Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din DELAVSKA POLITIKA GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. Uredništvo je v Maribora, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, pr*va: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Stev. 64. Sobota 11. avgusta 1928. Leto III. Socialistični kongres v Bruslju. V nedeljo dne 5. avgusta je otvo-*/a Socialistična delavska interna-uonala svoj tretji kongres v Ljud-domu v Bruslju. Poslanci sofističnih strank iz vsega sveta, Jer obstojajo socialistične stranke, 0 se sešli na kongres, da pregledajo vložaj socialističnega pokreta in Kepajo o nadaljnjih nalogah, kako j!aj se vodi boj proti kapitalistične-mu družabnemu redu učinkovitejše. ■Politične, gospodarske in social-e sile danes že skoro ne poznajo ec umetnih ali tudi zgodovinskih ?ei dežel. Mednarodni kongresi so ^nes, ob dobrih prometnih pomočeh, ker se življenski in bojni pogoji vsem svetu zenačijo, nekaj navadnega in pogostega^ Na mednarodnih kongresih se zjasnjujejo poj-IJ?1 in vpostavlja enotnost delovanja. velja tudi za socialistični kon-kfies. Se več pomeni ta kongres. Za Jim stoji naraščajoča množica, ki e hoče bojevati za človeka vredni ružabni red. Socialistični kongres j® glasnik, ki oznanja vsemu svetu Pot proletarskega boja, ki se izraža plasti v tem, da proletarijat, ki je ^družen v internacionali, čuti skup-ost v tej internacionali, kar mu daje Cim večji pogum. ^y0I1Kres zb°ruje ob kritičnem' ča-fla T°^na nevarnost še ni odstranje-• Lahko trdimo, da je vojna nežnost tem večja, čimi slabši bo de-d^S Pokret. Protirevolucionarne ^'Ktature so marsikje delavstvo poučile in imperialistične države, ]er delavstvo še ni doseglo zadosti •p°či, s« ognjišče za novo vojno, ako fašistična Italija, konservativna :galija, imperialistična Amerika, vojska Francija, teroristična Madžar-Žav-'n ^TUKe trabantne države in dr-?aHCe' Proletarijat še nima marsikje sk *°i5*ne mo^i> bi preprečil huj-sk if zunanjo politiko velemeščan-h. držav. Tu ima proletarijat važ-. točko programa: boj za razoro-enje. Od meščanske zveze narodov ni-Jjamo nič pričakovati v temi pogledu. /Dažarno, da je v kapitalističnem ”ačinu produkcije nastala prava re-f°lucija. Racionalizacija, izraba naivnih sil, vodne sile, tekoči premog, apredek kemične industrije, indu-vri,alizacija kmetijstva, to ima silno tai- na sociaM položaj. Kapi- talom je že premagal povojne tež-in se je zopet utrdil ter izko- t^a delo huje nego pred vojno. tAr.avno pa je nastala v družbi za-Dj?-1 tega razpoka večja, število kaotičnih magnatov se manjša, tudi njih moč. Na drugi strani (je, Narašča beda in bojna odločnost t^Vstva. Tako je stopil boj' prole-v novo fazo ogromnih di-t]a n2*j, ki ne more ostati brez vpliva ^Stojan j e družbe. fa v različnih deželah so različne nre?c.rc- V deželah, ki še niso tako vojDu3ene kakor Evropa, pojde raz-dri stopnje do stopnje. Zedinjene *'2rnVe so država m°čnega kapita-lem’ sc je doslej upirala politič-boju proletarijata v našem smislu. Kolonialni narodi so pristop-nejši. Revolucijsko gibanje v Orientu bo krepka opora napredku. Nedostopna je sovjetska Rusija, dasi bi prav ta morala računati s pomočjo svetovnega proletarijata v svrho ohranitve revolucijskih pridobitev. Leta 1868. je zborovala prva internacionala tudi v Bruslju. Sto delegatov je bilo tam1. To je bil kongres predbojevnikov socializma. Konferenco leta 1891. je že pose-tilo 187 belgijskih in 175 inozemskih delegatov. To je bilo takoj po odpravi protisocialističnega zakona v Nemčiji. Od: te dobe dalje je stranka prodrla v parlamente, ko je iz-vojevala splošno volilno pravico. V šestdesetih letih se je socialistični pokret razvil v svetovno silo. Ni v zgodovini enakega zgleda, da bi milijoni in milijoni delovnih mož in žena s takim navdušenjemi in s tako duhovno solidarnostjo delali za svoje cilje, kakor dela ta mogočni pokret za osvoboditev delavskega razreda iz verig kapitalizma. Naša internacionala objame vse človeštvo s svojimi zdravim' duhom. Otvoritev socialističnega kongresa. V zborovalni dvorani mednarodnega socialističnega kongresa je topot okolo 700 mož in žena. Mednarodna konferenca je za marsikoga mučna, ker se morajo govori prevajati v razne jezike. V bistvu je pa kongres zanimiv. Znani sodrugi so na kongresu. Tako Seitz, Renner, Bauer, Skaret, Ellenbogen, Danne-berg, Deutsch, Domes, Hueber, Mu-hitsich, Abram in štiri avstrijske so-družice. Med najpomembnejše šteje seveda naš znanec s. Fric Adler, mednarodni tajnik in duhovni organizator kongresa ter duša internacionale. Pomembnejši voditelji so dalje izven Avstrije tudi iz Nemčije, Čehoslovaške, Jugoslavije itd. Omeniti pa moramo zlasti vplivne politike Arturja Hendersona (Anglija), Emila Vandervelda (Belgija), Alojza de Brouckere (Belgija). Aleksandra Bračke (Francija), Leona Blum (Francija) in Filipa Turatti (izgnanec