ANN ALES 12/'98 izvirno znanstveno delo UDK 656.6:621.869.8(262.3-17) 338.47:627.2(262.3-17) KONTEjNERSKI PROMET SEVERNOJADRANSKEGA BAZENA Josip ZOHIL Univerza v Ljubljani, Fakulteta za pomorstvo in promet, 51-6320 Portorož, Pot pomoržčakov 4 Majda PRIJON Univerza v Ljubljani, Fakulteta za pomorstvo in promet, SI-6320 Portorož, Pot pomorščakov 4 IZVLEČEK Pristaniški promet kontejnerjev običajno opisujemo s ponudbo in povpraševanjem po prevozih na transportnih poteh, z načini prevoza, z udeleženci (prevozniki, pristanišča itd.1 in z drugimi prvinami tržišča. V tem prispevku smo zbrali podatke, ki opisujejo stanje kontejnerskega prometa v izbranih pristaniščih severnoj a dranskega bazena. V zadnjem delu pa opisujemo možne dejavnike, ki so vplivali na to stanje in še vedno vplivajo Ključne besede: pristanišča, prometno gospodarstvo, kontejnerski promet, kontejnerji, Koper, Trst, Benetke, Ravenna, Reka 1. UVOD opisu celotne transportne poti. V prispevku nas zanimajo '.udi možni dejavniki razvoja tega prometa, zato V svetu opažamo pospešeno rast kontejnerskega pro- smo jih podkrepili z nekaterimi podrobnejšimi podatki, meta; na nekaterih transportnih poteh z velikimi pretoki Tabela 1 prikazuje kontejnerski promet v severno- kontejnerjev beležimo (udi do 20% letne stopnje rasti jadranskih pristaniščih v obdobju med .'etoma 1990 in obsega prometa. V severnem Jadranu, kjer živimo, na 1995. V letu 1995 je skupni promet v teh pristaniščih prvi pogled ni opazna tako hitra rast. V zadnjih deset- obsegal okrog 540.000 TEU. Število TEU je relativno fetjih so se tehnologije prevoza znatno spremenile, zato majhno v primerjavi s pristanišči Marseilles, Genova, je razumljivo, da oko ne zazna dejanske rasti. Barcelona, Algeciras, ki so v istem letu dosegla 2,5 Obravnavano tržišče zajema pristanišča na sever- milijona TEU prometa. Še slabša je primerjava s pri- nem delu Jadranskega morja: Trst, Koper, Benetke in staniščem Rotterdam, kjer so istega leta pretovorili 4,5 Ravenno. V to območje sodi tudi pristanišče na Reki, ki milijona TEU, kar je nad osemkrat več kot v obrav- pa je imelo zadnjih nekaj let številne težave (vojna itd.), navanih pristaniščih. zaradi česar se je nenormalno zmanjšal promet; raven Dinamika razvoja kaže rahlo rast kontejnerskega in sedanje stanje kontejnerskega prometa v tem pri- prometa v vseh pristaniščih z izjemo koprskega, kjer stanišču ni značilno za promet v celotni regiji. opazimo znatno zmanjšanje. Leta 1992 je pristanišče v Odločili smo se, da zajamemo vsa večja pristanišča Kopru registriralo le 46.000 pretovorjenih TEU, kar ie severnojadranskega bazena, ker številne ladje praviloma nad polovico manj kot leta 1990. Večji delež zmanj- ne pristajajo le v enem od teh pristanišč. šanja lahko pripišemo političnim spremembam. V naslednjih dveh letih je opazna rast TEU-jev, v letu 2. POVPRAŠEVANJE PO POMORSKIH 1995 pa sledi rahlo zmanjšanje (5%) števila v Kopru KONTEJNERSKIH PREVOZIH pretovorjenih kontejnerjev. Na osnovi podatkov se postavlja vprašanje: ali lahko predvidimo, da bo