KAKO SNEG GREJE ZEMLJO
RČ
Naš poljedelec si pozimi vedno želj snega, češ, sneg greje zemljo in seveda tudi posevke, ki jim hud mraz Škoduje. Ali je mogoče, da mrzli sneg zemljo greje?
Da, greje jot Seveda ne kakor peč, ampak kakor greje naSe telo odeja ali kožuh. O tem se prav lahko prepiičamo. Če pozimi zakopljemo en toplomer v sneg, drugega pa obesimo na prostem zraku, opazimo, da kažeta relo različne temperature. Med lem ko pade pod snegom toplota le mato pod ničlo, bo kaza/ zunanji   5,   10,  pri   hudi  zimi   20 in  več  stopinj   pod   ničlo.
Ali ni torej sneg za zemljo odeja ali kožuh? Saj kožuh našega telesa tudj ne ogreva, ampak lc zadržuje toploto, ki jo telo proizvaja. Čisto podobno je z zrakom v zakurjeni sobi. Napačno je mistiti, da gre toplota iz tega zraka v naše telo, kajti toplota prehaja te iz toplejšega telesa na mrzlejše. Pa tudi v najgorkcjši sobi se živo srebro ne dvigne do toplote našega telesa, do 37° C. Moramo si torej drugače razlagati, kako nas toplj zrak v sobi ogreva: ovira toploto našega telesa, da ne more tako lahko iz njega uhajati. V vsakdanjem živijenju tega seveda ne jemljemo tako nataoko, ampak enostavno pravimo, da nas zrak greje. Prav tako zadržuje sneg toploto, da ne   uhaja tz zemlje.                                                                         s
Toda  odkod  ima  zemlja toploto  in kako to,  da sneg ne propuSča toploie?
Pri prvetn vprašanju nam je treba le pomisliti, da zemlja takrat, ko jo je pokril sneg, še ni izgubila vse svoje toplote, kj jo je dobila poleti od sonca. Brez snežne odeje bi ia toplota v mrzlih zimskih nočeh popolnoma izšarela, sredi zime bi se v mrzlih krajih zemlja preveč ohladila; staničje v koreninicah raznih rastlin bi lahko pozeblo in odmrlo; s tem bl odmrla seveda tudt rastlina, Sneg jo varuje te nesreče.
Odkod snegu ta blagodejna lastnost? Vrnimo se zopet k primeru z našo obleko. Kaj je na njej toplega? Kakor se zdi čudno, je vendar res, da pri tem n! najvažnejSe blago, ampak - zrak, ki ga vsebuje to blago. Če bi mi svojo obleko iako stisnili, da bi v njej ne bilo prav nič zraka, bi nas znatno manj grela. Blago naše obleke ima natnreč med svojiml nitmi velike množine zraka; da, zrak zavzema v blagu tnnogokrat precej veL prostora kakor trde snovi: pavolnato blago vsebuje približno toliko zraka kakor pavole, torej 50 odstotkov: v volneni in kožuhovinasti obleki ga je celo do 90 odstotkov. Brez pretiravanja torej lahko reSemo, da je tudi pri najs bogatejSem človeku glavni del  ubleke — zrak.
Pa tudi v snegu so velike koliČine zraka. Prav lahko se o tem prepričaŠ, Le stopiS 10 litrov anega: dobil boS 1—2 litra vode. Ostalih 8—9 litrov, torej 80—90%, je bilo zraka. S posk-jsi se je dognalo, da jc sneg tem toplejša odeja, Čim manj je trd, oziroma gost. Snežna plast s polovično gostoto zadržuje topioto štirikrat močneje. Zelo rahel. nov sncg je Štiridesetkrat slabši toplotni prevodnik kakor hrastova deska iste debelosti.
Toda Le gre le za zrak, zak&j sta potem potrebna sneg in obleka? Zeraljo, rastline, naše telo obdaja vendar neprestano zrak. Zakaj nas ne greje prosti zrak prav tako kakoT oni, ki je vezan v snegu, volni itd?
To pač ni težko uganiti. Zrak je slab toplotni prevodnik, dokler miruje. DrugaCe je. Če se giblje. Takrat se tnpli in mrzii zrak pomešata, potem se top!i zrak, ker je lažji, dvigne kvišku in vzame s seboj tudi toploto teles. ki jih obdaja. Zrak pa, ki je zaprt v snegu in volni, se ne tnore pomešati z nirzlira; tako povzroČi, da se zemlja in telo ne  ohladita.
111