iz Italije). Na kongresu so zbrane res avtoritete socialističnega gibanja, ki jamčijo, da bo kongres druge internacionale zadel pravo pot bodočega razrednega boja. Ob otvoritvi sta govorila prva oba predsednika Artur Henderson (Anglija) in Emil Vandervelde (Belgija) pozdravna govora, ki nista bila le pozdrava nego mednarodni politični izjavi. Govora se bavita z vsemi problemi mednarodnega socializma. Kongresa se komunistični delegati komintange ne udeležujejo, pač pa prisostvujejo kongresu kot poslušalci na galeriji z dovoljenjem izvršnega odbora. O govorih Hendersona in Vandervelda objavimo daljši ekscerpt, pa ga danes opuščamo, da bo v celoti izšel v eni številki lista. Štefan Radič mrtev. y V0pet je zaključen en akt jugo-t]ostanske tragedije. Bližnja bodoč-f°tn Poraja za spuščenim zastoje Kaj boino uzrli, kadar se dvigaj0 vprašanje. Ali eno je gotovo: vstvo v bodočem razvoju igre ne bo več miren gledalec v auditoiiju. Poseglo bo aktivno v dejanje; v bodočem teatru se bodeta scena in auditorij zlila v eno. Pojavov kakor je bili Radič, beleži zgodovina mnogo. Spomnimo se samo Sinnfeinovcev s' svojim vodjo Parnellom na Irskem, Slovakov s svojim Hlinkom, transilvanskih Ru-rnunov s svojim vodjem Maniu-om, ki je istotako zapustil parlament v Bukareštu s svojimi poslanci, ki zasedajo sedaj v protiparlamentu, ki ne priznava sklepov vlade. Že ob sprejetju vidovdanske u-stave je postalo jasno, da bo moralo priti do razmer, ki so danes nastale. Mi socialisti si nimamo pri tem kaj očitati; delalo se je brez nas in proti nam. Da bomo pa mogli v bodoče aktivno poseči v razvoj dogodkov, je potrebno, da se delavstvo zave svoje misije. Radič se je rodil' kot sin siromašnega kmeta v selu Trebarjevo pri Sisku 1. 1871. Gimnazijo je obiskoval v Zagrebu, a so ga iz šestega razreda odpustili, ker se je udeležil demonstracij proti madžarskemu banu Khuen-Hedervaryu. Rodoljubi, zlasti srbski metropolit Mihajlo, so se zanj zavzeli in mu omogočili študij v Rusiji, v Kijevu, kjer pa ni dolgo ostal. Vrnil se je v Zagreb, kjer so ga pa po odgonu poslali domov. Tu se je pripravljal' na maturo, ki jo je tudi dovršil. Potem1 je študiral pravoslovje, filozofijo in politične vede na univerzah v Zagrebu, Moskvi, ponovno v Pragi in v Parizu. Nikjer dolgo. Dasiravno je imel pri študiju lepe uspehe, ga njegova nemirna narava nikjer ni,dolgo držala, njegov uporni duh je bil vedno kriv raznih političnih prestopkov, da so ga oblasti preganjale iz mesta v mesto. Z letom 1902. se je Radič stalno naselil! v Zagrebu, kjer je otvoril malo trgovino s papirjem in' knjigami in je začel izdajati mesečnik »Hrvatska Misao« in je obenem s svojim- bra- tom Antonom začel propagirati kmečki program in organizirati kmečke mase. Pod znanimi madžarskim komisarjem Čuvajem je 1.1911. zopet presedeli eno leto v zaporu, V zadnjih letih vojne se je na vse krip-lje boril1 proti zboljševiziranju kmečkih mas, dasi je par let pozneje sam šel prosit v Moskvo za sprejem v tretjo internacionalo. Po prevratu se je postavil na republikansko in samohrvatsko stališče in vsi njegovi poslanci so se abstinirali iz skupščine. Ko pa je pod Pašič - Pribičevičevim režimom leta 1925. bila proglašena nad njim1 ob-znana in njegovih 69 mandatov razveljavljenih, on sam: pa zopet zaprt, je z njegovim soglasjem, njegov nečak Pavle Radič, ki ga je ubila krogla istega dne, ko je njega smrtno ranila, podal' v skupščini znano izjavo, s katero se odreka republikanizmu in priznava ustavo. Še istega leta je bil' potem Štefan Radič prosvetni minister. Prijateljstvo med radikali in njim pa ni dolgo trajalo; naslednje leto se nahaja zopet v opoziciji, po zadnjih volitvah v jeseni lanskega leta je pa stvoril s Pribičevičevo samostojno demokratsko skupino takozvani kmečkodemo-kratski blok in se je posluževal v parlamentu ostre obstrukcije, ki jo je hotela vlada zlomiti z nenavadnim in vsega obsojanja vrednim sredstvom1. Iz vrst vladine stranke so padli streli, odi katerih sta Hrvata Pavle Radič in dT. Basariček bila na mestu mrtva, trije drugi pa ranjeni, med njimi Štefan Radič, ki je včeraj, 8. avgusta ob 21. uri v svoji vili v Zagrebu ranam' podlegel. Bil je naš odkrit nasprotnik, zato ga spoštujemo in odločno obsojamo vzroke njegove smrti. Zavest in organizacija. Po težkih bojih, po težki krizi v ljubljanski oblasti, se je pričel proletarijat ziopet idejno in organizato-rično naslanjati na Socialistično stranko Jugoslavije. Naporno delo, razmišljanje o položaju je delavstvo pognalo na pot in ideologijo socialistične stranke. Vse to, ,vse izkušnje in pa najnovejša nasilstva kapitalizma nad industrijskim proletarijatom so bila važna šola za delavstvo. Hujše in hujše pritiska kapitalizem, vsak dan nam groze socijalni boji, ki nas ne le opominjajo, ampak nam ukazujejo, da moramo organizirati svojo proletarsko vojsko za boje, ki jih že imamo