v na- Povpraševanje po pomorskih kontejnerskih prevozih slednjih nekaj letih pristanišče v Kopru pretovarjalo več običajno merimo s številom pretovorjenih kontejnerjev v kot 90.000 TEU tako koL leta 1990? pristanišču. Ponavadi se ta podatek uporablja tudi pri Poglejmo najprej, kaj se dogaja pri sosedih. Tabela 1 ANN ALES 12/'98 Josip ZOI tli, Majda TOON; KONTONiRSKI PROMET SEVFRNOJAORANSKEGA BAZENA, 121-126 Tabela 1: Kontejnerski promet v severnojadranskih pristaniščih. Table 1: Container traffic in Northern Adriatic ports. Leto / Pristanišče Koper * 000 TEU Ravenna ** 000 TEU Trst" Benetke ** 1992=100 1992=100 000 TEU 1992=100 000 TEU 1992=100 1990 94 204 1991 62 135 1992 46 100 157 100 134 100 107 100 1993 60 130 171 109 150 112 118 110 1994 61 133 181 115 146 109 115 107 1995 58 126 ,"*193 ***123 ***147 +**110 29 '■"121 Viri: ' Mesečni statistični pregled Republike Slovenije, 1996. .** Sulcliffe, Rucliffe, 1995, 127. Statistični podatki posameznih pristanišč. Tabela 2: Delež pretovorjenih kontejnerjev v koprskem pristanišču leta 1995. Table 2: Share of handled containers at Port of Koper in 1995. Država % pretovora 000 ton Vkrcani TEU * Izkrcani TEU * Avstrija 26 1,7 . . 7.890 7.289 Madžarska 15 1,0 .- 4.552 4.205 Češka 8 0,5 . 2.428 2.243 Slovaška 6 0,4 1.821 1.682 Drugi 8 0,5 2.428 ¿243 Tranzit 63 4,2 .19.119, . 17.663 Slovenija 37 2,4 11.228 10.373 Skupaj 100 6,7 30.347 28.036 Vir: Mesečni statistični pregled Republike Slovenije, 1996. Opomba: * Ocene sta izdelala avtorja na osnovi skupnega pretovora blaga. Tabela 3: Število pretovorjenih kontejnerjev v pristanišču Koper leta 1995. Table i: Number of handled containers at Port of Koper in 1995. Kontejnerji Izvoz Uvoz . Tranzit Tranzit VU Sk. vkrcano Sle. Izkrcano Skupaj 20" 4.648 : 2.777 15.845 2.197 ., 14.276 11.191 25.467 40" 2.673 1.048 4.197 761 , 5.199 3.480 8.679 Sk. polni TEU 9.994 4.873 24.239 3.719 24.674 18.151 42.825 20" 15 0 8.800 1 3.421 5.395 8.816 40" 0 3.364 7 1.126 2.245 3.371 Sk. prazn TEU 15 0 15.528 15 5.673 9.885 15.558 Skupaj TEU 10.000 4.873 39.767 3.734 30.347 28.036 58.38.3 Vir: Mesečni statistični pregled Republike Slovenijè, 1996, kaže, da se je v obdobju med letoma 1992 in 1995 upočasnjena rast števila pretovorjenih TEU ni le poscb- skupno število pretovorjenih TEU v treh italijanskih pri- nost pristanišča v Kopru.1 staniščih povečalo za 17%. V letu 1995, ko je prista- Pristanišči v Benetkah in v Ravenni pretovarjata nišče v Kopru registriralo 5% manjši obseg pretovora, predvsem kontejnerje, ki izvirajo ali pa so namenjeni v zaznamo v sosednjih italijanskih pristaniščih rahlo rast območja narodnega gospodai-stva, pristanišči v Kopru in (6%) v primerjavi z letom 1994. Kopru najbliže prista- Trstu pa imata znaten delež pretovorjenih TEU v nišče Trst pa je leta 1995 pretovorilo te 1.000 TEU več tranzitu. kot leta 1994. Iz omenjenega sklepamo, da upadanje ali Tabela 2, na primer, prikazuje strukturo pretovora 1 Pristanišči sta si konkurenčni V normalnih pogojih bi |xičakova(i, da bo zmanjšanje promet v enem povzročilo povečanje prometa v sosednjem pristanišču. Podatki o pretovoril pa kažejo, da imata verjetno obe pristanišči "konkurerco" nekje drugje. 122 ANNALES 12/98 jo-Jp ZOHU. Maicla PRIJON: KOMlflNEftSKI PROMÛT SEVtRNOIADRANSKîGABAZfNA, 121-!2fi kontejnerjev v koprskem pristanišču: leta 1995 je 37% kontejnerjev prihajalo ali pa je bilo namenjenih v Avstrijo, 26% je pripadalo slovenskemu in 15% madžarskemu trgu. Pristaniške statistike praviloma ne. zbirajo podatkov, iz katerih pristanišč (kontinentov) so prihajali in kam so kontejnerje prevažali, zato bomo v nadaljevanju tega prispevka izdelali ocene prekomorskih tokov kontejnerjev, pretovorjenih v pristaniščih severnojadranskega morja. Pred tom si oglejmo že nekaj podatkov, ki jih zbirajo pristaniške statistike in osvetljujejo promet kontejnerjev v severnojadranskem bazenu. V strukturi skupnega kontejnerskega pretovora v koprskem pristanišču prevladujejo prazni kontejnerji, kar je razvidno iz realizirane struktura leta 1995: Več kot ena četrtina (27%j od skupno pretovorjenih TEU je bilo praznih in 2/3 [64%) praznih kontejnerjev je bile izkrcanih. Delež vkrcanih kontejnerjev je bil 51% (Slika 1). Med njimi prevladujejo poln; ¡81%). V strukturi izkr-cnnifi kontejnerjev pa delež polnih ni presegal 65%. Struktura polnih in praznih kontejnerjev pristanišča v Kopru so precej razlikuje od strukture v pristanišču v Rotterdamu na primer, kjer je delež praznih kontejnerjev !e!2% od vseh pretovorjenih (Tabela 4). izkrcani Vkrcani St.polnih TEU St.praznih TEU Vir: Mesečni statistični pregled Republike Slovenije, 1996. Slika 1: Struktura kontejnerskega prometa v pristanišču Koper Fig. 1: Structure of container traffic at Port of Koper. Tabela 4: Struktura prometa v pristaniSCih Rotterdam in Antwerpen leta 1994 v 000 TEU. Table 4: Structure of traffic at Ports of Rotterdam and Antwerpen in 1994. I Rotterdam* Polni Prazni Skupaj Antwerpen . Skupaj Polni Prazni I TEU TEU . TEU TEU TEU TEU j Vkrcano 1.880 270 2.250 Vkrcano 1.142 n. d. n. d. I Izkrcano 1.880 270 2.250 Izkrcano 1.065 n. d. n. d. 1 Skupaj 3.960 540:. ■ 4.300. Skupaj 2.207 n. d. n. d. • Vir: * Kruk. 1996. **Antwerp container traffic evenly balanced between imports and exports, 1996, 7-8, n. rl podatki niso dostopni. Tabela 5: Kazalniki pomorskega prometa pristanišč v Kopru, Trstu, Benetkah in Ravcnni. Table 5: Indicators of sea traffic at Ports of Koper, Trieste, Venice and Ravenna. Kazalniki Koper Trst Benetke Ravenna Število ladjarjev 13 15 32 27 Steviio vseh ladij .30 39 59 63 Število kontejnerskih ladi; 23 24 39 39 Mesečno število pristankov 47 94 117 93 Letno število pristankov 564 1.128 1.440 1.116 Mesečno število pristaknov kontejnerskih ladij 31 36 66 66 Letno število pristankov kontejnerskih ladij 372 432 792 792 Povprečni čas med dvema pristankoma ladij (ure) 15"3Q 7 "45 12"00 7"50 Povprečni čas med dvema pristankoma kontejnerskih ladij (ure) 23"00 20"20 14"00 11 "00 Vkrcani/izkrcani TEU po ladji na pristanek 157 347 161 243 Vir: avtorja. 123 ANNALES 12/'S) 8 Josip ZOHIL, Maj