Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 H
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 • Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vdcolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 17.000
Letna inozemstvo	»	25.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
m	
	
Leto XXXIII. - Štev. 18 (1651)
Gorica - četrtek, 30. aprila 1981 - Trst
Posamezna številka Lir 400
Pogled na čase, ki so bili
da bi prejeli POSINOVLJENJE ...
Prisotnost na Brezjah tako lepega števila tržaških katoliških Slovencev je vse kaj več kot navadno romanje. To je pravo razodetje Cerkve: verniki, duhovniki, redovniki in redovnice smo skupaj s svojim škofom združeni v veri in ljubezni za obhajanje božjih skrivnosti, ki prinašajo svetu rešitev, in za hojo na poti življenja skupaj z vsem božjim ljudstvom. Izpričati hočemo Kristusov evangelij: trudili se bomo za spravo ljudi v miru in upanju; delali bomo za dobro v svetu, ki naj bo pravičen, bratski in svoboden. Vse to Predstavlja viden in ganljiv dokaz prave svete Kristusove Cerkve.
Naše srce prekipeva od veselja. In to izraža hvaležnost. V nas se utrjujejo zvestoba našemu krstu in zavest dolžnosti, da živimo kot dorasli in zavedni kristjani, ki zavestno zavzemajo svoje mesto v Cerkvi in radi sprejemajo obveznost za trajno in velikodušno službo bratom.
Da bo pa ta naš dar res velikodušen in da ne bomo zanj pričakovali plačila, je Potrebna čista in neizčrpna ljubezen.
Podlaga za ljubezen in njen vir je Bog. Dobro vemo, da smo božji otroci. Sv. Pavel piše Galačanom, da je naše božje po-sinovljenje božja mojstrovina, zadnji in najpopolnejši dosežek v njegovem načrtu Za naše odrešenje. Tudi Marija, ki je mati, nas spominja na neomajno in trdno resnico, da smo božji otroci.
V tem njenem svetišču, ki je spomenik vdane pobožnosti celega naroda, in pred njenimi očmi izpovejmo svojo vero. Veselo in navdušeno vsi skupaj glasno izpovejmo: Bog nas je tako ljubil, da se imenujemo in smo božji otroci.
POSLAL JE SVOJEGA SINA, ROJENEGA IZ ŽENE
Da bi mi lahko postali njegovi otroci in da bi kot taki tudi živeli, je nebeški Oče Poslal na svet svojega edinorojenega Sina. Ta je postal naš brat, mi pa njegovi bratje in bratje med seboj. Tako je človeštvo Postalo družina. On, naš Oče, hoče, da smo družina z njim. To hoče njegovo očetovsko srce. V njegovem srcu je naše mesto. Uči in vzgaja nas, da se bomo res čutili kot njegovi otroci.
Nebeški Oče dosega to na zelo konkreten način. Po svojem Sinu nam daje kreposti, ki so značilne za otroka: zaupanje, pokorščino in zvestobo. Nadalje nas obdarja s Pravicami, ki jih imajo otroci: nosimo njegovo ime, deležni smo njegovih dobrin, dediči smo njegove sreče in slave. A to še ni vse. Dal in daroval nam je še skupno mater. Hotel je, da se je njegov Sin rodil iz žene, da bo tako res človeški °trok, kakor vsi drugi.
Globoke in nežne vezi med Jezusom in njegovo materjo je deležen tudi naš duh ^n ta nas veže z Marijo v ljubezni in v češčenju.
Tako smo lahko v resnici božja družina. In to moramo vsak dan bolj utrjevati. Cerkev, ki je v Italiji in kateri tudi mi Pripadamo, bo v kratkem po svojih škofih imela večje zborovanje. Škofje bodo razpravljali o družini, ki je kraj občestva In prva ter prava skupnost v Cerkvi.
Mariji Devici na Brezjah posvetimo danes naše družine. Saj so najdražje, kar hnamo. Zato pa potrebujejo enotnosti in ljubezni, zaupanja in miru.
V Trst se moramo vrniti z iskrenim in trdnim sklepom, da se bomo zavzeli za družino. Predvsem da bomo živeli kot krščanska družina. V vsaki družini hočemo Postaviti na vidno mesto Kristusov evan-gel'j; v župniji bomo sodelovali kot družna, zlasti pri katehezi in vzgoji mladi-ne: vse družine naj bodo odprte druga za drugo, zlasti za tiste, ki so v nevarnosti, da se razidejo, ali za tiste, ki so že razdrte. Radi bomo sprejeli otroke brez starcev in poskrbeli za tiste, ki so nesrečni, handlkapirani, prizadeti, revni in zapuščeni.
Obljubimo Mariji, da bomo varovali živ-'jenje otroka že od prvega trenutka ^vljenja v materinem telesu. V kratkem
bomo morali z glasovanjem izreči svojo besedo o splavu. Poslušajmo Boga in razglasimo pred vsem svetom njegovo zapoved: Ne ubijaj! S pomočjo demokratičnega referenduma nam je dana možnost, da odpravimo zakon o splavu. Tu ne gre za politiko, tu gre samo za božjo zapoved »Ne ubijaj!«
BLAGOR TEBI, KI SI VEROVALA ...
Pogum in vztrajnost, ki ju zahteva vestno krščansko življenje, daje le trdna vera. Samo živa in prepričana vera ter stalno spreobračanje krepita dela ljubezni in usmiljenja, odpirata srce za upanje, optimizem in pravo veselje.
Prosimo danes Marijo, naj nam izprosi predvsem milost vere: da bi je nikoli ne izgubili, ampak da bi jo vedno bolj utrjevali. Prosimo za dar vere za nas in za vso tržaško Cerkev, predvsem pa za brate Slovence in za našo mladino.
Marija Devica je bila žena globoke vere. Evangelij nam pove, kako je Elizabeta pozdravila Marijo: Blagor tebi, ki si verovala. Blagor tebi! Vera je največja sreča, je poroštvo za vedro življenje, je luč in mir. Blagor tebi: ti si srečna, blažena, prava ženska osebnost prav zaradi vere.
Marija naj nam bo za zgled: hranimo vero s kruhom božje besede; utrjujmo jo v preizkušnjah življenja, ki jih prejemamo iz božjih rok; širimo jo z oznanjevanjem evangelija in z življenjem, ki odgovarja evangeljskim smernicam.
Po tej poti bomo dosegli tudi mi srečo. Bomo tudi mi blaženi: kot posamezniki in kot skupnost, v veselju in trpljenju, zdaj in vekomaj.
Dekan Alojzij Novak je v Črniški kroniki dne 25. aprila 1941 zaisal: »Jaz že od začetka te vojske vsak dan molim, da bi prišli vsi Slovenci v eno državo, ki nam bo kot narodu pravična in kjer bomo lahko ostali katoličani.«
Podobno kot on so najbrž mislili vsi slovenski duhovniki v tistem času in z njimi velika večina naših primorskih ljudi. Zaradi bridkih izkušenj pod fašizmom, ki je bil diktatura in ki je zatiral neitalijanske narodne skupnosti, si je slovensko primorsko ljudstvo želelo zamenjati državo in priti v tako državno skupnost, kjer bi mogli brez strahu izpričevati, da smo Slovenci, in živeti kot Slovenci. Takrat so ljudje bili še verni. Zato so si tudi želeli priti pod tako državo, kjer bi lahko nemoteno ostali in živeli tudi kot verni ljudje. Šlo je torej za to, da bi brez strahu in nasilja smeli biti Slovenci in verni kristjani.
Ta ideal smo primorski Slovenci videli v Jugoslaviji. Zato smo si enodušno želeli priti pod Jugoslavijo, kjer si lahko bil Slovenec in kristjan.
UGODEN TEREN ZA OF
To razpoloženje se je še stopnjevalo med našimi fanti in možmi, ki so bili poklicani k vojakom. Fašistične oblasti namreč niso bile psihologi. Vojake Slovence so imele za nezanesljive elemente in so jih zato povsod prezirale in zapostavljale ter poniževale.
Isti monsignor priča: Ko so v aprilu
1941	mobilizirali v velikem številu slovenske može in fante, so jih poslali v pro-
VOLITE TAKO!
Tc besede sem bral na neki oglasni deski. Nisem pa pogledal, kaj te besede svetujejo. Vprašanje je torej: A kako? Sem za »da« ali za »ne«?
Veliko se piše in govori o glasovanju, ki bo 17. maja in pri katerem bo šlo v glavnem za glasovanje o splavu: ali naj se možnosti za splav omejijo ali pa naj se dopusti popolna svoboda pri odločanju za splav.
Kaj naj naredim? Kako naj glasujem? Pred to vprašanje bom tudi jaz postavljen in tudi od mojega odgovora bo odvisen izid glasovanja.
Veliko se res govori in piše. Za nekatere je teh besed že kar preveč, ker so se naši ljudje že odločili, kako bodo glasovali, in ker vse klepetanje in prepričevanje ljudem samo pamet meša. Drugi trdijo, da je treba še več pisati, govoriti in osebno prepričevati.
Ugotoviti moramo, da so nekateri iz teh vrst že pridno na delu; posebno tisti, ki bi radi dosegli popolno svobodo pri izbiri življenja ali smrti.
Kako ti zadnji zagovarjajo svojo odločitev in kako prigovarjajo prijateljem, naj gredo za njimi? Splav pred 90. dnevom nosečnosti ni umor nerojenega otroka, ker ne gre še za otroka, ker pač še ni otrok ali človeško bitje. Po 90. dnevu je pa že otrok in zato je seveda splav nedovoljen.
Kako da ni otrok že pred 90. dnevom nosečnosti, po 90. dnevu pa je? Kdo je to dokazal? Zaman iščemo utemeljitev take samovoljne trditve. Nihče tega ni dokazal.
Za kristjana je odločitev zelo jasna in preprosta. Vsak splav je krivica nerojenemu detetu in zato po božji postavi nedovoljen; gre za grešno dejanje, čeprav ga civilni zakoni tako ali drugače dovoljujejo in dopuščajo.
Nekateri zagovarjajo splav, ker se branijo otrok ali ker hočejo popolno svobodo v spolnih odnosih, ne da bi zaradi tega prevzemali odgovornosti za posledice. Predvsem morda mladi ljudje si marsikaj dovolijo, češ, pred neprijetnimi posledicami nas bo rešil splav. Padanje rojstev nas vznemirja, a pomislimo, da tega ni kriv le splav.
Zelo napačno bi bilo obtoževati tiste, ki
nimajo otrok, da otrok sploh nočejo in da se zaradi tega poslužujejo možnosti, ki jim jo daje državni zakon o prekinitvi nosečnosti.
Nekateri govorijo o svobodi ženskega spola, da sam odloča o otrocih, o številu otrok v družini itd. To je pravilno, a splav ni primerno in po božji postavi dovoljeno sredstvo. Ali se niste poročili tudi z namenom, da boste posredovali novo življenje?
Zopet drugi zagovarjajo državno dovoljeni splav, ker si obetajo, da bo po tej poti odpravljena možnost za skriven splav. Dosedanje izkušnje tega ne potrjujejo.