in ki nas še čakajo. Od meščanskih strank nimamo ničesar pričakovati, od narodne skupščine tudi ne, dokler ne bo naš razred dovolj močno zastopan v njej. Kaj ne, vse to vemo, to smo spoznali. Slovensko delavstvo, kolikor je imelo priliko spoznati bojevni soci-jalizem, je v tem oziru podkovano in značajno, tako, dia v njegovih vrstah ni izdajic. To značajnost socijalistič-nega proletarijata cse nam zdi potrebno poudariti zato, ker nam ta resno vzgojeni proletarijat jamči, da ima socijalistični pokret v Sloveniji lepo bodočnost. Resnica je, da še mnogo proletarijata tava za meščanskimi frazami iz nevednosti, posamezniki tudi iz osebnega koristolovstva, toda oplašiti nas to ne sme. Zato vendar širimo razredno zavest in socijalizem, vodimo resen boj z resnim programom, ki ga človek, ki ima pamet, prej ali slej mora akceptirati. Ne grozi nam pa nevarnost samo od meščanskih strank, ampak od o-nih ljudi, ki se imenujejo »dekalisti«. Poudarjamo, da to niso komunisti. Komunist, ki hoče razredni boj, ki ima načelo razrednega boja, ima v okrilju socijalisti6ne stranke dovolj prostora za udejstvovanje. Tudi, če govorim s komunistom delavcem, se razumeva, odobrava našo taktiko, se jezi, da dekalisti razbijajo organizacije s frazami in zavijanji. Torej, kaj še loči delavstvo? Delavstva ne loči ničesar, delavstvo enkrat odločno pove, povsod pove, da ne mara več razbijaštva v delavskem pokretu. Odslej dalje mora delavstvo to javno manifestirati, zlasti, ker se od dekalistične strani pripravlja nova gonja proti zdravemu delavskemu pokretu v veselje kapitalizmu in buržuaziji, delavstvu pa v škodo. Moral sem to-le napisati. Kadar ■pridem med delavstvo, med svoje sotrpine, vedno mi razlagajo te stvari v tem smislu. In če vse delavstvo enako misli, potem mora tudi vse delavstvo v eno politično, eno strokovno, eno gospodarsko in eno kulturno organizacijo vstopiti in tam sodelovati. Ko se to zgodi, nas ne bo nihče več zasmehoval, nihče obrekoval in o nas lagal, ker bomo z njim obračunali, kakor se obračuna z vsemi nepoštenimi sovražniki. Moral sem to povedati, ker me ta veliki _ preoikret v delavskih dušah veseli. Manjka še samo nekoliko poguma in iskrenega dela za našo stvar, za razširjenje socialističnega ■prepričanja in za organizacije. je nekdaj slovelo v stari Grčiji po svoji modrosti. Danes je ie ona pridna gospodinja modra, katera izkoristi 7 prednosti, ki jih nudi &hidit* Ikrmntms Mih Odkritje spomenika žrtvam vojne v Zagorju. V nedeljo dne 5. avgusta t. 1. se je vršila žalna slavnost in odkritje spomenika v vojni padlim Zagorjanom. Ne mislimo pri tem kritizirati prireditve same kot take, niti iz lokalnega ozira; kajti globoko se zavedamo važnosti spomina v vojni padlih žrtev, katere so bile primorane predčasno darovati svoje dragoceno zdravje in življenje za vero, dom, cesarja. Ali ne. moremo si kaj, da ne bi iz splošnega načelnega stališča ne napisali teh vrstic, v sve-sti si svoje dolžnosti, pijetete do padlih, da povemo javno, čeprav malemu krogu onih, ki bodo te vrstice brali, pa vendar z odkrito željo, da razumejo njih globok pomen; kajti ako bodo razumeli in znali širiti idejo ljubezni, bratstva med narodi, potem bodo imeli naši potomci priliko, nikdar ne doživeti tako žalostnih proslav, kakor jih mi. Prireditev se je izvršila veleceremo-nijelno ob asistenci civilnih, vojaških in verskih predstavnikov, brez zastopstva delavskega razreda, s sodelovanjem Sokola, Orlov, požarne brambe, udruženja slovenskih vojakov itd. ter končno velike udeležbe radovednežev. Prvi govornik, g. Orehek, je visoko povzdigoval kulturni čin postavitve spomenika padlim, kar je znak kulturne zrelosti naroda. Temu bi si mi dovolili pripomniti samo to, da to ni bil noben kulturen čin narodov, da so se v svetovni vojni mesarsko klali med seboj, kakor ne zmore niti naj-grša zverina, ravno po krivdi vzgoje onih, kateri danes pojejo slavo mrtvemu bitju — kamnu. Drugi govornik, bivši vojni kurat g. Bonač, je v svojem govoru naglašal hrabrost padlih na raznih bojnih poljanah (samo ene pa ni omenil; op. pis.), za svobodo. Podčrtaval je grozote neodrešenih bratov v Primorju pod fašističnim režimom. Rotil je ob spominu padlih, kažoč na spomenik, da ne bomo mirovali prej, dokler ne osvobodimo njih ter jih pripeljemo pod okrilje svobodne domovine, pri čemer klic na vojsko in kralja ni izostal. Popravil je sicer h koncu svojega govora, da se s tem ne želi predvsem nove vojne, temveč da naj se to vprašanje reši potom krščanske pravičnosti (?). Ali molk tisočev navzočih, izmed katerih je večina sama okusila gorje vojne, je bilo tisto resnično prepričanje, da takrat, ko so jih klicali pod orožje, ni nikdo iztned teh gospodov rekel: ne boj z orožjem, temveč boj z uma svetlim mečem je vaš boj za svobodo in pravice človeštva. Zakaj, če bi bili to rekli, tu in onstran meje, potem bi do vojne sploh