijo kakor tudi špecerijsko blago in železnino pri
R. Rutnerja nas!., Vrhnika
Na zalogi vse potrebščine za šivilje in krojače, katerim dajem popust. - Postrežba točna in solidna.
Splošno je znano
da ustreza bogata izbira mamifaktur. netfa blaga pri P^nhjSfh FRANC, družba z sloviti tvrdki	UUtaill t>m. zav. . KRANJ,
najb olj razvajenemu okusu, blago po najnižjih cenah.
Vsakovrstno letno 2806
Anton Miovsr sssrčjk
prodajam snovi za napra.o brezalkoholne pijače za dom, kakor sem v predvojnem času prodajal. Za 100 lilrov pijače slane 150 Din. manj ne pošljem po pošti, imam tudi naprodaj okroglo žago z dol-glin stojalom vred (cirkular) za žaganje drv ali desk, porabna na gepetj ali vod. moč. Cena 500 Din,
2f> OJ-ffici jili' za H"°icnie AJDE ter vse dni-uSUj^l/E lUvilCll ge kmetske potrebščine, železo, \se vrste železnina za stavbe in drugo, steklo, velika zaloga vsakovrstnega češkega manufaktur-nega blaga za obleke, perilo itd., vse vrste galan-. terijsko in špecerijsko blago. Vedno sveža zaloga najboljšega pr.rtlard cementa po globoko znižani ceni v trgovini JOS. SENICA - DOMŽALE. 4541
Spre-rr.cm mo7n77a~~KOVAŠKEGA VAJENCA. -
JAKOB CABRIC — KRANJ.	4406
Jugoslovanski kreditni zavod v i\wb\m
Marl|ifft trgi štev. S
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. - Vezane vloge obrestuje po dogovoru. - Podeljuje proti dobremu poroštvu osebne, trgovske in obrtne — posebno kratkoročne kredite.
Seda] je dobro,
pravi mož, ko mu je njegova pametna žena hrW in ude nadrgnila s Felierjevim belečioc ol»jl»; jočim ELSAFLUIDOM. Imate bolečine v udih? Nahod? Glavobol? Zobobol? Grče? Trpite «« slabosti? Slabem spanju, nervoznosti? Poizkuul' Fellerjev Elsafluid, kateri Vam bo v hudih dne dober prijatelj. En zavoj s 6 dvojnatimi ali specialnima steklenicama z zavojnino in poštnin' za 62 Din pri lekarnarju EUGEN V. FELLEHt Stubici Donji, Elsa trg 16. — Hrvatsko.
Kupujejo se suhe gobe
vedno in v vsaki množini ter plačujejo najbolj', kakor tudi kumno, janež, fižol itd. - Trg. I««* J. KUSLAN, trg. z dežel, pridelki, Kranj, Gore«;
Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon št. 57 in 470. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzojav.: Gospobanka.
Rttčnn poilnerf« čekovnega urada zb Slorenljo	v las|nl palači (vlS a ViS hotela „Ujli0n").	R.4«. p.Ma.g. trt.T«^ or.d. T Z.ir.b.
Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Sombor, Split, šlbenik. Ekspozitura: Bled. Kapital in rezerve skupno nad K 6o.ooo.ooo -, vloge nad K 600,000.000—
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaia kar najbolje tuie valute in devize, spre,ema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoj'
Amerlkanskl oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje ameriških zapuščin. PooblaSčen prodajalec srečk Državne razredne loterije. TBB
Izdaja konzorcij »Domoljuba«,
Odgovorni urednik Josip GroSelj v Ljubljani.
Tisk« Jugoslovanska tiskarna