Še bi lahko iskali in še bi kaj našli. Kjer ni spoštovanja do življenja, ni težko najti izgovorov, s katerimi se človek brani. Zal pa pri tem ne brani življenja, za katerega smo ustvarjeni, ampak smrt.
Za splav ali proti splavu se borijo razne skupine, stranke in gibanja. Pazimo pa: če smo mi za življenje — za vsako življenje — in bomo v tem smislu tudi glasovali, ni rečeno, da s tem podpiramo to ali ono skupnost, to ali ono stranko, to ali ono gibanje. Smo za življenje, ker nam to narekujejo božja zapoved, krščanski nauk in človeška pamet.
LOJZE ŠKERL
vinco Cuneo. Ko so prišli tja, so jih sprejeli orožniki s puškami, civiliste so pa opozorili: »Zdaj pridejo divji ljudje z Goriškega, bodite previdni!« Podobno in še hujše je bilo pozneje, ko so znova množično klicali k vojakom nabornike in rezerviste ter jih pošiljali v »posebne bataljone«.
Slovenski vojak se je čutil ponižan in manjvreden. Zaradi tega je bil pripravljena njiva za komunistično propagando, ki se je v letu 1942 pojavila doma na Primorskem in v kasarnah po Italiji. Značilno pa je, da so pri nas prve čase govorili le o svobodi in Jugoslaviji ter o boju zoper fašizem. Ker smo takrat vsi poznali četnike in Dražo Mihajloviča, so se spočetka izdajali za četnike in da se borijo le za svobodo in za Jugoslavijo. Dekan Novak govori namreč prve čase o »četnikih«, ki so se pojavili v deželi, šele septembra 1942 prvič zapiše besedo »partizani«.
Teren za Osvobodilno fronto in partizanstvo je bil pri nas nadvse ugoden, ker so se gesla OF in njen program strinjala z željami naših ljudi. Vsled tega je v letu 1942 in še bolj v prvi polovici leta 1943 postala vsa Primorska partizanska po duhu, čeprav ne še po osvobojenem ozemlju.
DUHOVNIKI IN OF
Kaj pa duhovniki? Ti so sprva bili v veliki večini za »četnike« in četniško gibanje, ki se je začelo pojavljati, saj so enako čutili kot ostali Primorci. Toda prav kmalu so se nekateri začeli vpraševati, kaj se pravzaprav skriva za tem gibanjem. Videli so namreč, da so glavno besedo imeli znani delomrzneži v vasi, nekateri bivši fašisti in pritajeni komunisti iz let po prvi svetovni vojni. To je začelo zbujati sum, kaj se pravzaprav skriva za tem gibanjem, ki je naše ljudi tako oča-lo. Iz Ljubljanske pokrajine so tudi prihajale vesti, kako tam morijo in ubijajo ljudi in duhovnike.
V	Črniški kroniki dne 23. septembra
1942	je zapisano: »Na Kranjskem, ki je vsem nam hermetično zaprto, je pa hudo. Tam padajo duhovniki, ki ne odobravajo partizanskega gibanja zaradi njegove brezbožne in protinarodne tendence, od krogel iz samokresov in pušk. Zadnja novica je, da sta bila ustreljena kaplan Kramarič v Starem trgu in dekan v Ribnici. Tudi mi smo se pri duhovnih vajah pripravili na podobno smrt. Nič nam ne bo pomagalo dejstvo, da smo od leta 1918 dalje stali na braniku za naš narod, pod tujo peto zdihujoč. Ako ne zatajimo Kristusa in njegove pravičnosti, kar nikdar ne bomo storili, bo tudi po nas padla roka bližajoče se svetovne zmede. Bog daj stanovitnost.«
Misli in ugotovitve dekana Novaka so postale misli in ugotovitve večine slovenske duhovščine na Primorskem, ki je spoznala, da se za partizanstvom skriva stalinizem. Pozneje je OF odvrgla vse krinke in slepila, posebno ko je zmagala v maju 1945. Kakšna je bila ta doba stalinizma v Sloveniji in Jugoslaviji, je dovolj znano. Kako bi bilo še danes, če bi se leta 1948 ne bila skregala Stalin in Tito, pričajo sa-
Pastirsko pismo poljskih škofov
Ob prazniku Matere božje iz Cestohove, ki se na Poljskem obhaja 3. maja, so poljski škofje izdali posebno pastirsko pismo, posvečeno moralni obnovi domovine: »Do moralne krize v gospodarstvu je prišlo,« pravijo škofje, »ko se je uveljavila nepoštenost in se je zamižalo pred goljufijo. Leta bodo še morala preteči, da bo spet beseda "da” dobila pomen ”da” in beseda ”ne” svoj prvotni pomen. Beseda je izgubila svojo vrednost. Resnica je odsotna v množičnih sredstvih obveščanja, novice se objavljajo deformirane, z molkom se prehaja resnico, komentarji o dogodkih so zlonamerni. Vsi ugotavljajo: laže tisk, laže radio, laže televizija, laže šola. Končno pa se je zgodilo, kar je bilo
nujno: laž je udarila po lažnivcih. Zato ni več zaupanja v osebe, ki so laž uporabljale za dosego svojih namenov. Ni se čuditi, če danes izjave ne zadostujejo več, ker le pravična dejanja lahko še dajo moč pričevanju besede.«
Po mnenju poljskih škofov je največji greh ta, da je bil Poljski vsiljen ateizem, kajti zavračanje Kristusa nujno vodi k razdejanju države in propadu naroda. Naj bi se zato ob 600-letnici Matere božje Če-stohovske vsa Poljska prenovila, pozivajo škofje ob koncu pisma in zaključujejo z besedami Janeza Pavla II.: »Odprite vrata Kristusu, odprite meje, gospodarske in politične sisteme, področja kulture, civilizacije in razvoja. Ne imejte strahu!«
telitske sovjetske države in njih zgodovina po zadnji vojni do danes. Priča posebno Poljska, kjer so po 35 letih socializma znova uvedli živilske nakaznice.
Ko smo slovenski duhovniki po septembru leta 1943 poslušali naše partizanke, kako so prepevale: »Slovenija, sovjetska bodeš ti!« se nam je srce krčilo ob vprašanju: Ali je za to trpelo naše ljudstvo pod fašistično diktaturo, da pride pod novo, še hujšo? Ali se za sovjetsko svobodo borijo in umirajo primorski fantje in možje. Bili smo dvakrat žalostni.
Vsled tega noben trezno misleč človek, tudi komunist, bi ne smel zameriti, če se slovenski duhovniki (vsaj ogromna večina) nismo mogli ogreti za Osvobodilno fronto, saj se nismo mogli ogreti za Stalina in Sovjetsko zvezo. Preveč smo ljubili svoje ljudstvo in svojo vero, da bi mogli sodelovati pri OF in njenih končnih ciljih. Pa tudi preveč smo si želeli demokratične svobode, da bi mogli delati za novo diktaturo. Isto velja za tiste primorske laike, ki so se med vojno ali po njej oddaljili od OF in njenih končnih namenov.
Tudi to so delni razlogi, da se demokratični Slovenci v Italiji niso pridružili proslavam ob 40-letnici OF.
K. H.
42. kongres
italijanskih socialistov
Od srede 22. do ponedeljka 27. aprila je potekal v Palermu na Siciliji 42. kongres italijanske socialistične stranke, kateri pripada tudi predsednik Pertini. V stranko je vpisanih 510.000 članov. Nje je na kongresu zastopalo 350 delegatov. Udeležili so se ga tudi tajniki najbolj pomembnih italijanskih strank kot Piccoli, Berlinguer, Longo, Spadolini ter tajniki sindikatov Lama, Carniti in Benvenuto.
Veliko zanimanje je vladalo za poročilo glavnega tajnika Craxija. Ta se je zavzel za »veliko reformo«, ki naj bi italijansko ustavo prilagodila sedanji stvarnosti. Izrekel se je proti vladni krizi, če ni vnaprej zagotovljena rešitev. Podčrtal je zvestobo NATO paktu, pri čemer naj bi se bolj upoštevalo koristi zahodne Evrope. Komuniste je pozval, naj pozabijo na svojo preteklost, ki je bila zgodovinsko utemeljena in naj pospešijo svojo izbiro za socializem zahodnega tipa.
Drugi dan zborovanja sta med drugimi govorila tudi Berlinguer in Piccoli. Prvi je bil sprejet s ploskanjem, drugi z žvižganjem. Berlinguer je predvsem napadel sedanjo Forlanijevo vlado in zahteval novo alternativno vlado, ki bi bila tako sestavljena, da bi jo lahko podprli tudi komunisti.
Piccoli je pohvalil Craxija, ki je tako odločno zagotovil podporo Forlanijevi vladi, komuniste pa zavrnil, češ da demokristjani ne sprejemajo njihovih ultimativnih zahtev, ker ne koristijo demokraciji v državi.
Zelo oster do Craxija je bil voditelj socialistične levice Lombardi, ki se še vedno prizadeva, da bi socialisti in komunisti skupaj vladali. Očital mu je, da je preveč neodločen, ko čaka, da bi se komunisti ali krščanski demokrati odpovedali svoji vodilni vlogi v državi.
Ob koncu kongresa je na vse predloge, kritike in zahteve odgovoril Craxi. Poudaril je avtonomijo stranke, zvestobo strankam v vladi, komuniste pa povabil, naj se odpovejo neposredni polemiki. Demokristjane je opozoril, da je nenormalno za demokracijo, da so že 35 let neprekinjeno na oblasti. Izrekel se je za sedanji zakon o splavu, za učinkovit boj proti inflaciji, zlasti pa za ustavne reforme.
Navzoči delegati so nato z glasovanjem spremenili pravila stranke, tako da je bil lahko Craxi neposredno izvoljen za glavnega tajnika že na kongresu. Prejel je 72 % vseh glasov, v centralnem komiteju stranke pa ga bo od celokupno 297 članov podpiralo 199.
im no im
„Delo je zato, da bi človek vstal “ m
Ob škofovih vizitacijah v slovenskih župnijah
Ta teden se mudi goriški
nadškof v devinski župniji
#
Sedanja župnija je bila ustanovljena kot kuracija v letu 1188 in je bila odvisna od benediktinskega samostana sv. Martina v Belligni. Ni pa točno znano, kdaj je postala župnija in bila povišana v naddiako-nijsko faro. Še leta 1787 so spadale pod Devin naslednje cerkve: Brestovica, Jam-lje, Doberdob, Opatje selo, Nova vas, Sela, Kostanjevica, Temnica, Mavhinje, Šem-polaj, Slivno, Nabrežina, Prosek in Zgonik. Že od leta 1290 so devinski princi (Wallsee, Hoffer, Della Torre Valsassina, Dell a Torre e Tasso) patroni te župnije.
Župnija Devin spada cerkveno pod go-riško nadškofijo, medtem ko prebivalstvo teži proti Trstu: delovna mesta, višje šole, bolniška oskrba, športno udejstvovanje, vse je usmerjeno v Trst. Dejansko je župnija razdeljena v dve podžupniji: Štivan in Medja vas z župnijsko cerkvijo sv. Ivana in eno šestino prebivalstva sta pretežno slovenska, Devin pa ima jezikovno mešano prebivalstvo in je brez župnijske cerkve. Župnik stanuje v Devinu.