ne prišlo in tisti, ki bi s svojo vzgojo v ljubezni do človeka, ne glede na meje in jezike posameznih narodov, to sprovedli, bi imeli veliko več pravice govoriti o doseženem uspehu za svobodo in bratstvo človeštva. Pa neosvobojeni bratje? Kje smo pa danes osvobojeni? Če misli g. Bonač svobodo »nekaterih«, potem še daleč, posebno delavski razred, ni svoboden ne tu ne tam, pa čeprav ga osvobojujejo s krščanskimi načeli tu in tam! Pravilno je povedal predsednik udruženja vojnih invalidov, ko je rekel med drugim: Pri spominu teh (kažoč na spomenik) in spominu onih, ki se bodo proslavljali ob priliki lOletnice »ujedinjenja« na Kajmakčalanu, ugotavljam, da ti državniki, ki krmarijo to »svobodno« domovino, niso imeli časa in prilike do danes, da bi se spomnili tisočev vojnih invalidov in njih sirot, ki so tudi žrtvovali svoje zdravje za to svobodno domovino, da je potreba ne samo mrtvim slave, temveč tudi živim kruha! Tako je potekla ta proslava, katere cilj prirediteljev je bil, pridobiti vero naroda za sebe, a nasprotno je pa bilo v narodu prepričanje: mi vam ne verujemo več! Naša vera je: nikdar več vojne, osvobojenje je pa v nas samih. Guštanjski klerikalci moralno obsojeni. Kaj sta brata Lečnik županu s. Juhu dokazovala in ne dokazala. V sredo, dne 8. avgusta, se je končala pred mariborskim okrožnim sodiščem zanimiva politična pravda iz Ouštanja, ki je tekla že od meseca majnika lanskega leta. Začela pa se je stvar tako; Voditelja gu-štanjskih klerikalcev, trgovca brata Lečnik, sta vložila proti tedaj novoizvoljenemu županu s. Luki Juhu pritožbo na okrajnega glavarja, v kateri sta ga dolžila takih dejanj, da je na podlagi te ovadbe glavar uvedel poizvedbe po orožnikih proti s. Juhu, ne da bi slednjega zaslišal in mu povedal, kaj brata Lečnika v ovadbi navajata. Šele po tretjih osebah se je s. Juhu posrečilo zvedeti, da sta ga brata Lečnika obdolžila, češ, da je plenil guštanjske trgovce ob prevratu. Torej grda izmišljotina. S. Juh je vložil tožbo radi žaljenja časti. Ko sta klerikalna junaka bila povabljena na sodišče. sta se pričela izmikati. Niti okrajni glavar, niti veliki župan nista hotela predložiti zadevne ovadbe s. Juhu na vpogled. Samo sodniku so poslali ovadbo s pripombo, da naj to služi samo v njegovo informacijo, s. Juhu pa da se akta ne sme pokazati. Dr. Reisman, Juhov zastopnik, je to priliko izkoristil in je prevaljskega sodnika Ha-bermutha, ki je vlogo brata Lečnika čital, predlagal za pričo. Šele sedaj sta brata Lečnika nastopila dokaz resnice. Bilo je zaslišanih nebroj prič, skoro ves Guštanj„ vsak, ki je kaj vedel o razburljivih prevratnih guštanjskih vlomih. Toda okrajno sodišče v Prevaljah je prišlo do prepričanja, da S. Juh ni zakrivil nobenega nečastnega dejanja, najmanj pa kaj takega, kar sta mu očitala brata Lečnik, da bi bil plenil. Nasprotno je več prič celo potrdilo,-da je on tedaj svaril pred plenitvijo. Brata Lečnika sta se proti obsodbi pritožila na okrožno sodišče in ponudila zopet nove priče, ki bi naj potrdile, da je župan Juh res plenil. Klerikalci v Guštanju so bili zmage gotovi in so že pripravljali slavje v čast novemu klerikalnemu županu, ki bi naj izpodrinil s. Juha. Toda tudi pri okrožnem sodišču zaslišanje novih prič ni moglo umazati časti našega župana s. Juha. Brata Lečnika sta se sedaj spomnila še novih prič, ki sta jih naenkrat našla na Dunaju. (Kako so klerikalci v procesu s. Eržena grmeli proti avstrijskim pričam!) Vršila se je že druga razprava pri okrožnem sodišču, katero pa novih prič ni več dopustilo, ker je pač uvidelo brezplodno zavlačevanje s strani klerikalcev. Vzklicni senat je moral ugo- toviti, da se županu Juhu ni moglo doka- zati sodelovanja pri plenitvi in tako ostane čast župana s. Juha nedotaknjena. Vendar pa je vzklicni senat Ferda in Frana Lečnika oprostil iz razloga, da baje itak nista očitala županu Juhu aktivne plenitve (samo dokazovala sta jo! op. por.), ampak samo njegovo navzočnost pri plenitvi, kar pa da ni kaznivo. Od prevaljskega sodišča naloženo kazen 500 Din torej brata Lečnika ne bosta plačala, pač pa ostanejo moralno ob.* sojeni guštanjski klerikalci, in z njimi vred oni, ki so jih v tem procesu podpirali proti poštenjaku s. Juhu. Treba pa je še ugotoviti, da sta brata Lečnik po ugotovitvi senata bila upravičena, da zaupno poročata velikemu županu, ki je predstavnik policij' ske oblasti. Delavci, pazite se torej P5e“ ljudmi, ki so upravičeni zaupno poročati policiji. Dnevne novice. Ob priliki kongresa socialistične internacionale v Bruslju so priredile belgijske omladinske organizacije v nedeljo 5. avgusta veličastno manifestacijo socialistične mladine po ulicah glavnega mesta Belgije, raz hiš katerega plapolajo rdeče zastave. Nad stotisoč mladine obojega spola je korakalo po ulicah, v senci celih gozdov rdečih praporov in de-filiralo mimo častne tribune, raz katere