V zvezi s tem naj omenimo neljub dogodek, ki se je primeril leta 1941 in pustil slab odjek ter še danes škodljivo vpliva na dušnopastirsko delo v Devinu. Do tistega leta je župnik bival v prostornem župnišču, pod isto streho s cerkvijo, ki je del bivšega samostana servitov. Pa so mu to hišo z lepim vrtom vzeli in ga poslali v bivšo sirotišnico, last devinskih princev, ki je od cerkve precej oddaljena in v slabem stanju. Tako je bilo župniku otežkočeno vsako pastirsko delo, zlasti še z mladino.
Do prve svetovne vojne je bilo središče devinske župnije častitljiva cerkev sv. Ivana ob Timavi ali na Krasu. Zgraditi jo je dal oglejski patriarh Ulderik v letu 1085 na temeljih starejše prakrščanske cerkve, ki je pa spet nastala na zidovih starega rimskega poganskega svetišča. Ob cerkvi so benediktinci sezidali v 6. stoletju znani štivanski samostan, iz katerega so prihajali misijonarji med južne Slovane in jim prinesli luč svete vere.
V teku zgodovine je bila cerkev sv. Ivana večkrat porušena, pa spet obnovljena. Porušena je bila tudi v prvi svetovni vojni. Šele leta 1955 je bila znova dograjena. S tem je izgubila svoj dušno-pastirski in farni pomen. Namesto nje je pa bila leta 1932 na račun vojne škode postavljena nova župnijska cerkev na višjem in bolj zdravem kraju. Posvetil jo je tržaški škof Fogar, načrte za opremo in slike pa je pripravil in naredil umetnik prof. Avguštin Černigoj iz Trsta.
Ta nova štivanska cerkev je zidana v modernem romanskem slogu v obliki križa z visoko kupolo. Prezbiterij krasijo tri velike in zanimive slike praskanice, delo omenjenega prof. Černigoja. Okraski nad oboki so v beyronskem slogu in zelo učinkoviti. Pred cerkvijo je lopa na stebrih, ki povezuje cerkev z zvonikom. Na vzhodnem vogalu stebrišča je kip angela, delo umetnika Plečnika.
Od konca prve svetovne vojne do leta 1932 so devinski župljani imeli božjo službo v dveh krajih: v Štivanu v navadni baraki, v Devinu pa v kapeli nekdanjega samostana servitov, ki je posvečena Sv. Duhu. Sezidati jo je dal grof Rajmund della Torre Valsassina leta 1591. Nekaj let nato je isti grof postavil tudi samostan za redovnike servite, ki so prišli v Devin iz Piemonta leta 1598. Med njimi je posebno znan p. Gregor Alasia da Somma-ripa (1578-1626), ki je tudi imel v devinski cerkvi svojo novo mašo.
To je bila menda prva in zadnja nova maša v Devinu. Zanimivo, a obenem žalostno dejstvo je, da je v Devinu od leta 1800 do danes službovalo 64 duhovnikov (dekanov, upraviteljev in kaplanov), a ni iz devinske župnije v tem času izšel niti en duhovnik. Bili so nekateri dečki v malem semenišču, a so vsi izstopili. Tudi sedaj ni nič na obzorju.
V obeh cerkvah devinske župnije se bogoslužje redno opravlja. V Štivanu v novi cerkvi sv. Janeza je vse bogoslužje (praznična maša je ob 9. uri) samo v slovenskem jeziku, ker je v stari cerkvi sv. Janeza vse bogoslužje le v italijanščini, v devinski cerkvi pa je sv. maša ob nedeljah in praznikih ob 10. uri v slovenščini, ob 11. uri pa v italijanščini. Za domačine je dvojezičnost nekaj samopo-sebi umevnega in zato pravičnega, za priseljence pa nekaj težko umljivega.
Po drugi svetovni vojni so se namreč v Devinščino preselili mnogi Italijani iz Istre in vseh koncev Italije. Vsi ti so prinesli s seboj svoje navade, svojo mi-
selnost ter svoje upravičene in neupravičene zahteve. Tako vlada v Devinu neka stalna napetost brez prave krivde na eni in drugi strani in tudi brez prave možnosti, vsem tako ugoditi, da bi bil volk sit in koza cela. Velika težava je tudi v tem, da je v Devinu en sam duhovnik, čeprav se vsako delo prav zaradi dvojezičnosti podvoji ali celo potroji.
Prebivalstvo devinske župnije je v stalnem porastu: leta 1940 je bilo v Devinu, Medjivasi in Štivanu 623 vernikov, leta 1962 733, ob koncu 1980 pa že 1225 in sicer v Medjivasi 98 (90 Slovencev in 8 Italijanov), v Štivanu 109 (90 Slovencev in 19 Italijanov). Skupno šteje torej devinska župnija 418 Slovencev in 807 Italijanov. Kraj lepe Vide je tako prenehal biti večinsko slovenski. Danes vodijo Italijani v razmerju 2:1.
Na sedanji škofov obisk, ki se bo končal v nedeljo 3. maja, se je župnija že dalj časa vneto pripravljala. Vsi verniki od tega obiska mnogo pričakujejo. Želijo si, da jih nadpastir utrdi v v veri in jim nakaže smernice za uspešnejše versko življenje v župniji.
I.K.
Na ljudskem glasovanju 17. maja bo vsak volilec dobil šest glasovnic različne barve; na vsaki bo daljše besedilo v italijanščini, ki pa naj nikogar ne moti, ker je le razlaga, kako naj se tisti zakon spremeni. Na koncu besedila bosta dva odgovora: SI (Da) in NO (Ne). SI (Da) pomeni, naj se zakon spremeni kot je predloženo na glasovnici, NO (Ne) pa pomeni, naj zakon ostane kot je. Kdor prečrta SI, pomeni, da želi, naj se tisti zakon spremeni, kdor prečrta NO, pomeni, da glasuje, naj zakon ostane kot je. Glasuje se pa samo tako, da se prečrta ali SI ali NO.
ZELENA GLASOVNICA
Glasovnica »Gibanja za življenje« bo zelene barve. To gibanje predlaga, naj se zakon 194 o splavu omeji. Na koncu besedila bosta oba odgovora SI in NO. Kdor prečrta SI, bo glasoval za to, da se abortus omeji; kdor bo prečrtal NO, bo glasoval, naj zakon ostane tak kot je.
Kdor se zaveda dostojanstva človeške osebe in vrednote, ki jo življenje predstavlja, bo na zeleni glasovnici prečrtal SI. Po nauku sv. očeta in italijanskih škofov smo verniki v vesti vezani, da prečrtamo SI in se tako izrečemo, naj se splav omeji samo na nujne primere. Predlog radikalcev, naj se zakon o abortusu še bolj sprosti, bo oranžne barve.
Ostale glasovnice bodo:
1. o zakonu Cossiga zoper terorizem. Ta bo sive barve;
2. o zakonu o nošnji orožja, ki bo bele barve;
3. o zakonu o vojaških sodiščih, ki bo roza barve;
4. o zakonu o dosmrtni ječi; ta bo rumene barve.
Vseh šest predloženih glasovnic bo torej zelene, oranžne, sive, bele, roza in rumene barve.
Janez Pavel II. je preteklo nedeljo obiskal Sotto il Monte in mesto Bergamo, da bi »premišljeval poslanico in vdihaval duhovnost« svojega velikega prednika. Da bi ga počastil »kot dobrega človeka in razsvetljenega pastirja. Nujno sem moral priti semkaj,« je dejal 15.000 osebam, ki so se zbrale v rojstnem kraju Janeza XXIII., »kajti ta kraj je zvesto ogledalo njega samega.«
Na glavnem križišču preproste vasi je papež daroval sv. mašo in govoril o veri Janeza XXIII., ki je imela svoje korenine v družinskem življenju. In je potem orisal družino v luči petih točk: svetost družine; moralno življenje v družini; odgovornost staršev pri vzgoji otrok; duhovnost v družini; zgled družine v odnosu do drugih.
Opoldne je pred farno cerkvijo zmolil »Regina coeli« in vzkliknil: »Je res dovoljeno človeku vzeti življenje nedolžnega bitja, za katerega je Kristus daroval svoje življenje? In to za vsakega človeka.
Te besede poljskega pesnika Norwida je navajal papež Janez Pavel II., ko je 6. junija 1979 govoril v Čenstohovi pred milijonom rudarjev in drugih delavcev iz Gornje Šlezije ter premogovnega bazena Za-glembje.
Te pesnikove besede iz časov, ko se je v prejšnjem stoletju začelo prebujati delavstvo, so vredne premisleka tudi ob letošnjem prazniku dela. Papež je v istem govoru o njih takole razmišljal: »Bogastva zemlje, tako tista, ki se pojavljajo na njeni površini, kakor tudi tista, ki jih moramo iskati pod zemljo, v globini, postanejo človekovo bogastvo šele za ceno človekovega dela. To delo, tako umsko kot ročno, je potrebno za to, da bi človek mogel izpolniti vzvišeno poslanstvo, ki ga je prejel od Stvarnika, kot ga Knjiga o stvarjenju izraža z besedami: "Podvrzita si zemljo in ji gospodujta” (prim. 1 Mojz 1, 28). Zemlja je človeku dana, z delom pa si jo podvrže.«
DELO NAM JE POTREBNO
V	času, ko poslušamo tožbe o premajhni storilnosti, o nedelu, ko nam statistike strežejo z ne preveč razveseljivimi podatki, koliko ur delovnega časa res delamo, se moramo zavedati, da je resno delo naša dolžnost, osnovna razsežnost našega bivanja na zemlji. Z! delom si služimo vsakdanji kruh (kdor ne dela, naj tudi ne je,
KAKO VOLITI
Mnogi v Italiji predlagajo in mi se temu pridružujemo, naj se na zeleni glasovnici prečrta SI, na vseh drugih petih pa NO. Na ta način glasujemo za omejitev splava, odklonimo pa vse predloge radikalcev, ki zaradi svojega rušilnega dela v državi in parlamentu ne zaslužijo nobenega upoštevanja ali podpore, temveč samo prezir vseh poštenih demokratov. Poleg tega se izognemo nevarnosti, da bi pri glasovanju pogrešili. Torej: prečrtajmo SI na zeleni glasovnici, NO na vseh ostalih!
Možno pa je tudi, da vzame volivec le eno samo glasovnico ali le nekatere od njih, vse druge pa odkloni. Npr. vzame samo zeleno, druge pa pusti ob strani.
■ Pravoslavni so letos praznovali veliko noč v nedeljo 26. aprila. Egiptovski predsednik Sadat je ob tej priložnosti izrekel tamkajšnjim kristjanom svoje čestitke. V poslanici je rečeno, da kakor je Egipt z odprtimi rokami sprejel sv. Družino, tako je danes Egipt vzor države, v kateri živijo v sožitju različne religije. V Egiptu je šest milijonov kristjanov, ki v glavnem pripadajo pravoslavni koptski Cerkvi. Ker je s strani muslimanske večine prišlo do številnih napadov na koptske kristjane je lani patriarh Šemuda iz protesta odpovedal vse zunanje slovesnosti ob veliki noči.