jo je pozdravljalo 500 delegatov kongresa iz vseh držav in od vseh delov sveta. Na gostoljubno povabilo Belgijcev so prihiteli mladinski oddelki tudi iz Francije, Holandije, Nemčije, Avstrije in Češke. Avstrijci in Nemci, ki so vajeni grandioznih prireditev, so zatrjevali, da je bil to eden najlepših prizorov v njihovem življenju. In bila je to res najveličastnejša demonstracija mladine proti vojni, ravno ob obletnici vpada Nemcev v Belgijo, začetkom svetovne vojne. V Parizu so priredili komunisti »rdeči dan«, a jim je policija preprečila manifestacije in 1500 udeležencev aretirala. S takim postopanjem seveda komunizma ne bodo zatrli. Dr. Korošca so oprostili obtožbe v narodni skupščini kot ministra za notranje stvari zaradi krvavih dogodkov v Beogradu in Zagrebu kakor tudi zaradi konfiskacijske prakse časopisja. Naravno, ker dela v intenci jah režima. Proces Puniša Račič. Morilec v narodni skupščini je bil izročen sodišču. Sodišče je zahtevalo, da mu narodna skupščina izroči tudi poslanca radikala Tomo Popoviča in demokrata Jovanoviča-Lune, ker sta obdolžena sokrivde na umoru. Na seji imunitetnega odbora je bila izročitev obeh poslancev odklonjena proti glasovom zemljoradnikov in muslimanov. Demokratski listi upajo, da bo sklep razveljavljen. Zadeva pa vendar ni tako enostavna. Imunitetni odsek nima naloge, da zahteva od1 sodišča dokaze za krivdo, ampak sklepa po svojem preudarku. Obema poslancema se očita hujskanje in da sta bila informirana o nameravanem umoru. Dejanja se jima ne očita. Tu nastane vprašanje, ali je poslanec odgovoren za svoje besede ali pa le za svoja dejanji Narodna skupščina se bo najbrže postavila na stališče, da govorjene besede ne morejo biti povod izročit- vi poslancev sodišču. To je logično, ker bi potem, če bi se o tem drugače sklepalo, večina brez sramu izroči)3 poslance sodišču zaradi političnih besed in izjav. Objektivno stoji stvar tako, kakor je žalostno, če sta se poslanca solidarizirala z umorom ali pa celo moralno sodelovala. O reviziji ustave je napisal v »No* vi Evropi« članek dr. Politeo. V član* ku naglasa, da niti ena stranka ni ja5' no povedala, kakšno revizijo ustav« zahteva. Pisec članka deli namen re-vizije v dva dela: gospodarski :n u" pravni. Število oblasti naj bi s® zmanjšalo in eventualno uredilo oblasti po pokrajinah, če bi se to zahtevalo. Oblasti naj bi bile neodvisne oj* ministrstva financ in bi jim pripadal* vsi direktni davki. Če bi oblasti imele denarna ‘sredstva, bi bile zadovoljne in ne bi bilo sporov med oblastno in državno upravo. Osrednji ■ uprav'1 pa bi ostali indirektni davki (carine itd.); odvišen preostanek pa naj bi s® pravično delil -na oblasti po kljucti. po katerem bi oblasti morale skrbet1 tudi za eventualni primanjkljaj. Veliki župan, ali kakor bi se že imenoval; ne bi imel vpiliva na oblast. Če '-31 prišlo med državno in oblastno upra' vo do sporov, bi jih reševalo držav-no sodišče. Poleg narodne skupščin« naj bi se ustanovil tudi senat, v katerem bi bili po enako zastopniki oblasti, razentega pa še zastopniki strokovnih udruženj (delavskih, trgov-skih, inženjerskih, zdravniških, odvetniških, akademije naukov, vseučilišč itd.). Senat bi odločal o škodljivosti sklepov narodne skupščine 10 oblastnih zborov. Senat bi imel enkrat pravico »veta«, če bi bil zakofl sprejet z dvetretjinsko večino, dvakratnega »veta« pa, če bi bil sprejet z navadno večino. O tem vprašanj11 bomo še morali ob .priliki izpregovo- LEO SILA: Človek mrtvaških lobanj. Kronika raztrganih duš. 39 V nervozni naglici, s katero se je odpravljala z doma, .ni slišala že prej samotno odmevajočih korakov in tudi sedaj je skrila svoj obraz pod širok klobuk in kožušček. Ravno pod svetilko sta .se srečala. Mimohoden pogled njenih oči je izpod klobuka švignil na mimoidočega. Spogledala sta se. V tistem trenutku sta že šla drug mimo drugega. »Dober večer, gospod Vdk!« Porogljivo, veselo, zakaj, vedela je, da je oni ni spoznal. Vse to se je zgodilo med potoma. Niti ustavila se nista. Šele, ko sta šla drug mimo drugega in sta bila že štiri korake narazen, sta obstala in se obrnila. »Gospodična Sonja?« Nobenega odgovora. Samo porogljiv pritajen smeh je prihajal iz megle in zajčjega kožuščka. Stopil je k njej. »Zdelo se mi je nekaj takega. Dober večer! Oprostite, saj veste, da sem kratkoviden . . ,« »Pa pravijo, da niste vedno . . . Včasih baje dobro vidite, če gre kako mlado in lepo dekle.« »O gospodična, ali me boste tako . . .« Ni vedel, kako bi rekel. Sonja se je še vedno smehljala. »Kam pa greste vi? Sami in ponoči?« Zadnjo besedo je izpregovoril .s povdarkom. Hotel se je revanžirati. »O, nič hudega, gospod Vuk . . . hahal K Tilki grem. Nato pa na sestanek Ljudskega odra, ki ga snuje gospod Kovač. Saj ga menda poznate?« »AH ni to tisti železniški uradnik, ki je do sedaj vodil dramatični odsek Orla?