■ Ameriški predsednik Reagan je podpisal odlok, s katerim je preklical prepoved izvažanja žita v Sovjetsko zvezo, ki jo je po vdoru sovjetskih čet v Afganistan
4.	januarja lani odredil njegov predhodnik Carter. Reagan utemeljuje svojo odločitev s tem, da je prepoved oškodovala zgolj severnoameriške farmarje, saj je Sovjetski zvezi uspelo nabaviti potrebne količine žita v drugih državah.
Papež Janez XXIII., ostani svojim bratom pričevalec za življenje, ki je slava Boga in upanje ljudi.«
Iz Sotto il Monte je sv. oče v helikopterju odpotoval v Bergamo. Ob vznožju gornjega mesta ga je na trgu sprejelo
250.000	mladih. Tej mladini je govoril o »čistosti, ki usmerja h Kristusu in je vtkana v krščansko življenje«. Ko je omenil stoletnico krajevnega katoliškega časopisa »L’Eco di Bergamo«, je podčrtal poslanstvo tiska, ki naj brani moralne vrednote.
V	semenišču se je nato sestal s škofi iz vse Lombardije, nato pa se srečal v stolnici z duhovniki, redovniki in redovnicami. Omenil je nauk Janeza XXIII. o duhovniški istovetnosti, ki mora ostati nespremenljiva kljub družbenim in kulturnim spremembam. Treba je posodobljati, a pri tem nikdar spraviti v nevarnost dediščino vere in izročil ter ostati zvest cerkveni disciplini.
je zapisal že apostol Pavel!). Ob delu in z delom pa naj bi postajali boljši, zrelejši ljudje. Zato pa delo nima samo tehničnega, temveč tudi nravni pomen. Vendar ob določenih predpogojih.
Delo je treba imeti. Število brezposelnih v svetu narašča in je vedno bolj zaskrbljujoče. Gotovo ima na sebi nekaj resnice trditev, ki jo pogosto slišimo v razvitih državah: brezposelni so samo tisti, ki nočejo delati. Res za nekatere poklice ni mogoče dobiti delovnih moči. Predaleč bi nas zavedlo razpravljanje o vzrokih tega pojava. Toda ne smemo vprašanja brezposelnosti poenostavljati, saj vse pogosteje slišimo poročila, da nekatere velike avtomobilske in tudi druge tovarne pošiljajo delavce na prisilne dopuste ali jim skrajšujejo delovni čas zaradi pomanjkanja naročil ali surovin in da so napovedi za prihodnost prej črnoglede kakor optimistične.
POČLOVEČENJE DELA
Delo lahko opravlja svoj vzgojni in nravni pomen tedaj, če ga človek opravlja v človeka vrednih delovnih pogojih in vzdušju. Tega pa marsikje na svetu ni. Še bi mogli za širna zemeljska področja ponoviti besede našega pesnika Srečka Kosovela: »Vračajo se v svoje blatne domove, za okna brez šip, v večere brez luči, v kleti brez kurjave« (Trudni od dela). Zato kristjani pozdravljamo vse napore za počlovečenje dela in delovnih pogojev. Boj za človekove pravice mora vedno obsegati tudi boj za človeka vredno življenje na delovnem mestu.
Hvalnice delu, njegovemu vzgojnemu in nravnemu poslanstvu bi izzvenele v prazno, če bi ne videli teh razsežnosti današnjega stanja na svetu. Vprašanja so pa tako zapletena in obsežena, da se jih morajo lotiti ne samo odgovorni državniki, politiki, sociologi, temveč vsi ljudje dobre volje. Cerkev nima velikih tovarn, želi pa prispevati svoj delež predvsem v naporih za počlovečenje dela, proizvodnih odnosov, delavčevega okolja, njegovega zasebnega in družinskega življenja.
Delo je za to, da bi človek vstal... Delo naj bi mu pomagalo, da bi postal boljši, da bi mogel spolniti svoje poslanstvo na zemlji tako kot neponovljiva oseba in v skupnosti. Tu stoji na prvem mestu družina. Njej je naravo določil Stvarnik že od začetka, po njej naj bi mož in žena dajala življenje novim ljudem. Po delu naj bi ta osnovna človeška skupnost dobila sredstva za obstoj in preživljanje.
ZAPOSTAVLJENO KMEČKO DELO
Posebno pozornost zasluži v tej zvezi kmečko delo, obdelovanje zemlje, pridobivanje hrane. Industrializacije nihče ne želi preprečiti, toda ne smemo pozabiti, da je delo na zemlji osnova zdravega gospodarskega reda. Kmečki ljudje ne smejo biti zapostavljeni. Za kmete so se povsem opravičeno zavzeli koncilski očetje, ko so opozorili, kako so ponekod velikanska zemljiška posestva neobdelana, medtem ko je velik del prebivalstva brez obdelovalne zemlje ali ima le neznatna zemljišča, po drugi strani pa je vedno bolj kričeča potreba po povečanju kmetijske proizvodnje. Škofje obsojajo, da so kmetje marsikje brez zaščite, da jim je preprečen sleherni napredek v človeški kulturi in vsaka udeleženost v družbenem in političnem življenju (CS, t. 71). Na drugem mestu iste pastoralne konstitucije Cerkev v sedanjem svetu (t. 63) pa opozarjajo na pomanjkanje gospodarskega in družbenega ravnotežja med kmetijstvom, industrijo in storitveno dejavnostjo. Kolikor bi to ravnotežje zanemarili, ima to lahko hude posledice za človeško družbo.
NE GRE BREZ EVANGELIJA
Krščanstvo in Cerkev se ne bojita delavcev, je rekel papež, ko je govoril delavcem v Novi Huti, novem delu Krakova. Cerkev se ne boji sistema, ki temelji na delu. Papež se ne boji delavcev. Vedno so mu bili posebno blizu. Izšel je iz njihovih vrst: iz kamnoloma v Zakšovku, iz kotlarne v Falenškem Borku. Pravi, da se je tam na novo učil evangelija. Videl je, kako temeljito posega v današnjo delavsko problematiko... kako nemogoče jo je do kraja rešiti brez evangelija.
Papež nadaljuje: »Današnja problematika človeškega dela se navsezadnje — naj ml to oproste vsi strokovnjaki — ne omejuje na tehniko in ekonomijo, ampak na neko osnovno kategorijo; to je kategorijo dostojanstva dela — ali dostojanstva človeka. Ekonomija in tehnika in toliko drugih specializacij in disciplin dobivajo svojo upravičenost iz te edine osnovne kategorije... ta je humanistična... je krščanska. Najdemo jo pri Kristusu v najvišji stopnji.«
H Od srede do sobote 25. aprila se je mudil v Etiopiji na državniškem obisku italijanski zunanji minister Emilio Colom-bo. Odkar je prišel pred 7 leti na oblast v Etiopiji vojaški marksistični režim, ki se opira na 20.000 sovjetskih in kubanskih »svetovalcev«, je bil Colombo prvi državnik iz zahodnega sveta, ki je to državo obiskal. Etiopija doživlja težke čase glede preskrbe in zaradi zavoženega socialističnega gospodarstva, zato se je režim podpolkovnika Mengistuja odločil, napraviti konec dosedanji mednarodni osamljenosti. Italijanska vlada je sklenila pomagati etiopski, da takoj poveča svojo brezplačno podporo od treh na sedem milijard lir. Ob povratku je Colombo dejal, da Men-gistu zavrača vsako pomoč, ki bi bila povezana s katerim koli vmešavanjem v notranje zadeve Etiopije.
■ Rdeče brigade so v Neaplju ugrabile 60-letnega Cira Cirilla, bivšega predsednika dežele Kampanije in sedanjega deželnega odbornika za urbanistiko in ljudske gradnje. Pri tem sta bila dva njegova spremljevalca ubita. Rdeče brigade so sporočile, da bo posebno proletarsko sodišče izreklo obsodbo nad njim in DC, kateri Cirillo pripada. Oba da sta kriva zlorab pri obnovi potresnega področja.
■ Preteklo nedeljo so bile v Franciji predsedniške volitve. Kandidatov za predsednika republike je bilo deset, od teh štirje, ki so resno prihajali v poštev za dosego tega najvišjega mesta v državi. Največ glasov (28%) je prejel dosedanji predsednik republike Giscard d’Estaing; sledi mu predstavnik socialistov Mitterand s 26 %; na tretjem mestu je pariški župan-golist Chirac (18 %), medtem ko je predstavnik komunistov Marchais komaj četrti s 15 % prejetih glasov. In ne samo to! Marchais je nazadoval za kar 6 % od zadnjih volitev. Od manj pomembnih kandidatov se je uveljavil predvsem zastopnik stranke za čistočo okolja Brice Lalonde, ki je prejel skoro 4 % glasov. Ker nobeden od kandidatov ni prejel absolutne večine, tj. nad 50 % glasov, bodo morali Francozi v nedeljo 10. maja izbirati med dvema najbolje uvrščenima, tj. med d’Estaingom in Mitterandom.
■ Ideolog sovjetske komunistične partije Mihajl Suslov je prišel v Varšavo na dvodnevni obisk. Razgovori z voditelji poljske partije so se vršili za zaprtimi vrati. Poljaki so skušali Suslova prepričati o pravilnosti svoje poti, a se zdi, da jim to ni uspelo. Suslov dvomi zlasti o primernosti novega svobodnega sindikata Solidarnost in je vznemirjen nad rastočim vplivom katoliške Cerkve v državi. V zaključnem poročilu o srečanju je rečeno, da bo sovjetska partija podpirala napore za družbeno-gospodarsko stabilizacijo na Poljskem, a da je za to »potrebna edinost vseh domoljubnih sil pri odvrnitvi groženj za odpravo socialističnih pridobitev na Poljskem«.
★
Poslušaj, glej in molči, sicer postane življenje grenko. (Španski pregovor)
Revija »Log« o slovenskih literatih
Na Dunaju izhaja štirikrat na leto revija, posvečena mednarodni literaturi. Izdajatelji, uredniki in lastniki so Peter Kersche, Wolfang Mayer Konig in Slovenec Lev Detela.
V	zadnji številki lanskega leta najdemo tudi tehten prispevek Leva Detela (vsi sestavki so pisani v nemščini) o današnjem leposlovju. Dognano obdela Ivana Cankarja (1876-1918), Slavka Gruma (1901-1949), Srečka Kosovela (1904-1926), Franceta Balantiča (1921-1943), Stanka Majcena (1888-1967), Cirila Kosmača (1910-1980), Josipa Murna (1879-1901) ter še živeče pisatelje in pesnike Miška Kranjca, Potrča, Ingoliča, Kocbeka, Kajetana Kovica, Gregorja Strniša, Daneta Zajca, Tomaža Šalamuna, Rudija Šeligo, Lojzeta Kovačiča, Franca Zagoričnika, Venota Tauferja, Brvarja in Jesiha. Od zamejskih naših literatov omenja Borisa Pahorja, Alojza Rebula, Vinka Beličiča, Valentina Polanska, Andreja Kokota, Janka Messnerja, Florjana Lipuša, od zdomskih pa Mirka Javornika, Franca Papeža in Vladimirja Kosa.
Tej razpravi sledijo po ena pesem Stanka Majcena, Franca Balantiča, Daneta Zajca, Tomaža Šalamuna, Edvarda Kocbeka in Vena Tauferja, vse v prevodu Leva Detela kakor tudi odlomek iz povesti Borisa Pahorja (Hiša ob morju) v prevodu Silvestra Škerla. Zanimiv je tudi izbor iz slovenskega leposlovja, kar ga je izšlo od leta 1968 v nemščini.
Ob bližnjih referendumih 17. maja
Papež je slavil papeža
Sovodnje: vas velikih možnosti
UTRINKI IZ ZGODOVINE
Leta 1819 so bile Sovodnje (skupaj s Pečjo) odtrgane od prvotne župnije Šempetra pri Gorici in dodeljene mirenski župniji. Od 1784 samostojna kaplanija je bila ukinjena, kakor poroča takratni mirenski župnik »zaradi pomanjkanja dostojne cerkve, ker je bila stara kapela (sezidana leta 1756) ne samo pretesna za toliko prebivalcev, ampak tudi nedostojna in razpadajoča. Takoj nato je leta 1820 verska gorečnost Sovodenjcev zadostila tej pomanjkljivosti z gradnjo trdne in le-Pe cerkve« (kakor jo še danes občudujemo).
Bila je sad požrtvovalnosti njenih 550 prebivalcev. Sovodenj ska občinska skupnost se je 6. maja 1832 pogodbeno, s podpisi vseh družinskih poglavarjev, obvezala, da bo preskrbela duhovniku gmotna sredstva za preživljanje »kakor tudi dober vrtiček blizu hiše, ki mu bo dodeljena za stanovanje«.
Sovodnje so tako postale samostojna kuracija leta 1845 in povzdignjene v župnijo leta 1931.
Število prebivalcev je polagoma naraščalo, a ni nikoli šlo preko 1.000. Podatki zadnjih šestih let so pa zaskrbljujoči: zabeleženih rojstev je 35, smrti pa 65. K temu ni potreben komentar.
Socialni položaj prebivalcev se je zadnja leta zelo zboljšal. O tem pričajo tudi gradnje novih hiš in preureditev starih. Brezposelnost je le deloma prizadela delavce, vendar je vedno zaskrbljujoča možnost. Socialna raven prebivalcev se je Precej izenačila. K temu so ogromno pripomogla tudi socialna zavarovanja. Precej stanovanj je z enim samim, ostarelim Prebivalcem.
KULTURNO STANJE
Nekdaj zelo razvito kulturno življenje v Sovodnjah je ohromelo zaradi pomanjkanja primernih prostorov. Z napori vseh Vaščanov — z njihovimi denarnimi prispevki pa tudi z njihovim fizičnim delom in trudom — je bi! leta 1974 postavljen lep kulturni dom. Kmalu se je izkazal Premajhen za vso dejavnost vaških kulturnih društev in so sedaj tudi z drugimi Podporami poleg velikega lastnega gmotnega in fizičnega prispevka povečali dvorano, ki pa še čaka odobrenja pristojnih oblasti.
Težko je to čakanje, ker je v tem času zastalo toliko kulturnih pobud. Kulturno društvo »Sovodnje«, ki združuje vse prebivalce in deluje po raznih odsekih, razna športna društva, tudi občinski odsek krvodajalcev čutijo to pomanjkanje.
Tudi gradnja telovadnice zelo počasi napreduje. Njeno pomanjkanje je velika ovira za športno udejstvovanje celotne občine.
Slovenska osnovna šola, ki je postala Petrazredna, odkar ji je bila začasno dodeljena enorazrednica iz Gabrij, je nova 'z leta 1973 in bo dopolnjena, ko bo zgrajena nova občinska telovadnica.
VERSKO STANJE
Za pripravo na škofov pastoralni obisk Je bil ustanovljen poseben odbor, ki se Polagoma dopolnjuje, in ki bo nato s posebnimi volitvami dal pobudo za ustanovitev Župnijskega pastoralnega sveta. Poslanih je bilo 600 anketnih pol, vrnjenih jih je bilo 155 s strani 82 od vseh 245 družin. Odgovori sami in pripombe so koristni in bodo predmet bodočih razmišljanj in bodočega dela.
Splošno versko stanje je povprečno, le s strani moške udeležbe toliko pri nedeljski maši kot pri drugih cerkvenih dejavnostih je manjše kakor v drugih župnijah.
Liturgična prenova je skoraj v celoti zelo dobro sprejeta in je po mnenju ogromne večine ugodno vplivala na verski napredek. Zelo lepo je, da se vsi osnovnošolci od 3. razreda naprej in tudi srednješolci — do birme — redno vrstijo pri streženju ob oltarju in to toliko fantje kot dekleta, brez izjeme. Tudi streženje Pri oltarju ob birmi sami s celotnim oblikovanjem maše — od uvoda in spravnega bogoslužja naprej — so vodili birmanci 'n birmanke — celoten drugi razred srednje šole. Starši in botri so sodelovali le s Prošnjami. G. škofa je sprejel najprej birrnanka v sovodenjski narodni noši, ob ^jej sta bila fantek in deklica iz osnovne šole tudi v narodnih nošah.
POTEK ŠKOFOVEGA OBISKA
Pri mašah na veliko noč in po učencih j° bilo razdeljenih 500 letakov o sporedu škofovega obiska (s sliko škofa). Vsi v va-s* so bili tako obveščeni o poteku.
Dve sta značilnosti tega pastoralnega °biska, ki sta presenetili: osredotočenje 118 srečanja s celotnim občestvom: s star-
ši in botri birmancev, z mladino, z mladinskim pevskim zborom in s skavti in skavtinjami, z delavci, z otroki osnovne šole in vrtca. Obisk bolnikov in ostarelih je bil zelo prisrčen. Srečanje s predstavniki občine je poteklo z ene in druge strani v duhu pluralizma in sodelovanja za rast človeka samega. Petkovo srečanje je zaključilo kramljanje in petje ob ognju v družinski povezanosti.
Zelo prijetno je bilo tudi zaključno nedeljsko srečanje v župnišču s cerkvenimi pevci, s člani mladinskega zbora (ki so istočasno cerkveni pevci), z domačim »Nonetom«, ki je tudi samostojno sodeloval pri glavni maši in na pokopališču, s člani Župnijskega odbora in s cerkvenimi pomočnicami, ki so se bile toliko potrudile za lepoto in čistočo cerkve, a so se žal preveč sramežljivo držale oddaleč.
Druga značilnost: škofova domačnost in njegovo poznavanje slovenskega jezika. Njegova domačnost vse preseneča, saj je tudi v škofovem značaju in v njegovem pokolenju. Izhaja namreč iz furlanske kmečke družine in je spoznal vse težave, skozi katere so šle pred 50 leti naše preproste kmečke družine. Poznavanje slovenskega jezika, ki je zelo napredovalo ob obiskih po slovenskih župnijah, daje škofovemu razgovoru sproščenost in možnost poudarjanja tudi v slovenščini teoloških in vzgojnih resnic ter smernic.
Izredno lep odziv pri vernikih vzbujajo njegovi nauki. Na eni strani se sklicuje na lepote tradicije na verskem in narodnem polju, na drugi strani pa s papežem neprenehoma poudarja usmerjenost v bodočnost po smereh prenove, ki jih je začrtal II. vatikanski cerkveni zbor. Vsi njegovi govori, toliko v Sovodnjah kot v drugih vaseh, izzvenevajo v vzpodbudo na vsakem področju. Njegov pogled je uperjen v bodočnost: v bodočnost Cerkve, družin, mladine, organizacij in civilnega javnega življenja.
Ob srečanju na občini se je njegov odgovor na globoke besede župana Vida Primožiča ujemal: v središču Cerkve je človek, ki je istočasno v središču vsake civilne ureditve.
ZADNJI DAN PASTORALNEGA OBISKA
Zaključek škofovega pastoralnega obiska je bil na belo nedeljo 26. aprila. Pri prvi maši je presenetila lepa navzočnost in petje otroškega zbora. Tudi vernikov je bilo zadovoljivo število. G. nadškof je v nagovoru pri obeh mašah poudaril to, kar je bil nakazal ob prvem srečanju z verniki v torek zvečer. Povzel je pojem Cerkev v zbornosti, sodelovanju in subsidiarnosti in naglasil nalogo sodelovanja vseh za njeno rast. Obrnil se je na starše
Mohorjeva družba v Celju je izdala v knjigi velikega formata okrog 200 barvnih slik pod naslovom »Lepa si zemlja slovenska«. Vse fotografske posnetke je pripravil in za svojo knjigo izbral prof. Janko Ravnik, danes 90-letnik, rojen v Bohinjski Bistrici 7. maja 1891.
V	»Ognjišču« in drugih revijah je bilo objavljeno, da je čisti dobiček te edinstvene knjige namenjen za novo cerkev v Ankaranu pri Kopru. Sedaj imajo v tem velikem obmorskem kraju le manjšo cerkev sv. Brigite na oddaljenem griču nad Ankaranom. Ker se število prebivalstva v zadnjih letih zelo veča (sedaj živi na območju župnije okrog 4.000 ljudi), je nastala velika potreba po novi farni cerkvi. To župnijo kakor Škofije in Tinjan vodijo v povojnih letih salezijanci.
Mohorjeva družba jim je izročila v prodajo knjigo »Lepa si zemlja slovenska«, da bi tako laže zbrali nekaj prvih denarnih sredstev za gradnjo nove cerkve. S to knjigo, ki bo z lahkoto našla pot v vsako župnijo in vas v Sloveniji kakor tudi v zamejstvu, se tudi budi zanimanje za novo potrebno farno cerkev v Ankaranu. Vsako sliko v knjigi spremlja lepa razlaga in tako je vse v tej knjigi izraz tople ljubezni in hvaležnosti za »slovenska nebesa pod Triglavom«, kakor imenuje svojo domovino Ivan Cankar.
in na mladino in jih spodbujal k nadaljnjemu delu, toliko zunanjemu pričevanju vere, kot k poglobitvi iste. Zaključna njegova misel je bila: »Pogumno naprej: naj vam težkoče, ki spremljajo vsako dobro pričevanje, ne jemljejo tistega upanja, ki ga vnaša v življenje vstali Kristus.«
Ob 10. uri je g. nadškof prišel iz župnišča v spremstvu g. župnika. Pod lepo okrašenim portalom so ga čakali strežniki in strežnice, s katerimi se je podal k oltarju. Sledil je sprejem pred oltarjem, da so mu lahko vsi sledili. V sovodenjski narodni noši ga je sprejela birmanka. Ob njej deček in deklica iz osnovne šole v goriških narodnih nošah, ki jih nosijo že pri prvem sv. obhajilu. V nagovoru je poudarila, da je z zakramentom potrditve zaključena dveletna priprava; na življenjska vprašanja jih pa spremlja »nenehno vzgojno versko izpopolnjevanje«, ki ga g. župnik nudi nato v dveh skupinah vsa nadaljna leta; prizadevanje birmancev je da ne bodo omahljivi, ampak da bodo v vsem rasli v Kristusu.