« — »Tisti, tisti! Pa so se nekaj skregali iz gospodi in sedaj se hočejo osamosvojiti.« »Zakaj so se skregali?« »Halbejevo »Mladost« smo hoteli igrati. Pa je predsednik, profesor Klinc, prepovedal . . .« »Kaj? Naš katehet?« »Da!« »No, ta pa res povsod vtika svoj nos! Saj ga dobro poznam. Ravno on ima pravico.« »Niikar se ne norčujte iz svojega profesorja. To ni lepo!« Šalila se je. »Kam pa greste vi?« »V gledališče sem se napotil?« »V gledališče? Kako? Zdaj ob tej uri? Kdo pa vam verjame?« »O, prav gotovo! Sedaj .pridem ravno pravočasno! Prvi odmor bo in utihotapim se. Saj veste, to je študentovska navada . . .« »To se pravi — goljufati . . , Pojdite raje z nama. Ali vam Tilka ni sporočila ničesar?« »Ničesar.« »Dejali so zadnjič, da bodo povabili tudi vas.« »O, kaka čast!« Nekdo se je bližal. Utihnila .sta. »No, kaj pa vidvia sredi ulice? Jaz pa čakam nate doma, ti pa se pogovarjaš s fanti kar sredi ulice . . , Lepa reč!« — »O, prosim, prosim ... ni tako nevarno. Saj naju svetilka nadzoruje.« — »Pojdimo. Pozno je že. Osem je že odbilo.« »Osem je že odbilo? Kdaj?« — Aha, še na uro sta pozabila!« — »Pojdimo! Ti pa greš z nama!« — »A, tako, kar na komando . . .« Tilka je bila majna, debela, rdečelična punc*' Samozavestna' in podjetna. Junija je napravila J®3 turo na učiteljišču in sedaj je čakala vsak dan nastavitev. Z Leonom sta se poznala že dve lej1' Uvedel jo je v dramatično šolo. Deklamirala ni ve kaj. Vsaj Leo jo je tako ocenil. Toda ona je t° preslišala. Rada, prerada je debatirala. O vse?1 mogočem. O ženski emancipaciji, o Cankarju 'j. Dostajevskem, o moških, o plesu . . . bik je .. vsaj hotela biti en miniaturo — sufražetka. Leo j je očital, da je preveč teoretična. V dramatični sta se nekoč tako sprla, da ji je pred vsemi zabf11' sil naravnost v obraz: »Goska neumna!« Zarde^ je sicer, toda skušala je kljub smehu navzočih vZ •" žati ravnotežje. »Oh, takle zelenec!« Res. Leo ) bil komaj šestošolec, ona pa se je pripravljala11., maturo. Vendar ni zamerila. In to ji je Leo naF® j zameril. Zakaj, včasih je billa tako neznosna, da najraje prekinil vsako znanstvo z njo. Pa se ni da» ' Pozabila je, pa če ji je zinili -prejšnji dan še tako r bato. »Ima pač dober želodec, da vse itako lan premelje«, je dejal Lovrenc Kuhar, po poklicu , zarski pomočnik, v dramatični šoli pa eden iz111 naijveč obetajočih učencev . . . ' JjO' Namenil sem se sicer v gledališče, pa na) Človek rad gre z dvema. To ni kar tako . . • »O, nikar si ničesar ne domišljujte!« Sonja je kaT segla v besedo. »V gledališče je hotel. iljufiati je hotel. In jaz sem ga odvrnila od teŽa' v hvaležen bi mi moral biti, da sem preprečila greh, ki bi ga sicer prav gotovo storil »Gotovo, gotovo . , ,« .« (Nadaljevanje pril101 dnji^ riti, ker je naše stališče v marsičem drugačno. Pesem o delu. Šestdesetletnico pesmi o delu so dunajski socialisti proslavili v veliki koncertni dvorani v Pratru. Pesem o delu je delavska himna. Ko so na Dunaju slavili petdesetletnico pokojnega s. Viktorja Adlerja, je po dovršenem sporedu iz,rekell Adler v svoji zahvali željo, rekoč: »In sedaj, sodrugi, če mi hočete pokazati ljubav, zapojte še pesem o delu.« In pesem o delu je zadonela po dvorani. Peli so jo vsi navzoči. Pesem o delu so peli zavedni delavci povsod, na shodih, ob štraj -kih, ob slovesnostih in ob pogrebih, na konferencah, na strankinih kongresih. Ta pesem je zaključila vsako prireditev. Pesem nima učinkujoče melodije in nje besedilo je preprosto. Toda poveličanje dela je moč pesmi, ki delavca dviga in zbuja v njem samozavest. V šestdesetih letih je ta pesem v tisočih delavcih zbudila delavski ponos in vsadila v njih srca in dušo razredno zavest. Centralna hranilnica dunajske občine. Socijalistična dunajska občina imia občinsko hranilnico, ki sijajno uspeva. Hranilnih vlog je imela koncem julija okroglo dve milijardi in 800 milijonov. Hranilne vloge so narasle v mesecu juliju za 62 milijonov. Prospevanje te občinske centralne hranilnice dokazuje, da imajo Občinarji naravnost veliko zaupanje v mestno občino. V miznici zaklenjena avtonomija. Če se ne motimo, je sedanji ministrski predsednik nekoč, komaj par let je od tega, rekel, da je dober pri- mer, kako se mora politiko voditi, bajka o ježu in lisici. Vsaj razumete ta pregovor, ne da bi ga mi pojasnjevali. Takrat je tudi povedal, da ima avtonomijo zaklenjeno v miznici in kadar bo čas, jo bo vzel iz miznice. Sedaj ne vemo, ali je izgubil ključ od miznice ali je pa zagnal avtonomijo v koš. To povemo, ne da bi zagovarjali njegovo avtonomijo, ampak, da osvetlimo njegovo politiko. V Rumuniji imajo tudi režimski in kmetiški opozicijonalni parlament. Kmetiški parlament se je konstituiral kot zakonodajni in obsodil režimskega, ker je bil izvoljen s terorjem. Parlamentarna kriza v Belgiji. V belgijsk, parlamentu se bije, kot smo žo poročali, hud boj za in proti vojaškemu predlogu. Seje Se vrše kar cele noči. To se je menda predsedniku Brunetu preneumno zdelo, pa je v pravem pomenu besede ušel. Večina bi ga rada privabila nazaj, ker ni u-panja v tem trenutku, da bi se našlo v celi zbornici človeka, ki bi s tako spretnostjo seje vodil, kot je to znal Brunet. Ko bi imeli Belgijci radikale! Veliko iznesadenje so te dni doživele nekatere gospodinje, katere so prvikrat prale perilo z »Radionom«. Ne samo, da je ostalo perilo popolnoma nepoškodovano, nego je mnogo lepše in boljše oprano. Vzrok leži v tem, ker »Radion« ne zadržuje klora niti drugih škodljivih pridatkov. Davčne tabele za male in velike obrate je založila »Ljudska tiskarna« v Mariboru. Cena 1 in 1.50 Din. r So li OČi_ k Petelnu pojdi li! Maribor, Gosposka ulica 5. Iz zadnje seje občinskega sveta mariborskega (Nadaljevanje.) Kolektivna pogodba med mestno občino In njenimi delavci. Ta predlog so socialisti stavili v seji dne 21. junija; predlog je šel v odsek. Med tem pa magistrat ni niti enega koraka storil, da bi odseku preskrbel potrebne podatke; zato ni bil odsek v položaju kaj ukreniti in se bo šele sedaj zbral materijal. Za take reči, ki se tičejo delavcev, nimajo na magistratu časa! Končno se je tudi razpravljalo o socialističnem predlogu o komisiji za pregledovanje stanovanj z ozirom na novi stanovanjski zakon, da-li odgovarjajo higijen-skim in drugim pogojem. Ta predlog je bil svoječasno sprejet. Sedaj pa so se gospodje spomnili na to, da bi ta komisija morala dobiti za svoje delo nagrado. Socialisti pa so odklonili to zahtevo ter se izrekli za brezplačno sodelovanje. Pri tej priliki je sodrug Bahun poročal o stanovanjskem škandalu v občinski hiši Trstenjakova ul. 5., ki je Asovitscheva zapuščina. To je staro Pritlično poslopje, v katerem stanuje kakih 7 strank, povsem revnih. Samo eden je nekak mesar ter prekajevalec, ostali pa so delavci. Stanovanja sestoje večinoma samo jz ene sobe ali pa imajo zelo majhne kuhinje. Hiša je silno zanemarjena in se jo je mislilo že pred leti podreti. Toda vsled strašne stanovanjske bede, na kateri morda Maribor med vsemi našimi mesti najbolj trpi, se to ni storilo. Ni se pa tudi ničesar popravilo. Mestna občina je delala edino to, da je od revežev pobirala neprimerno visoko najemnino. To najemnino pa je sedaj mestni svet zvišal na devetkratno predvojno najemnino ter obvestil stranke, da imajo povišek plačati od 1. maj£ torej tudi še za nazaj. Dne 30. VII. je magistrat Poslal vsem prebivalcem v tej hiši dopise, s katerimi iste obvešča, da jim je najemnino zvišal na toliko in toliko. Dopis se glasi: Mestni magistrat mariborski. Št. 15589/28. Najemnine v starih občinskih hišah, določitev istih. Gosp. I. I. v Mariboru. Mestni magistrat mariborski Vam je na svojem kolegijalnem obravnavanju dne 10. t. m. na podlagi zakona o spremembah in dopolnitvah v zakonih o stanovanjih povišal dosedanjo mesečno najemnino od Vašega stanovanja od 1. maja t 1. naprej na Din . . .! To povišanje se je izvedlo z 9kratno predvojno najemnino in 18 %> občinske doklade od čiste najemnine iz leta 1926. Zupan: Dr. Juvan. Za eno sobo in silno majhno kuhinjo je zvišana najemnina na 161 Din. Ena soba brez vsakršnih pritiklin pa na 120 Din. Ena soba v izmeri 12 kvadratnih metrov in ku- hinja 4.5 kvadr. metrov je povišana od 115 na 160 Din. hiajhuiše pa je. jtrizadet 701etni čevljar Kralj, ki ima en prostor brez vsakega okna, ki meri ravno po dva metra v širini in dolžini. Za ta kot je Kralj plačeval dosedaj 70 Din, pa mu je najemnina zvišana na 80 Din. Enako je z nekim Karme-lom, ki je mestni delavec, ima bolno ženo ter 6 otrok. Ta revež stanuje na podstrešju, kjer je poleg dimnika zagrajen prostorček, do katerega se pride preko tramov. Ta 1 prostor meri 1.80 m višine, 3.10 m dolžine j in 3.70 m širine. Tu biva 8 oseb, ki imajo samo dve postelji. Zid je ves oguljen, na dveh okencih na svislih manjkajo notranje šipe z okvirji vred in je les v zidu popolnoma strohnel. Stranišča nima nobena stranka, ampak morajo hoditi ven na dvorišče. Zato je humani magistrat temu »srečnežu« zvišal najemnino za tisti brlog od 80 na 100.80 Din! V hiši pa je nek mesar, ki vživa na vsak način neke privilegije ter silno protekcijo — najbrž je vnet klerikalec —, kajti ta ima poleg stanovanja en sadni vrtiček, potem vse vrtove za zelenjavo, svinjske hleve in dve kleti. Za vse to on plača po 200 Din mesečno. Zato pa še sme ostale stranke terorizirati. Kar se torej raznih ne-dostatkov v tej hiši tiče, so isti nepopisljivi. Skrajna zanikrnost ter nemarnost dokumentirata z upravo te hiše upravo mariborske občine sploh. Zato je sodr. Bahun vehementno bičal nehumanost, nesocialnost ter ignoranco, ki jo zagreši deloma urad-ništvo, še več pa tisti, ki so za upravo odgovorni. A to je klerikalno-demokratska-nemška večina, ki je posegla »kolegijalno« v prerogotive občinskega sveta ter zvišala