Clan župnijskega odbora je nato poudaril hvaležnost vseh za obisk, pripravljenost sodelovanja in zavest, da »malo kvasa prekvasi vse testo«, kakor pravi apostol Pavel. Mašo je spremljalo ubrano petje cerkvenega zbora, ki ga že toliko let požrtvovalno vodi ga. Marinka Lasič-Kom-janc. V njem sodelujejo tudi vsi člani Mladinskega zbora , ki ga uči ga. Nadja Fabris-Špacapan. Pridružil se jim je za to priložnost tudi sovodenjski Nonet, ki je nato pel tudi na pokopališču in ob slovesu v župnišču.
Po škofovem nagovoru je sledila podelitev zakramenta svete potrditve 20 fantom in dekletom ob spremljavi petja s prošnjami k Sv. Duhu za birmance. Obhajilo je bilo res doživeto. Pobožnost domačih ob prejemu obhajila na roko (prosto je tudi po starem v usta) vzbuja zmeraj najlepši vtis.
Pred škofovim blagoslovom je g. župnik spregovoril besede slovesa kakor je bil spregovoril besede sprejema. Bile so besede zahvale g. škofu, besede zagotovitve bodočega dela in še posebej besede veselja nad duhovniškim poklicem, ki kljub težavam prinaša toliko radosti posebno še ob prenovi Cerkve in ob napredovanju vseh ved o človeku, ki dajejo podlago vsej človeški in verski vzgoji.
BODOČNOST?
Je odprta. Škofov pastoralni obisk nas je postavil pred razmišljanje o njej. Napore, želje, stremljenja, kakor je zaključil g. nadškof svoj govor, »z ljubljenim Sinom naj blagoslavlja Devica Marija«.
Domačin
Knjiga je v prodaji pri Fortunatu v Trstu, v Katoliški knjigarni v Gorici in v Nabrežini; dalje v Marijanišču na Opčinah, na Repentabru in pri Katoliškem glasu v Gorici. V Rimu in Milanu dobijo naši rojaki to knjigo pri cerkvah ob svoji nedeljski službi božji. Knjigo po pošti v druge države razpošilja Marijanišče, 34016 Opčine, TS, Italia. Cena knjige v knjigarnah je 25.000 lir. - F. S.
Mladika št. 4
Ta številka je izšla v tednu pred veliko nočjo in ima zato velikonočno obeležje. Uvodnik Gabrijele Koncilija »Vstal je Kristus, upanje naše«, tri pesmi Milene Merlak in spomladanske slike o tem zgovorno pričajo.
Iz ostale vsebine izstopa črtica Jasne Trampuž »Epitaf najstniški ljubezni«, kramljanje Brune Pertot o vrtnici, poročilo Iva Jevnikarja »Nekaj vesti iz sveta manjšin«. Celo stran obsegajo pesmi Marije Kostnapfel, nagrajene na IX. literarnem natečaju »Mladike«. Trezno je napisan članek o škofu A. Santinu ob njegovi smrti. Cufolov dnevnik nas to pot popelje v Ljubljano na kongres Kristusa Kralja, ki je bil konec julija 1939.
Kritične misli najdemo »Pod črto« in
Literarna nagrada »Vstajenje« 1980
Komisija literarne nagrade VSTAJENJE, ki jo sestavljajo prof. Zorko Harej, prof. Martin Jevnikar, ravn. dr. Anton Kacin, pesnica Ljubka Šorli in prof. Zora Tavčar, se je sestala dne 15. aprila 1981 v Trstu in podelila literarno nagrado VSTAJENJE za leto 1980 prof. Pavletu Merkuju za knjigo Slovenska plemiška pisma, ki je izšla pri ZTT v Trstu 1980.
Komisija je takole utemeljila svojo odločitev: prof. Pavle Merku je s temi pismi odkril kos tržaške slovenske zgodovine in na novo osvetlil dosedanje mnenje slovenskih zgodovinarjev o rabi slovenščine v daljni dobi. Komisija je upoštevala tudi njegovo narodopisno in dialektološko delovanje v zamejstvu, predvsem v Beneški Sloveniji.
Denar za nagrado je poklonila Hranilnica in posojilnica na Opčinah.
Svečana podelitev nagrade je bila v ponedeljek 27. aprila 1981 v ul. Donizetti 3 v Društvu slovenskih izobražencev.
Osnovna šola »Bazoviški junaki« v Rojanu ima v nedeljo 3. maja ob 17. uri v Marijinem domu, ul. Cordaioli 29
ŠOLSKO PRIREDITEV
Nastopijo vsi učenci s prizori in petjem.
Vabljeni!
Tržaško romanje na Brezje
Državni praznik 25. aprila daje priložnost za prvo pomladansko romanje. Že več let zapovrstjo so organizirana velika romanja, a letošnje je preseglo vse dosedanje. Vabilo za skupno romanje na Brezje je naletelo na ugoden odmev. Po vseh župnijah so se priglašali v velikem številu, ki je narastlo na 800. G. škof Bel-lomi je takoj obljubil, da bo šel z nami.
Žal vreme zadnjo soboto ni bilo najbolj ugodno, vendar ni oviralo romanja. Ob enajstih smo bili vsi zbrani v brezjanski cerkvi, in začela se je maša. Na začetku je ljubljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič toplo pozdravil zbrane romarje v imenu zadržanega nadškofa dr. L. Šuštarja. Somaševalo je 20 duhovnikov in ga je vodil škof Bellomi, ki je imel po evangeliju važen govor. Objavljamo ga posebej. Petje zbrane množice je bilo zares mogočno in ubrano.
Kosilo smo imeli v treh restavracijah v Radovljici. Postrežba je bila dobra in hitra. Potem smo se odpeljali na Bled in s čolni na blejski otok. Zvon je stalno pel in sprejemal želje romarjev. Ogledali smo si tudi župnijsko cerkev, ki je vredna obiska. čas je hitel in morali smo na pot proti Ljubljani. Tam smo se ustavili in si ogledali novo cerkev v Kosezah. Prijazni župnik Bertoncelj nam je orisal, kako je prišlo do nove cerkve. Skrbi so mu vzele barvo las, ohranil pa je nasmejan obraz.
Romanje je v vsakem oziru dobro uspejo. Organiziral ga je odbor Duhovske zveze. Glavno skrb, da je bilo vse lepo pripravljeno, pa je imel predsednik Duhovske zveze g. Jože Kunčič, župnik v Sv. Križu. Hvaležni smo mu za ves trud. - SZ
Zoranu Sosiču v spomin
Na veliko noč zvečer je na svojem domu nenadoma umrl openski rojak in zavedni Slovenec Zoran Sosič. Srčna kap ga je v starosti 66 let ugrabila ljubljeni družini, prijateljem in vsem, ki so ga imeli radi. Pogreba se je udeležila ogromna množica ljudi z Opčin, Krasa, pa tudi iz drugih krajev so se prišli poslovit od dragega po-
pri »Čuku na Obelisku«, pa tudi v pismih bralcev. Boleče je ugotoviti, da naš levičarski tabor še vedno zapostavlja in prezira vse drugače misleče Slovence. Sicer pa je to zanje nujno potrebno, da se obdržijo in da same sebe prepričajo, da so še »napredni«.
Trezna je sodba o dogodkih cvetne nedelje 1941, boleča ugotovitev, da se Kulturni dom v Trstu prazni, upravičene misli o nekaterih gledaliških predstavah SSG v Trstu. Najdemo tudi več ocen: o Mrakovem »Procesu«, o mladinski igri Zore Tavčarjeve »Oj, kaj ribič je ujel«, o knjigi Rafka Dolharja »Moji kraški sprehodi«. V rubriki »Antena« pa je nanizanih nekaj novic iz slovenskega kulturnega področja. Najpomembnejši sta poročili Milene Merlakove o predavanju nadškofa Šuštarja na Dunaju in gostovanju ljubljanske Drame istotam.	—ek
kojnika. Med temi tudi prijatelji z Goriškega.
Zoranovo življenje je bilo težko. Povsem predan rodni grudi, nadvse zvest svojemu slovenskemu narodu, odločno nasproten vsaki obliki diktature je moral marsikaj grenkega pretrpeti v svojem življenju. Bil je kot zaveden Slovenec in odločen proti-fašist zaprt z drugimi slovenskimi rojaki v notranjosti Italije, na otoku Ventotene, kjer je preživljal turobne dneve v družbi z danes slavnimi imeni v Italiji: Pertini, Parri, Scoccimarro itd. Ko se je po dolgih letih zapora in konfinacije vrnil domov, se je takoj vključil v odporniško gibanje in dal svoje najboljše moči za osvoboditev svojih krajev in rojakov.
Po vojni se je do konca zvest svojemu slovenskemu in demokratičnemu prepričanju vključil v SDZ in se udeleževal prvih slovenskih taborov v Mavhinjah, na Opčinah in drugod, kar je za tiste čase bilo pogumno dejanje, saj je marsikdo tvegal na teh zborovanjih tudi fizični napad.
Zoran Sosič pa se ni bal nikogar, ker je sledil le svoji vesti, demokratičnemu prepričanju in slovenski zavesti. V vseh teh povojnih letih je bil na volitvah kandidat slovenske liste in pomagal, kjer je le mogel. Tudi sicer je bil aktiven, saj je bil vrsto let predsednik openske društvene gostilne.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Vdovi Lojzki in hčerki Milojki, mami in ostalim sorodnikom gre naše iskreno sožalje.
Temeljni kamen za novo cerkev
V soboto 25. aprila je v ul. Modiano g. škof Bellomi blagoslovil temeljni kamen za novo cerkev v župniji sv. Marka, ki jo oskrbujejo redovniki zakramentinci. Na ozemlju te župnije, ki je v preteklosti skoraj v celoti pripadala salezijanski župniji sv. Janeza Boška, je 3.500 ljudi, med njimi pa prav gotovo tudi precej Slovencev. Ali so ti v novi župniji kaj pridobili? Ali bo nova cerkev tudi njim v duhovno korist?
Bilo srečno!
V nedeljo 26. aprila sta se poročila Ana Tomišič in Milan Tul. PD Mačkolje jima čestita in vošči srečno življenjsko pot.
Bralci pišejo
Obletnica OF na radiu Trst A
Ne, takega pluralizma, kot nam ga je ponudil RAI v nedeljo 26. aprila, si Slovenci v Italiji ne želimo. V jutranjih poročilih radia Trst A naj bi se ta dan časnikar Lojze Abram spomnil 40-letnice ustanovitve OF. Za to priložnost je šel v Ljubljano na pogovor s slovenskim »arbitrom elegantiarum« in razsodnikom za vse lepo v slovenski umetnosti Josipom Vidmarjem.
Medtem ko je Vidmar, ki mu določenih kvalitet ne gre zanikati, uglajeno in kulturno spregovoril o ustanovitvi OF, je časnikar tržaškega radia L. Abram v daljšem uvodu — o katerem celo dvomim, da ga je sam napisal, ker je svojo kulturo in poznavanje obravnavane problematike pokazal že z naglašanjem nekaterih protagonistov takratne slovenske zogodovine (na-glašal je na primer Natlačen!) — izstrelil rafal grobe, neosnovane in pavšalne obtožbe na »cerkvene dostojanstvenike«, ki ki jih je označil za »izdajalce«. Zdelo se mi je, da poslušam radio Ljubljana v stalinističnih letih po drugi svetovni vojni in ne radio Trst A v letu 1981.
Zmerjati danes z izdajalci cerkvene dostojanstvenike, ki so iz nemških krempljev reševali vse Slovence brez razlike, vključno komuniste, ni ne pravično ne inteligentno. Da so pa takrat odklanjali komunizem stalinističnega tipa, ki so ga edinega poznali, ni bilo izdajstvo. Proti temu komunizmu je nastopil tudi Tito, toda šele leta 1948, ko je šlo za njegovo kožo in za njegovo oblast.
Da si radio Trst A upa stresati v javnost tako cenene in neobjektivne obsodbe, je samo še en znak več, kaj se na tej postaji zadnje čase dogaja. Zdi se — kot je nekdo zapisal pred nedavnim — da je Trst A postaja SKGZ. Lojze Abram je namreč v svojem uvodu zapel tudi slavospev Komunistični partiji Slovenije. Toda mar ne velja on za eksponenta Italijanske socialistične stranke na tej postaji? Čigav je pravzaprav časnikar L. Abram? In čigav je radio Trst A?
(Podpis)
V nedeljo 10. maja bo na dvorišču Marijanišča na Opčinah
II. Pastirčkov dan
Kulturni del prireditve se bo pričel ob 16. uri. Nastopili bodo mladinski zbor »Kekec« iz Gorice, mladinski zbor z Opčin ter ansambel »Galebi«. Otroci iz Mačkolj bodo predstavili mladinsko igro, čarodej iz Slovenije pa bo otroke zabaval s svojimi čarovnijami. V primeru slabega vremena bo ves nastop v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Med prireditvijo bo deloval buffet s pijačo in jedačo. Vsi prijatelji »Pastirčka« prisrčno vabljeni na to srečanje!
Lepa si zemlja slovenska
SLOVENSKA SKUPNOST vabi
v soboto 2. maja ob 17. uri
NA POČASTITEV SPOMINA LOJZETA BRATUŽA
prve žrtve fašizma na Goriškem. Spominska svečanost bo na trgu pred župnijsko cerkvijo v PODGORI. Govoril bo dr. Drago Štoka, deželni poslanec. Sledi polaganje venca in kulturni program. Na proslavi bo prisoten tudi predsednik deželne vlade odvetnik Antonio Comelli.
M« Trn H
Seja deželnega tajništva SSk
Prejšnji torek 21. aprila je bila v Jam-ljah seja deželnega tajništva Slovenske skupnosti. V začetku seje se je predsednik Bratuž spomnil pravkar umrlega Zorana Sosiča, enega izmed prvih zagovornikov samostojnega slovenskega političnega nastopanja na Tržaškem in odlikovanca SSk na zadnjem deželnem kongresu. Deželni tajnik Štoka je poročal o političnem delovanju v deželnem okviru v zadnjem času. člani deželnega vodstva stranke so nadalje obravnavali razne aktualne probleme, ki posebej zadevajo slovensko narodno skupnost. Med temi so zlasti sprejeli nekatere pobude v zvezi s počastitvijo slovenskega odpora proti fašizmu in spomina naših žrtev. Tajništvo je sklenilo zato prirediti dve osrednji proslavi, eno v Trstu in drugo v Gorici, na katerih se bo SSk oddolžila vsem, ki so darovali svoje življenje za svobodo slovenskega primorskega ljudstva.
Ob koncu se je deželno tajništvo dotaknilo še vprašanja o referendumu, o katerem pa bo razpravljalo na posebni seji.
Škof Bellomi v Katoliškem domu
Med teološkimi predavanji v preteklem postnem času je padel predlog, naj bi prišel predavat tudi tržaški škof Bellomi. To vabilo je rad sprejel, toda zaradi prejšnjih obveznosti ni mogel priti pred veliko nočjo. Zato bo prišel v Katoliški dom v četrtek 7. maja ob 20.30. Govoril bo v italijanščini, zaradi tega so na predavanje vabljeni tudi poslušalci italijanskega jezika. Tema predavanja: Dostojanstvo in vrednota človeškega življenja.
Uspel koncert abonmajske sezone
Prejšnjo sredo je bil v goriškem Avditoriju na sporedu zadnji koncert letošnje abonmajske sezone, ki jo skupno prirejajo Glasbena matica, ZSKP in ZSKD. Nastopila sta dva mlada solista, že dobro znani tržaški violinist Črtomir šiškovič in nemški pianist Cornelius Frovvein.
Mlada umetnika sta imela na programu vrsto zanimivih skladb. Začela sta z Bar tokovo Prvo rapsodijo, nadaljevala sta z Matičičevima dvema uspavankama. Za konec prvega dela je violinist šiškovič zaigral Sonato ruskega skladatelja Prokofjeva za violino solo. Prav tu je gotovo bil najboljši del večera.
V	drugem delu pa sta interpreta predstavila najprej Mozartovo sonato v G-duru za violino in klavir, kjer pravzaprav oba inštrumenta enakovredno nastopata. Na koncu pa je bila na vrsti romantična Schumannova Sonata v a-molu, v kateri je prišla do izraza dokajšnja umetniška zrelost obeh izvajalcev. Izven programa sta nato še dodala odlomek iz Ravelove sonate.
Koncertni večer je zelo lepo uspel in
podčrtal znatne umetniške dosežke zlasti nastopajočega mladega tržaškega violinista. S tem pa se je tudi zaključila letošnja koncertna sezona, ki je nadvse dobro uspela in v svojih šestih koncertih dokazala, da je tak niz glasbenih prireditev tudi v Gorici res koristen in potreben. Tako lahko prav na takih koncertih naša publika smotrno odkriva in spoznava vse glasbene zvrsti in stile, posebej pa še slovensko glasbeno ustvarjalnost v matični domovini in zamejstvu. - Bgsl
Prva seja zdravstvene krajevne ustanove
V goriški občinski sejni dvorani je bila v četrtek 23. aprila prva seja novoizvoljene goriške zdravstvene krajevne ustanove. Petdeset svetovalcev iz cele goriške pokrajine je na tej seji začelo s preliminarnim delom. Morali bi sicer izvoliti predsednika in upravni odbor, vendar pa zaradi še ne doseženega sporazuma med strankami večine do tega ni prišlo. Verjetno bodo to naredili na prihodnji seji. Najresnejši kandidat za predsedniško mesto je bivši senator DC Martina, čeprav tudi PSDI zahteva predsedniško mesto.
V imenu Slovenske skupnosti je njen predstavnik Gradimir Gradnik pozdravil v slovenskem jeziku, nakar je izrazil upanje za koristno in uspešno delovanje te nove ustanove.
Slovesno odprtje goriškega mednarodnega sejma
Na razstavišču ob ločniškem mostu v Gorici je bila v petek 24. aprila slovesno odprta XI. mednarodna blagovna razstava Espomego, ki bo ostala na ogled občinstvu do vključno nedelje 3. maja. Letos se je udeležuje nad 150 razstavljalcev, ki so iz različnih držav: sosednjih Jugoslavije in Avstrije, pa tudi iz Madžarske, Češkoslovaške, Turčije in Somalije ter seveda iz Italije. Iz Jugoslavije je prisotnih 13 razstavljalcev; nekatera podjetja kakor Poli-gant, Ciciban Miren ter tekstilna tovarna Okroglica iz Volčje drage so s področja novogoriške občine.
Razstavo je odprl predsednik goriške trgovinske zbornice Delio Lupieri, katera je njen pobudnik, organizator in pokrovitelj. V imenu deželne uprave je govoril odbornik za turizem Bomben, vlado pa je zastopal podtajnik pri ministrstvu za javna dela Santuz. Ta je omenil težave, s katerimi se srečava gospodarstvo na Goriškem, a izrazil upanje, da bo kmalu prišlo do izhoda iz krize, saj ima naša dežela zaradi svojske zemljepisne lege najboljše možnosti, da trenutne težave premaga. Vlada tudi pripravlja vrsto ukrepov, ki naj bi spodbudili zasebno iniciativo in s tem poživili italijansko gospodarstvo, da bi postalo bolj konkurenčno v mednarodnih odnosih.
Akcija za življenje med Slovenci
V	ponedeljek 27. maja se je v Katoliškem domu zbrala skupina slovenskih laikov, ki so sklenili, da začnejo z akcijo za življenje tudi med Slovenci. Namen akcije je pomagati, da se med slovenskimi verniki goriške in tržaške škofije goji čut za vrednote družine in dostojanstva človeške osebnosti. Akcija hoče v sedanjem trenutku prispevati svoj de* k razčiščenju pojmov ob bližnjih referendumih, zlasti še o referendumu za splav.
Ustanovili sta se dve delovni skupini po tri osebe, med njimi en zdravnik, ki sta pripravljeni iti na deželo predavat o bližnjem referendumu, če jih bodo povabili. Z delom bosta začeli prihodnji ponedeljek 4. maja.
Poleg tega je bilo na srečanju sklenjeno, da se izdajo propagandni letaki in lepaki v slovenščini za prihodnji referendum, ki bo 17. maja. Sedež akcije je v Katoliškem domu, tel. 30536.
Števerjan
Gostovanje na Koroškem. Vrsti večkratnih obiskov na Koroškem, ki se obnavljajo že ves čas po drugi svetovni vojni, so mladi števerjanci zadnjo soboto in nedeljo v organizaciji SKPD »F. B. Sedej« dodali še novo gostovanje na Koroškem.
V	okviru sodelovanja med Krščansko kulturno zvezo v Celovcu in ZSKP v Gorici so bili povabljeni v Globasnico k tamkajšnjemu prosvetnemu društvu, kjer so uprizorili Jalnovo igro »Srenja«. Dvorana je 'bila polna domačih gledalcev, ki so uživali ob dobro predvajani predstavi. S prijetnimi doživetji so se igralci in ostali spremljevalci v posebnem avtobusu skozi Podjuno in Rož vrnili na Goriško.
Ansambel Lojzeta Hledeta gre v Pariz
Na povabilo pariških Slovencev pojde ansambel Lojzeta Hledeta iz Števerjana v Pariz, kjer bo nastopil v Slovenskem domu v soboto 2. maja popoldne. Potovali bodo z letalom.
Doberdob
V	nedeljo 26. aprila je bil 73. redni občni zbor krajevne Kmečko obrtne hranilnice. Daljše poročilo bomo objavili prihodnjič.
Nova ljudska stanovanja
V	nedeljo popoldne so v ulici Bianco-spino na Opčinah slovesno predali svojemu namenu 40 novih ljudskih stanovanj. Gre za stanovanja, ki jih je zgradila zadruga Štajbce in ki je tako omogočila stanovanja domačinom ter s tem izpolnila nadvse pomembno nalogo. Gledalcu in poslušalcu je slovesnost izzvenela kot dvojezični slavospev KPI. Domačega župnika vsekakor nismo videli.