najemnine, kar ne spada v delokrog mestnega sveta, ker je še pred par leti to delo lm?! občinski svet. Pri tej kritiki ni bilo večini baš prijetno pri srcu in je molčala kot grob. Le župan je ugovarjal, ko je Bahun imenoval tako upravo sramoto za mestno občino, ki si usoja pošiljati komisije v privatna stanovanja, medtem ko ona gre z najslabšim zgledom naprej. Kar se poviškov tiče, ki bi se imeli po zahtevi obč. svetnika s. 3ahuna razveljaviti, je izjavil župan, da je težko to storiti sedaj, ko so že izvedeni. To bomo videli! Medtem ko to pišemo, smo zvedeli, da je bila v omenjeni hiši komisija, ki pa je videla ne-dostatke samo z enim očesom, zato bo treba še enkrat poseči vmes. (Konec 'prihodnjič.) Podružnica »Svobode« v Zagorju ob Savi priredi dne 19. avgusta ob 4 uri pop. na Lokah javni telovadni nastop. Na sporedu je tudi srečolov. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo telovadnega orodja, vabimo vse sodružne organizacije in bližnje podružnice »Svobode«, da se tega nastopa udeleže. Sprejem zunanjih gostov pri opoldanskih vlakih. pere sam! 99 Imam časa u pravi razumna Mica. „Ne stojim po cele dni pred prerilnikom in se ne mučim s težkim pranjem perila. Zame to delo opravlja RADION in varuje perilo!" Maribor. Onim, ki ne vedo, kaj ]e revščina in stanovanjska beda, svetujemo, da se potrudijo za četrt ure in si ogledajo stanovanja v dragonski vojašnici, Jezdarska ulica 8, objekt I., II., III., za vojašnico konjske hleve, v katerih se ravno sedaj napravljajo lesene pregraje za stanovanja in dovaža ilovica za pod, predvsem pa zasilna stanovanja v veliki jahalnici. Da je videl1 Gorki ta stanovanja, predno je pisal svojo dramo »Na dnu«, bi ista gotovo še bolj dramatično izpadla. Pri tem se pa klerikalci še smejijo socialistom, če zahtevajo, naj se nujno stavijo še pred zimo »Riegelbaubarake«, češ, da istih ni potreba. Zato pa naj' imajo v predstoječi zimi vso revščino, vsa obolenja in vse smrtne slučaje v oni nesrečni kasarni klerikalci na svoji vesti. Zatvorltev Ruške ceste. Vsled izvršitve cestnih del se zapre za nekaj dni Ruška cesta za vozovni promet od petka dne 10. avgusta t. 1. naprej in sicer med Kralja Petra trgom in Smoletovo ulico. Jesenice. Ker je neki poznani pristaš nepomirljive bratomorne borbe v eni izmed zadnjih številk »Enotnosti« napisal v imenu vseh jeseniških kovinarjev protest proti izključitvi Makuca iz strokovne organizacije, o čemur pa nikdo drugi nič ne ve kakor Franček sam, si dovoljujemo v našem listu samo to hladno povedati, da mi nič ne protestiramo in smo mnenja, da ne bode poprej resničnega reda in miru in res raz- rednega pokreta, dokler ne bodemo vseh Frančkov in drugih takih iz delavskega pokreta pognali. Člankar se tudi zaletava v s. Jerama, da je bil referent na kongresu S. M. R. J. a ni bil več član. Na to mu podama samo kratko pojasnilo: Jeram je bil res v zaostanku s prispevki, toda je za to vedel odbor podružnice, ki pa je Jeramu izjemno to dovolil, ker je koritar; zato inu je izredno dobro šlo, ker je imel v tem času vsega v izobilju, kar si je poželel, no, in zato je bil tudi v zaostanku s prispevki. Med s. Jeramom in Makucem je bila tudi ta razlika, da je bil prvi navaden član svoje organizacije, Makuc pa tajnik. Najbrž so se tudi delavci ravnali po Makučevem zgledu, ker so trdovratno ostali izven organizacije. Poleg tega je bil Makuc tajnik s stalno plačo in visokimi dokladami za agitacijo ter je poleg tega še prejemal pokojnino. Sicer pa je tudi Franček ravno tak pa-trijot; mesto, da bi svojim dolžnostim zadostil kot bivši glavni zaupnik, je bil šest mesecev v zaostanku s prispevki v organizaciji, kljub temu, da mu je organizacija potom Jerama preskrbela enomesečno doklado. Jeramu se pa čisto šika, da ga sedaj trgajo, zakaj se pa vleče za divjake, ki mu potem takole vračajo, kot sedaj Franček. ■ Ako še ne bo miru, bomo pa še katero rekli o zaslugah za znižanje plač in o strahopetnosti pri sklicevanju obratnih zaupnikov. Ker s. Jeram klevetnikom ne odgovarja, odgovarjamo pa mi! S. Jeram je posebno v zadnjih letih opravil ogromno delo v gospodarskih organizacijah. Pred sedmimi leti je bil glavni zaupnik delavstva v najtežjih časih, potem pa se je prostovoljno umaknil komunističnim demagogom. Šele sedaj, ko so ti kričači vse zavozili, smo ga delavci komaj pripravili dlo tega, da je zopet prevzel svoje funkcije, V sodruga Jerama imamo zaupanje, ker je že dokazal da zna voditi ne samo posredovanja in borbe, temveč, da zna tudi vzgojno plivati KIS ZA VLAGANJE KUMARC itd. EN GROS EN D E T A I L nadalje vinski kis, špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droženo žganje, slivovec, rum, konjak i, t. d., se dobi po nizkih cenah samo pri tvrdki JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA ŠT. 19 TOVARNA ZA IZDELOVANJE DESERTNI H-V IN IN SIRUPA ri: S A BENZIT ! h N Z IU dl