Slovencev je 1.883.764
Po naj novejših podatkih popisa Republiškega zavoda za statistiko je v Sloveniji 594.581 gospodinjstev oziroma 610.719 stanovanj, v katerih živi 1.883.764 stalno in 88.910 začasno prijavljenih prebivalcev. Od tega jih živi 244.665 v Ljubljani, v njeni bližnji okolici pa nadaljnjih 276.068 prebivalcev. Po podatkih Republiškega zavoda za statistiko znaša naseljenost na kv. kilometer Slovenije 93 prebivalcev, v tujini pa je zaposlenih blizu 40.000 Slovencev.
darovi
Za Katoliški glas: Henrik v spomin očeta Karla Jakončič 20.000; Magda Hreščak, Avstralija 50.000; Kristina K., Opčine 7.000;
.Julka Štrancar, Trst 8.000; Štefka Ambrožič v spomin pokojne sestre 33.000 lir.
Za Alojzijevišče: Milka Goričan v spomin Nade Konjedic 10.000 lir.
Štefanija Valente: v spomin svojih rajnih za Alojzijevišče 100.000 in za Katoliški glas 20.000 lir.
Za Pastirčka: N. N. v spomin Nade Konjedic 50.000 lir.
V	spomin brata dekana Alojzija Pavlina: sestra za Alojzijevišče, Zavod sv. Družine in cerkev sv. Ivana v Gorici po 50.000 lir.
Za ŠZ Soča: N. N., Vrh namesto cvetja na grob Franca Nanut 20.000 lir.
Gizela Šuligoj, Trst: za Katoliški glas in za Pastirčka po 500.000 lir.
Za cerkev v Nabrežini: družina Pupis 11.000; P. A. 17.000; Drašček 5.000; Caha-rija (Babčevi) 10.000; Šibelja 15.000; N. N. 40.000; N. N. 15.000; družina Ferlat namesto cvetja na grob pok. Mire Komja-nec 20.000; N. N. 40.000 lir.
Za cerkev v Novi Gorici: Jelka in Katina Rakar 20.000 lir.
Za kočo sv. Jožefa v Žabnicah: dr. Jože Vrtovec 100.000 lir.
Za katedralo v Skopju: družina Koshuta namesto cvetja na grob Nade Konjedic
20.000	lir.
OBVESTILA
Seja ZSKP bo v ponedeljek 4. maja ob 21. uri na sedežu v Gorici.
Maša za Slovence v Ronkah bo v nedeljo 3. maja ob 11.30 v župnijski cerkvi sv. Lovrenca.
Tržaško poduredništvo »Katol. glasa« prosi dopisnike, naj svoje prispevke dostavijo v ul. delle Rose 7, Rojan (g. Zorko) vsak torek najkasneje do 10. ure dopoldne.
Predsedstvo tržaške pokrajine obvešča, da je razpisan natečaj za izdelavo načrta o izvedljivosti sistema za zajemanje in razpeljavo vode za namakanje kmečkih področij na ozemlju tržaške pokrajine v obliki zakupa-natečaja na osnovi najvišje cene 30 milijonov lir. Interesenti naj pošljejo svoje prošnje na kolkovanem papirju na upravo tržaške pokrajine, ul. Geppa 21, Trst do 12. ure 20. maja 1981.
Komedijo »Kar hočete« W. Shakspea-reja bo SSG iz Trsta uprizorilo v Kulturnem domu sledeče dneve: v soboto
2.	maja ob 20,30 red B; v nedeljo 3. maja ob 16. uri red C; v torek 5. maja ob 20,30 red A; v sredo 6. maja ob 20.30 red G; v četrtek 7. maja ob 20,30 red E; v petek 8. maja ob 17. uri red I; v soboto 9. maja ob 20,30 red F.
Maša za Slovence v Milanu bo v nedeljo 17. maja ob 15. uri v cerkvi San Fedele na istoimenskem trgu (Blizu P. della Sca-la). Med mašo bosta pela moški zbor Fantje izpod Grmade in dekliški zbor iz Devina. Po maši bosta oba zbora imela koncert v bližnji dvorani Socialnega centra San Fedele. Zbora bosta potovala s posebnim avtobusom.
•
Zahvala
Tržaški in goriški verniki se zahvaljujemo gg. duhovnikom, ki delujejo v Rimu za letošnje postne govore po radiu Trst A. Govori o sv. maši so nam zelo potrebni. Pričakujemo, da jim bomo mogli spet poslušati prihodnje leto.
Novo športno središče
V	soboto 25. aprila so ob pokrajinski cesti Prosek-Opčine slovesno odprli in predali namenu športno središče »Mario Er-vatti«, ki ga je zgradila Enotna družba pristaniških delavcev iz Trsta. Stroške za izgradnjo so krili pristaniški delavci sami. Športno središče je v zgoniški občini.
Ljubljanska TV
Spored od 3. do 9. maja 1981
Nedelja: 15.30 Madrid: gimnastika. 16.20 Prelog: speedway. 17.35 Tovarišija, jug. film. 20.00 Ko pomlad zamuja, nadalj. 21.00 Svet je v žalosti sklonil glavo.
Ponedeljek: 17.05 Po poteh spominov. 17.35 Vrtec na obisku. 18.05 Slovenski oktet. 21.30 Violinski koncert.
Torek: 17.30 Kapitan Kuk, slovaška pravljica. 17.40 Zbor v Sredskoj. 18.00 Pisani svet. 18.40 Čas, ki živi. 20.45 E. Zola: Vzpon Rougonomih. 22.00 R. Strauss: Don Kihot.
Sreda: 17.35 Štirideset zelenih slonov. 17.55 Velike razstave. 18.40 Revija pevskih zborov »Zagorje 80«. 21.00 Petrijin venec, jug. film.
Četrtek: 17.15 Tehtnica za natančno merjenje. 17.45 Kratek film. 18.25 Dokumentarna oddaja. 21.00 Glasbeni četrtek.
Petek: 17.20 Družina Smola. 17.45 Pesmi jugoslovanskih narodov. 18.25 Piši, kot govoriš. 20.00 Titovi spomini. 22.25 Bud-denbrookovi, nemška nadalj.
Sobota: 14.55 Nogomet Napredak : Sarajevo. 16.50 Cirkus. 17.25 Zadnja dirka, jug. film. 18.50 Naš kraj. 21.40 Peklenski otok, jug. film.
Spored od 3. do 9. maja 1981 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Oddaja o Benečiji.
11.00 Mladinski oder: »Gnezdo sršenov«.
11.30 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 Satirični kabaret. 15.00 Šport in glasba.
Ponedeljek: 8.10 Kozmetika in dobro počutje. 10.10 Koncert. 12.00 Kulturni dogod-	I
ki. 12.40 Slovenska imena naših krajev.	"
13.20 Primorska poje. 14.10 Otroški kotiček: Tik-tak. 14.30 Grazia Deledda: »Golobje in jastrebi«. 15.00 Glasbeni ping pong.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Ansambel »S. Osterc «iz Ljubljane. 18.00 Kulturno pismo.
Torek: 8.10 Marijine božje poti v naši	s-
deželi. 10.10 Oddaja za otroški vrtec. 10.20	n
Komorna glasba. 12.00 Četrtkova srečanja.	č
12.30 Melodije od vsepovsod. 14.10 Otroci	0
pojo. 16.00 Mladi pisci. 16.15 Romantični	u
trenutek. 16.30 Rezervirano za... 17.00 Kul-	v
turna kronika. 17.10 Nove plošče. 18.00	d
Žarko Petan: »Votli cekini«, igra.	n
Sreda: 8.10 Svetovni dogodki v začetku	^
stoletja. 10.10 Koncert. 10.45 Oddaja za pr-	S
vo stopnjo osnovne šole. 12.00 Pod Mata-jurjan. 12.30 Melodije od vsepovsod. 13.20 Naši' zbori. 14.10 Iz zakladnice slovenske mladinske literature. 14.30 Grazia Deledda:	n
»Golobje in jastrebi«.15.00 Nove plošče,	d
16.00 Slovenska literatura v Italiji. 17.00	si
Kulturna kronika. 17.10 Mladi izvajalci;	P
Primorska poje.	n
Četrtek: 8.10 Slovenska društva v Trstu	d
in okolici. 10.10 Simfonična glasba. 10.45	t<
Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole.	P
12.00 Dvignjena zavesa. 12.40 Melodije od	o
vsepovsod. 14.10 Mladi pred mikrofonom,	n
14.45 Problemi slovenskega jezika. 15.00	p
Glasbeni revival. 16.00 Psihologija predšol-	H
skega otroka. 17.00 Kulturna kronika. 17.10	ri
Deset abonmajskih sezon tržaške GM.	n
Petek: 8.10 Mednarodno leto invalidov,	si
10.10 Operna glasba. 11.00 Oddaja za sred-	d
njo šolo. 12.00 Na goriškem valu. 12.30 Me-	A
lodije od vsepovsod. 13.20 Mešani zbor »L.	S
Bratuž« in moški zbor »Seghizzi«. 14.10 Otroški kotiček: Kje je napaka? 14.30 Gra-	p
zia Deledda: »Golobje in jastrebi«. 15.00	i,
Doba kantavtorjev. 16.00 Satirični kabaret,	b
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba.	v
18.00 Kulturni dogodki. 18.40 Slovenska imena naših krajev.
Sobota: 8.10 Sto let telovadbe. 10.10 Koncert. 12.00 Oddaja o Reziji. 14.10 Otroški kotiček: Tomi na obisku. 14.30 Gremo	j(
v kino. 14.40 Glasba od A do 2. 16.00 »Up	n
naj vam bo zvest prijatelj, maestro!« 16.30	y
Poslušali boste. 17.00 Kulturna kronika.
n
17.10 Slovenski zbori. 17.30 Na goriškem	^
valu. 17.50 Lebovič: »Pogreb je navadno popoldne«, igra. 18.45 Vera in naš čas.	s-
■	sl
V	Društvu slov. izobražencev v Trstu,	b
ul. Donizetti 3 bo v ponedeljek ob 20.15	n
govoril založnik dr. Rudolf Trofenik o	S
zbirki slovenskih del svoje založbe.
----------------------—--------------------.	n
OGLASI	k
£a vsak mm višine v širini enega stolpca:	ii
trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k	V
temu dodati 15 % davek IVA.	v
"	—————————_____—   y
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik	^
Tiska tiskarna Budin v Gorici	_
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Si
Predsednik, odbor in uslužbenci pokra- 11 j inske Zveze neposrednih obdelovalcev V Trstu izrekajo globoko sožalje svojemu ravnatelju Pavlu Larghiju ob izgubi matere
MARIJE LARGHI	?
k
Gorica - Trst, 28. aprila 1981	Ii
———v
Prizor iz kriminalke »Deset zamorčkov«, ki so jo člani dramske skupine iz štandreža po premieri, ki je bila letos januarja, ponovili že desetkrat. Zadnja predstava je bila v nedeljo 26. aprila v Dornberku
KMEČKA BANKA
Ustanovljena leta 1909
GORICA	Korzo	Verdi,	51
Telefon:-84206 - 84207 - 85383 Telefon menjalnice; 83909 Telex 460412 AGRBAN
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI