KA.TOLJSK (5EHKYEN LIST, ».Danica" izhaja vsak petek na ceii poli in velja po po^ti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 20 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. 80 kr.. za V4 leta90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan poprej. Tečaj XLVII. V Ljubljani, 2. svečana 1894. List 5. Svečnica in Simeon. Svečnica je silo prijazen in ljubeznjiv praznik, posebno za mladino in za nedolžne, za poštene kristjane. Pokorščina in ponižnost Marije in njenega božjega Sina se bliščete iz tega praznika, polnega luči in svetlobe. To kaže tudi ime častitljivega Simeona, kteri je bil ta dan prišel v tempelj; Simeon namreč pomeni toliko, kakor poslušajoč, pokoren. Kako se je to zgodilo, da je častitljivi starček Simeon prišel v tempelj ravno takrat, ko sta Marija in Jožef dospela z Jezusom v božjo hišo? Tu je bil čudež, kteri nas močno poterjuje v veri, da je Jezus res Bog in Odre-šenik. Judje, kar je bilo vernih in bogoljubnih, so s hrepenenjem čakali obljubljenega Odreše-nika, in ravno Simeon je bil vseskozi pravičen in bogaboječ starček; zato mu je bilo od S. Duha razodeto, da ne bo umeri, dokler ne bo s telesnimi očmi videl Zveličarja sveta, ali po besedi: „S. Duh je bil v njem in bilo mu je od S. Duha razodeto, da ne bo videl smerti, predno vidi Gospoda Krist usa." In S. Duh ga je bil pripeljal v tempelj, ali po svetopisemskem izrazu: „in prišel je v duhu v tempelj." (Luk. 2.), to pa ravno tisti čas, ko je bil tudi Sin Božji prinesen v tempelj. Zgodil se je pa zdajci nov čudež, da je Simeon kar precej spoznal Božje Dete in ga v pričo vsih preslavljal in razglasil kot Odrešenika vesoljnega sveta. Ves prešinjen s svetim veseljem je naznanil: „Zdaj Gospod, pa rad umerjem, ko so moje oči vidile Zveličarja!" Ta Simeon je tako glasovit in imeniten starček, tolik prerok, da je vredno, naj se pri njegovi osebi nekoliko bolj pomudimo. Kdo tedaj je bil ta sveti Simeon? Peter Galarin terdi, da starček Simeon ie bil sin Hilielov, recimo Hi-lielovič, in Hiliel, kakor piše Jožef Flavij, je bil mož posebne učenosti in v velikem spoštovanji pri svojih verstnikih. Pripoveduje pa sv. Jeronim, da je bil Hiliel zapustil sina Simeona, kteri ni bil manj bister in umen, moder in učen mimo svojega očeta, ker bil je baje učenik onega slavnega Gamaliela, v čegar šoli je apo-stelj Pavel, kakor sam pravi, prejel nauke v judovski postavi. Kakor je bil Simeonov oče iz rodu Aronovega, iz duhovskega rodu starega zaveta, tako je bil ta Simeon duhoven, kakor priča Ciril Jeruzalemski z drugimi vred. To pa skazujejo nekaj iz tega, ker je Simeon v tempelj nu Dete Jezusa vzel na svoje naročje in ga daroval, kar je bilo duhovsko opravilo; nekaj iz tega, ker je Simeon starše v tempeljnu blagoslovil, kar je bilo po Božji zapovedi lastno le samo duhovnom: nekaj poslednjič tudi iz tega, ker stare cerkvene podobe tega Simeona kažejo vselej v duhovskem oblačilu, kakoršno razun duhovnom ni bilo nikomur dopuščeno. Čast. P. Peikhard k tem izpeljavam o starčku Simeonu pristavlja marsiktere tehtne nauke. Bil je namreč Simeon mož prav visoke starosti, ki je častitljivo preživel svoja leta, kar terdi tudi sv. Ildefons o njem, ker sv. evangelist mu daje spričevanje, da je bil pravičen, bogaboječ, ves napolnjen s sv. Duhom, iz česar je očitno, da Simeon je z dolgim in ob enem bogoljubnim življenjem zaslužil, da je doživel in videl še pred smertjo Zveličarja sveta. Prelepi nauki svetijo za mlade in stare ljudi iz življenja bogaboječega Simeona. Mladi ljudje prav pogosto žive hudo razuzdano, dokler ne stopijo v zakon kar je silo hudo in brezbožno! Ne tako, temv neomadežano vse življenje Bogu darovati je dolžnost: taki se smejo zanašati, da bodo videli Zvcličanje Oospodovo v starosti in v večnosti, da bode namreč za brezmadežno mladostjo nasledila sveta starost in poslednjič gledanje Zve-ličanja božjega v večnosti. Kervavih solz je pa se vredno, da marsikteri razuzdani v mladosti, ostanejo mlačni in merzli kakor léd še v starosti ; ne da bi popravljali svoje zanikarnosti iz mladih lét in se zanje pokorili, zveHiuje se marveč pregovor: „kakoršno življenje, taka smert." 1 >rugi nauk iz življenja bogaboječega Simeona je ta, da naj si kerščanski človek išče svoje življenje ohraniti in zdaljšati, kolikor je mogoče. Zakaj ? Zato, da bi več dobrega storil in se bolj spokoril za svoje grehe. Kako strašno je videti stare žganjepivce ali tudi žganjarice, ki še svojo starost skrunijo s pijančevanjem, z nesramnim klafanjem, preklinjevanjem in raznimi nemarnostmi. Skoraj v vsakem času in po vseh — zlasti večih krajih so nektere take nakazni, kteriin bi se bolj spodobilo laziti po gojzdu med zverinjami, kakor pa med čednimi ljudmi. Niso boljši od teh, kteri so v mladosti zapravili vero in potem jim tudi v starosti ni mar ne Bog, ne vera in ne njih lastna duša. Zato so pa tudi bolj podobni kakemu risu, kakor pa imenu starčka. Omenil sem, da človek je dolžan življenje ohraniti si in ga pridaljšati, kolikor je mogoče, ker po smerti se ne dà nič delati in pridobivati za večnost. Najbolj grozovito pa je, če človek tako zdivja, da se sam končuje ali celo koncà. Samomor je najbolj strahovita pregreha, ker človek s storjeno to pregreho, s samomorom, v večno it grč ter s tem sam sebi na vekomaj zapre pot, storiti pokoro za svoj greh. Samomor je tudi ena naj gerših. najbolj sramotnih pregreh! Sv. Avguštin je s silovito gorečnostjo zavračal ostudne krivoverce, rdonatiste,u ki so terdili ostudno zmoto, češ, da človek si sme življenje sam sebi uzeti ali obkrajšati. ..Ne ubijaj !" Človek ni sam sebe ustvaril in ne smé tudi sam sebi življenja uzeti, on nima oblasti do svojega življenja: Bog je gospodar. Naj vikši Gospod življenja in smerti je sam Bog. Zraven tega je pa tudi najbolj zaničljiv za-nikarnež in piškavec že pred ljudmi, kdor sam sebe konča ali končuje, n. pr. iz jeze ali zarad kake nesreče, ker je prezanič, da bi jo mogel prenesti. Že Kajn ubijavec je preklican pred vsem svetom in za vse čase, koliko bolj še ubi-javee samega sebe. Iškarjot, ker nesrečnež je najprej izdal svojega največjega dobrotnika in prijatelja. Boga Zveličarja samega, — potem pa sam sebe končal, ko bi bil lahko še tudi zdaj odpuščenje dosegel, ako bi se bil pred Jezusom skesan ponižal; ne pa po svojem lastnem življenji obupan segel. Po izgledu blagega Simeona tedaj si moramo življenje ohraniti in zdaljšati, kar je v naši moči. Pomoč za ohranjenje in zdaljšanje življenja pa ni le samo zmérno in spodobno življenje, ne le zdravilo v bolezni; temveč tako vravnavanje življenja, da si vse dneve in leta zasluženje množimo in zasluge nakopičujemo za prihodnje življenje. Tako je delal starček Simeon, ker on je živel za bližnjega, za Boga in sam za sebe: za bližnjega, ker je bil pravičen; za Boga, ker je bil bogaboječ; sam zase, ker je bil polen Duha božjega. Ako se kdo v svojem življenji peča z zgoli časnimi opravili, ali pa le s praznimi veselicami, takemu veljajo besede preroka Ageja: „Veliko ste sejali, pa malo pridelali'4 (Hag. 1.), in pa očitanje Izaija preroka: „Njih djanja so bila prazna in njih dela brez sadú." Kako žalostna je starost, ako je človek svoja leta preživel v delih mesa, v delih pože-ljivosti, v djanji mračnosti in temé! Sv. Avguštin si pred oči stavi tacega človeka, ki je zavergel svoja lepa leta in pravi, ako le-tá svoje preteklo življenje premišljuje, se mu le-to zdi, kakor pusto polje, kakor zapuščen vinograd, ki je ves preraščen s ternjem in osatom, červi in golazni prebivajo med plevelom, vse je skaženo in pre-vernjeno. ('udno brezno je njegovo serce: namesto ponižnosti vidi v njem napuh, namesto čistosti poželjivost, namesto pohlevnosti ošabnost, namesto radodarnosti skopost, namesto gorečnosti v dobrem, zgoli lenobo, vnemarnost in zamude dobrih dél. — O blaženi starček Simeon, kako srečen si pa ti, čegar vse življenje je prelepo polje z najbogatejšim žitom, častitljiv zagradnik z zgoli zalimi, prelepo dešečimi cveticami! O kako želim močnim in zdravim, da bi živeli po izgledu S. Simeona, in kako močno želim starim, da bi mogli z lahko vestjo s Simeonom življenje skleniti, rekoč: „Zdaj Gospod, pusti svojega služabnika v miru s sveta ločiti, ker so moje oči tolikrat vidile Zveličarja sveta v njegovem tempeljnu, pri sv. maši, pri sv. obhajilu, vidile so ga z duhovnimi očmi, kterega zdaj upam gledati z obličja v obličje vse večne čase! Ogled po Slovenskem in dopisi. Ljubljana. (O zavetišču zapuščene mladine.) Pervo posvetovanje o ustanovitvi društva za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani v navzočnosti nad dvajset odličnih p. n. gospodov uradnikov in meščanov v mestni dvorani dne 20 sept. 1893. Prečastita skupščina! Slavna gospoda! Spominjam se mične dogodbe iz pervih časov kerščanstva. Godilo se je v začetku tretjega stoletja, torej ob času, ko je preganjanje kristjanov neusmiljeno razsajalo. V slavnem mestu Kartagi je bil mučenec, po imenu Sperat postavljen pred sodnika. Na mnoga krivična obrekovanja ter razne laži iz ust sodnikovih odgovori Sperat serčno: „Mi kristjanje nismo nikogar žalili, marveč povračevali smo hudo z dobrim. Za svoje najhujše sovražnike, kateri nas iščejo umoriti, darujemo usmiljenemu Bogu svoje molitve; in ta nesebična ljubezen do bližnjega je ravno perva dolžnost naše sv. vere." Slavna gospoda! Ta nesebična ljubezen do bližnjega se danes nam pred očmi skazuje. Ne glede na domače različnosti med nami, sošli smo se v tej dvorani, govoreči vsi en jezik, namreč jezik ljubezni do bližnjega. Res, to je nesebična ljubezen ter pohvaljena od aposteljna, ki pravi: „Ljubezen se ne napihuje, ni sebična." Ta nesebična ljubezen pa nam je tudi dokaz, da v naših sercih živi tudi ljubezen do Boga. Zato, slavna gospoda, prav z ginjenim sercem izrekam tu najpriserčnišo zahvalo vsim prečastitim, velecenjenim gospodom, da ste blagovolili poslušati vabilo moje malenkosti ter se potrudili k nocojšnemu pervemu posvetovanju. S hvaležnim sercem kličem Vam vsim skupaj: Slava! Nadaljujem ter vprašam: V čem pa se ima pokazati naša nesebična ljubezen, ki nas je sem pripeljala ? Gospodje, v tem da se usmilimo tistih ljudi, ki so navadno najbolj zapuščeni od sveta, najbolj zanemarjeni od ljudi. Usmilimo se jih in sicer v taki dobi njihovega življenja, ko jim naša pomoč še najbolj koristiti zamore! Ta versta ljudi, slavni gospodje, je nravno zanemarjena ter spridena mladina v obče. Mislim tu zlasti deško mladino, kateri želimo pred vsim drugim pomoči. To so otroci v svoji dobi, v kakoršni so zavezani ljudsko šolo obiskovati. Taki dečki so mnogo-krati zelo nadarjeni ter bogatih duševnih zmožnosti; pa te zmožnosti jim zamčrajo ali se popolno uničijo, ker prebivajo v hišah, kjer nič ali malo lepega vidijo, malo ali celo nič spodbudnega ne slišijo. Večkrat prebiva deček pri bolehavi teti ali stari materi, katera že nima moči takega otroka svariti in pokarati, kakor je li potreba; mnogokrati so ti dečki, otroci že spridenih starišev, katerim je malo mar, kaj otrok dela, s čim se peča, da ga le ni treba zmeraj pred očmi imeti itd., in taki dečki so navadno v šoli neposlušni, termasti, pohujšljivi, ter v veliko kvar verski in nravni izgoji; iz šole izobčeni pa so še večja kvar in nadlega občinstvu. Pri rokodelskih mojstrih so taki dečki radi ne-pokomi, kradejo, goljufajo itd., od enega rokodelca pretika se porednež k drugemu, kjer zopet kako hudobijo stori; zopet od tod odpravljen, raste mladi hudobnež mnogokrati tako zelo v hudem, da postane pravi tat. goljuf, požigalec, in poln vsih ostudnih hudobij. In taki mladi nesrečneži vzrastejo mnogo- krati pravi kolovodji raznih štrajkarskih. socialističnih, demokratskih, puntarskih druhal, kakoršne so škodljive občini, deželi in deržavi. Taki hočejo dobro živeti, pa nič delati; oni odrekajo pokorščino, pa zahtevajo jednakost stanov; sami, ki se niso nič učili, hočejo zapovedovati onim. ki so se mnogo učili. Pač čuden njihov nauk: gospodar naj terpi, tak hudobnež pa se naj veseli! Taki ljudje so kuga človeštva ter grozno pohujšanje mladini ; sami stermoglavo dirjajo v časni in večni pogin, seboj pa jih vlečejo premnogo druzih. Kako škodljivi so taki elementi, sprevideva svet vedno bolj in bolj. Vlade same so v skerbeh radi njih in se bojč prihodnjosti, zato opozarjajo celo očitno, da naj vplivno občinstvo dela na to, da se takim žalostnim pojavom v okom pride. Vsled tega so po raznih krajih pričeli napravljati tako zvane poboljševalnice, zasebne ali deželne, pa bolj pogosto se napravijo zasebne; taki zavodi so na Angleškem, v Franciji; so pri nas v Avstriji na Dunaj i, v Lincu, v Gradcu, v Gorici, v uelovcu itd. Tudi pri nas na Kranjskem je tacega zavoda treba in sicer za celo deželo našo. Najboljše ter razmeram najprimernejši se mi dozdeva, da se to napravi v Ljubljani. Zavod ta mora biti taki, da bo mladino izgojeval strogo versko, nravno ter v strahu Božjem; sicer pri taki mladini ni pričakovati dokaj vspeha. V ta namen je tu v Ljubljani za gradom zemljišče že kupljeno. Kraj ta je zdrav, takorekoč za se, nekako ločen od druzih; pa vendar tik mesta Toraj za taki vstav prav primeren prostor. V ta vstav se bodo sprejemali dečki brez razločka narodnosti. Učili se bodo raznih rokodelstev, do kakoršnih bi že dečki kazali veselje. Iz tacih dečkov bi izrastli enkrat pošteni obertniki. Dečki pa, kateri bi se lepo vedli ter kazali veselje za daljno učenje, bi se po doveršeni ljudski šoli v vstavu samem še dalje šolali, ter bili v raznih stanovih koristni udje človeške družbe. Tako bi bili rešeni sami, pa bili bi tudi na korist domačiji, ter sploh človeštvu po raznih krajih. Vzrastli bi taki ko zvesti podaniki cesarju, dobri katoličanje ter postali kdaj srečni nebeščani. Gospodje, tu bomo delali v istini po geslu: „Vse za vero, dom in cesarja!" Ponavljaje toraj kličem: Slavna gospoda! žertvujmo se za mladino, pri kateri je še upanje poboljšanja ter rešenja, da ne bode treba kdaj za njo plačevati ter denar proč metati, pa brez sadu in koristi! Delajmo na to, da se zmanjša število mladih tatov ter hudobnežev, pred katerimi bi skoraj nobena ključavnica ne bila več varna, noben kraj presvet, nobena oseba prečastna, nobena pregreha preveč strašna, da se zmanjša število zločincev na Žabjeku, število kaznjencev na Gradu. Končno, da se zmanjša število kandidatov za pekel, pomnoži pa število potnikov v rajsko domovino. Z veseljem ter navdušeno se poprimimo tega dela; pričnimo -pa pri mladini! Izročimo namreč to delo v varstvo Lurške Matere Božje, katera današnje dni tolikanj milosti deli svetu; zato se bode tudi kapela ali cerkvica v omenjenem vstavu posvetila v čast Lurški Materi Božji. Res, Marija, ki je pomagala tudi imenitnim vojskovodjem avstrijskim: Janezu Sobieskemu, Radetzkimu, Andreju Hoferju i. dr., da so slavno zmagovali; ona * bode pomagala tudi nam pri težavnem delu, pri zgradbi vstava za poboljšanje ter daljno izobraževanje deške mladine. Plačilo za to nam bode poleg hvaležnih sere po tem vstavu rešene mladine najboljše mili Zve-ličar sam. kateri nam zagotavlja: „Kdor sprejme katerega teh malih v mojem imenu, mene sprejme!" Naglašaje naše telesne ter duhovne dela usmiljenja. kakoršne bodemo mladini skazovali z zgradbo tega vstava, nas bode On z ljubeznjivimi besedami povabil, rekoč: „Pridite blagodarjeni mojega Očeta, — pridite v večno veselje po plačilo!" Ker je toraj delo, kakoršnega se namerjamo poprijeti, tako pohvaljeno pred svetom, plačano pred Bogom, zato kličem: Gospodje bodimo vstrajni, pokažimo, kaj zna naša nesebična ljubezen do bližnjega. delajmo z veseljem, zaupajmo v Boga, pomagala nam bode Marija! J. S. 'L Dolenjskega. (Kako bi se katoliško življenje obnovilo?) Odposlal sem ta teden 76 novih udov za bratovščino presvetega Rešnjega Telesa. Znano je. da je I. kat. shod priporočal to bratovščino. Mali poskus za izveršitev teh resolucij. Začetek je, boljši nekaj kakor nič! Kdaj se bodo vendar začele reševati resolucije! Nekako zaspano je vse postalo! Nobenega pravega ognja ni! Uro je treba navijati, da gre! Katoliško življenje je treba tudi poživljati! Letos bi se gotovo katoliško življenje poživilo s tem. da bi se 25letnica kat. družbe prav slovesno praznovala! (Ker se je pa za zdaj le bolj zinemo obhajanje osnovalo, morebiti se nakloni kako druga prilika, da se napravi kaj velikanskega. Bog daj!) Iz Amerike. Wabasha, 30. dec. 1893. (Dogodbe vabaške fare. J. Trobec. Požar.) Dolgo sem čakal, da bi spretnejša roka kaj omenila o cerkvi, katero je sozidal preč. gosp. Jakob Trobec, naš rojak, v letih 1874—1875; toda čakal sem zastonj. Ker sem pa pred nekaj dnevi dobil v roke Angleški časopis, ki je precej dobro opisal to stavbo, in ker je — sploh hvalevreden spis, sem se namenil ga posloveniti za „Zgd. Danico.-*) Glasi se doslovno: Delovanja preč. g. dekana Jakoba Trobeča Vam ne bom opisoval, ker je že vsim dobro znano. Popis cerkve bi pa ne bil popolen brez kratke zgodovine cele naše fare. Od pervih let te fare smo nekaj po-izvedeli iz farnega arhiva in nekaj malega od starejih ljudi, ki se še dobro spominjajo, kako je bilo. Pervi kat. duhoven je prišel sem v letu 1830 in se je imenoval Rev. F. Galtier (Francoz po rodu.) Kmalu za tem je hodil misijonarit tu sem Rev. o. Cretin, ki je pozneje postal škof v Št. Pavlu. Ker še niso imeli nobene cerkve, so vzeli v najem majhno hišico, v kateri so opravljali presv. daritev. Prebivalci celega „county" (okraja) so bili Kanadski Francozi in Indijanci. Leta 1842. so postavili pervo kapelico; bila je iz lesenih hlodov. Ravno v tem letu poslal je škof Lorat iz Dubuque-a Rev. Ravoux pomagat Rev. Cretin-u. V letu 1858 je postal Rev. f. Tissot (tudi Francoz) pervi stalni duhoven v našem mestu. Ta, za blagor svojih ovčic zelč vneti duhoven, je imel veliko težav. Farani so bili radodarni, toda revni. Ko je bil po hudem trudu postavil malo cerkvico (pervo so bili namreč odstranili) v letu 1859, *) Prav serčna hvala, — pa prosimo še redno kaj! Vr. in ko jo je prišel tedanji Št. Pavelski škof blagoslovit, pravijo, da so bili farani tako revni, da je v celem mestu samo eden imel voz in konjička, da je mil. škofa vozil po mestu. Rev. fr. Tissot je ostal tukaj osem let in je misijonaril še po več druzih mestih. Ko je zasluženi mož opešal in videl, da ni zmožen še nadalje delati na tem težavnem polju, poprosi mil. g. škofa za kako bolj lahko mesto, kjer bi ne imel toliko težav. Prošnja je bila uslišana; prestavljen je bil v Minneapol, kjer je pred dvema mesecema umeri. Na njegovo mesto tu v Wabasho je prišel preč. g. Jakob Trobec. Došel je v oktobru leta 1866. Misijonaril je po celem Wabashu in pogosto je tudi obiskoval okraje: Winona, Olmstead, Goodhue in včasih še celo deržavo Wisconsin. Toraj je njegov misijon obsegal toliko, kakor polovico kranjske dežele, ako ne še več. Tu je imel dela čez glavo. Kmalu je pre videl, da se mora zidati farna šola, ker učencev je bilo zmiraj več. Šola je bila kmalu dodelana in bila izročena čč. sestram „de Notre Dame." Ravno v tem letu prišel je sem č. g. misijonar F. X. Weninger, iz Jezusove družbe, ter je tu vodil sv. misijon. V prihodnjih dveh letih je postala i cerkvica i šola premajhna. Leta 1874. so farani sprevideli, da ni drugače kot da začno z zidanjem nove cerkve. Takoj so začeli zbirati denar. V malo urah je bilo podpisanih 7000 dolarjev. Poznejša bira se je še tako namnožila, da je bil č. g. župnik v stanu začeti z zidanjem. Mil. g. škof Grace iz Št. Pavla, je z veliko slovesnostjo položil vogeljni kamen. V jednem letu je bila cerkev dodelana in bila blagoslovljena 18. julija 1875. Blagoslovil jo je omenjeni škof. Ljudstva je bilo nenavadno veliko. Društva iz sosednjih krajev so prišla v procesiji s svojimi banderi in godbo. Stara cerkvica je od takrat nadalje služila za šolo. Toda kmalu je postalo premalo prostora in nekaj let pozneje je preč. g dekan J. Trobec položil vogelni kamen za šolsko poslopje, katero ima dvoje nadstropje. V 21 tih letih, kar je on bival tu, je nabral in plačal okoli 30.000 dolarjev. Kerstil je 2.600 oseb v naši fari in poročil 415 parov, pripravil 1.300 otrok za pervo sv. obhajilo in pokopal 600 oseb. Ko je on zapustil našo faro, je štela 325 družin in čez 1.600 duš (seveda to le v mestu). 2. oktobra 1887 je preč. gospod vzel slovo od svojih faranov in se preselil v Št. Pavel, kjer je vstanovil faro sv. Neže in kjer še sedaj pastiruje. V našem mestu ga je vse ljubilo, bodisi katoličani ali nekatoličani; in ni ga imel nasprotnika. Še sedaj se ga gorko spominjajo in ga ne morejo pozabiti. Na njegovo mesto je prišel g. M. Wurst (Nemec) in še sedaj deluje med nami. V torek, 7. febr. 1893 je pa pogorela ta stavba, katera se je po pravici prištevala med najkrasnejše v deržavi. Ogenj je nastal v zakristiji in se tako hitro razširil po vsej cerkvi, da niso mogli nič rešiti. Vse je pogorelo; ostali so le goli in okajeni zidovi. Nič druzega ni bilo puščenega faranom, kot pogum in pa zaupanje v Boga. Kmalu potem so se zbrali pri Winonskem škofu, Jos. Cotter u, ter se posvetovali o zidanju nove cerkve. Sklenili so, delo takoj pričeti. Zidovi so služili še vsi pervi in je toraj ravno tolikega obsega kot prejšnja. Do sedaj je stalo vse skupaj okoli 15.000 dolarjev. — Posvečevanje se je godilo 30. nov. 1893. Mil. g. škof Winonski jo je blagoslovil in mil. g. škof iz La Crosse je pel veliko pontifikalno mašo. Mil. vladika Winonski je govoril angleški, a preč. g. Jakob Trobec nemški. — Vsih duhovnov skupaj je bilo čez 20. Izmed Slovencev sta bila preč. gg. J. Trobec in J. Žužek. Upajmo, da bode nova cerkev imela večjo srečo kot prejšnja! J..... Razgled po svetu. Dunaj. Deržavni zbor, kakor pišejo, se ima 22. svečana zopet sniti; deželni zbori tedaj bi morali prejenjati vsaj o polovici svečana. Pervi veliki katoliški shod v Budapešti. Ne 8000. kakor je bilo v začetku rečeno, ampak nad 17.000 je bilo vsih deležnikov iz vsih mest in vasi, od blizo in daleč, in zastopani so bili vsi stanovi: du-hovstvo, plemstvo, zdravniki, vradniki, posestniki, učitelji, tergovci, kmetje. K temu je prišlo 120.000 podpisov od katoličanov, ki so doma ostali, in v duhu so bili pričujoči skoro vsi katoličani. Kteri niso mogli priti, so shod doma z molitvijo podpirali. V Šašvaru n. pr., v nitriški stolici, je 16. prosinca od 4ih do 7ih popoldne med zborom v Budapešti 8000 včmikov pred izpostavljenim Najsvetejšim molilo za srečen izid. To so junaški izgledi in take bomo posnemali katoličani tudi v Cislajtaniji, ako bodo abotni prostomišljaki s svojim brezverstvom rogovilili, kakor so bili začeli framasoni in kal vinarji na Ogerskem. Več ko gromoviti „Elyeni" iz toliko tisuč usti so spremljali kardinala pervostoljnika, ki se je v škerlatnem oblačilu peljal v dvorano in del j časa je moral čakati, da so glasovi utihnili in je mogel pričeti svoj mojsterski govor, ki je bil zopet z gro-movitimi slavoklici spremljan. Nezmerno je bilo navdušenje, ko je predsednik Ziči naznanil, da so poslali telegrame sv.' Očetu papežu v Rim in Njih Veličanstvu presvitlemu cesarju na Dunaj. Vse je bilo enega duha in enega serca. Eden poročnikov pravi: „Nikoli še se ni enoserčnost med duhovni in neduhovni na Ogerskem tako velikansko-častitljivo razodela, kakor to pot! Naj le zagrizena kalvinska klika in njihovo judovsko kerdelo poskuša protidemonstracijo, hotli bi videti, kje so škofje in katoličani, kteri bi se vdeležili. V Antwerpnu je 11. u. m. pogorel kolegij oo. jezuitov. Ni se ponesrečil noben človek. Škode je štiri milijone frankov. V Galiciji hočejo učencem srednjih šol dati posebno uniform, ki bi stala 24—40 gld. — Koliko revežev bode zmožnih zraven tolikih druzih troškov si še to napravljati? V premislek pred pustom in za post. (Izganjanje hudobnega duha na Bavarskem.) Prišel mi je v roke te dni časopis „Brixener Chronik" in sicer list 41. dne 20. maja 1. 1892. Tu je opisana naslednja pomisleka vredna grozna dogodba.*) Mesca julija lanskega (t. j. 1891.) leta je ka-pucin o. Avrelijan, daleč na okrog čislani redovni duhoven iz samostana Wemding-a na Bavarskem, nad desetletnim obsedenim dečkom izveršil slovesno *) Bila je tudi v Solnograškem listu. zarotovanje ter ž njim iz nesrečneža izgnal hudobnega duha. Ta dogodba je že takrat v bližnji okolici zbudila veliko pozornost. Težko pa, da bi se bila kaj dalje po svetu izvedela, ko bi se je ne bila zadnji čas polastila prostozidarska „Kolnische Zeitung," se v6 da ne, da bi spoznala vero, da so res hudobni duhovi, in kolika da je moč sv. katoliške Cerkve. Zato so tudi katoliški časopisi prinašali poročilo o. Avrelijana. Razvidno je od todi. da imamo tu pred seboj kaj zanimivo, pa za vernega kristjana tolaživno in podučno dogodbo, ktera je vredna, da se sploh razglasi, če tudi po vsi obširnosti. Iz pervega poročila posnamemo naslednje: „Od pustnega torka (10. februvarijaj sta mli-narska zakonska Zilk iz kraja Oberlottermiihle nad svojim najstarejšim sinom Mihaelom, ki je imel takrat 10 let, opazila prav nenavadne prikazni. Ne le da ni mogel sam kar nič več moliti, temveč tudi od druzih ni mogel slišati nobene molitve, da ne bi bil začel prav besno divjati; ni terpel nobene blagoslovljene stvari več blizo sebe; s svojimi stariši je jel kar naj gerje ravnati in na obličju je kazal tako spremembo, da se je moralo na kaj prav posebnega sklepati. V tem žalostnem stanu so stariši iskali pomoči najprej pri zdravniku; pa zastonj. Zdaj se obernejo v svoji veliki bridkosti do čast. gospoda Seitz-a, farnega vikarija v Diimvangen u, da morebiti bo molitev sv. Cerkve pomilovanja vrednega dečka rešila terpljenja. Ko je ta nekterekrati nad nesrečnim dečkom molil cerkveni blagoslov, pa ni mogel opaziti, da bi se mu kaj boljšalo, pošlje stariše in otroka v tamošnji kapucinski samostan, misleč, da morda tukaj se bo za nesrečneža mogla sprositi od Boga zaželjena pomoč. Ko je bil deček pervikrat tukaj, že so se kazale nad njim ravno prej opisane čudne prikazni. Molili smo najprej nad njim navadni blagoslov za bolnika. Pri tem je postal tako nemiren, ali bolje rečeno, tako besen in divji, da se je le prelahko moralo misliti na demonski vpljiv; ob enem je razodeval tako telesno moč, kakoršna je pri desetletnem dečku nemogoča, da trije odrasli ga skoraj niso mogli krotiti. Kar so stariši iskali in kar smo mi tako želeli, ni se doseglo. Njihova bridkost bila je zdaj še večja in neutolažljivi so šli domu." Poročilo nadalje omenja, da so cerkveni blagoslov večkrat ponavljali, enkrat sam visokočastit-ljivi škof Avgsburški, ki je tudi prišel do prepričanja, da tukaj ni sleparija, da dečka v resnici hudobni duh muči. Potem o. Avrelijan navede naslednje iz-vanredne prikazni, ktere je veliko prič poterdilo: „Kolikorkrat je deček moral iti mimo kake cerkve, kacega križa ali znamenja, postavljenega Materi Božji ali drugemu svetniku na čaot, postal je naenkrat, kakih 3u korakov blizo, nemiren, in se je potem kakor mertev zgrudil na tla. Morali so ga mimo ravno tako daleč od znamenja nesti naprej in še le potem je mogel zopet dalje iti. Razun tega smo mi in na stotine druzih ljudi opazili, da je ta deček v cerkvi kazal strahovit nemir, prav posebno očitno pa pri povzdigovanji, in da oči, ktere so mu bile vedno zaperte, ni mogel nikdar na oltar ober-niti. V tem stanu bil je deček zdaj že skoraj pol leta, in ko se pri vseh molitvah, ki so se zanj opravljale, nič ne pokaie, da bi se mu boljšalo, ampak velikoveč stan njegov dan za dnevom žalostnejši postaja, se slednjič oče pismeno oberne do visoko-častitljivega gospoda škofa Avgsburškega s prošnjo, da bi se izveršilo slovesno zaroto vanje.- Škofa Avgsburški in Eichstatt-ski, pod čegar jnrisdikcijo spada kapucinski samostan v \Vemdingu, sta ondotnim očetom kapucinom podelila k temu pooblaščenje. — Kar sledi je prav po besedi vzeto iz poročila: „I z v erše van j e slovesnega zarotova-nja. S težkim sercem ali v zaupanji na Božjo pomoč, sva midva, o. Piemigij in o. Avrelijan, dne 13. julija ob Tih zjutraj pervikrat opravljala slovesno zarotovanje. Poprej sva dala cerkev zapreti, nekaj da bi ne bila prilika podana radovednosti pri tem resnobnem opravilu, nekaj da bi ne bila osramotena pred radovedno množico, ko bi hudobni sovražnik, če tudi lažnjivo. morda marsiktero skrivnost znal razodeti. kakor je bil to storil gospodu farnemu vi-kariju v Diirnvangen u, ko je ta dečka blagoslavljal. Vendar sva v cerkvi za pričo pustila stariše obse-denčeve. več mož iz Diimvangen-a, nekega tukajšnega kupca Pscherr-a, našega brata lajika in samostanskega sela. Davno predno sva zarotovanje pričela, je deček svojim starišem dal zaušnic na prav nepo-pisljiv način. In ko sva ga rekla v prezbiterij pripeljati, je nastal v resnici grozo in strah vzbujajoči prizor. Ker ko so hotli najino povelje spolniti, jel je obsedenec strahovito vpiti. Zdelo se nam je, da glas ki ga slišimo, ni človeški, ampak velikoveč kake divje zveri, in sicer tako silen, da se je rujovenje — ta izraz ni preojster — slišalo še več sto metrov zvunaj samostanske cerkve, in to tako strahovito, da je vsih, ki so slišali, bilo groza. Lahko si je misliti, kako je pri takem zdivjanji moralo biti pri sercu tudi nama mašnikcma. In vendar še hujše je imelo priti. Ko je oče dečka hotel v presbiterij peljati, nasprotoval mu je kot slabotnemu otroku. Mali otrok vergel je močnega očeta s tako silo na tla, da nas je vse obšel strah in groza. Še le po dolgem borenji so ga oče, prej imenovani možje in naš brat lajik Makarij, ko so vse moči napeli, mogli dovesti v prezbiterij. Zarad večje varnosti veliva, naj se z močnimi jermeni zveže na rokah in nogah, toda premikal jih je, kakor bi nič zvezan ne bil. Po tacih pripravah sva pričela sv. opravilo, polna terdnega zaupanja na pomoč od zgoraj. Izverševala sva eksor-cizem ali zarotovanje po velikem Eichst;itt-skem ob-redniku. Če tudi v njem ni nič zaznamovano, vendar sva izpostavila svetinjo sv. križa. Pri blagoslovu s to svetinjo začne deček zopet strašansko kričati. Ob enem ven in ven pljuje nesnago proti svetinji in proti mašnikoma o. Remigiju in o. Avrelijanu. Kričanje in pljuvanje terpelo je brez prenehanja ves čas. da smo odmolili litanije vseh Svetnikov. In zdaj so sledila zarotovanja. katera sva opravljala v latinskem jeziku. Na vsa vprašanja nisva dobila nobenega odgovora, pač pa je kazal do naju največje zaničevanje, da je obsedenec na vsako vprašanje v naju pljunil. Očitno je hotel hudi sovražnik s tem zaničevanjem naju k popustljivosti prisiliti, ali z močjo, ktero nama je Bog dal v redu zarotništva. se nisva dala ostra-šiti. temuč sva nadaljevala zarotovanje. Ko sva potem po obredniku višnjevo štolo dečku okrog vratu ovila. sva midva zaničevala hudega sovražnika, ker to znamenje, s kterim je zaznamovana mašniška oblast, mu je prizadjalo strašne bolečine, ktere je naznanil z glasnim stokanjem in zdihovanjem. O. Avrelijan je ponovil zarotovanje, kazale so se iste prikazni. Res do zdaj še nisva nič dosegla, ali najino zaupanje se je vsaj toliko pomnožilo, da sva smela upati, da bo hudi duh izgnan. Popoldne ob 2eh je o. Avrelijan v pričo o. Remigija in zgoraj imenovanih prič zarotovanje opravljal v koru. Predno se je pričelo in ko smo še molili litanije vsih Svetnikov, bilo je vedenje in divjanje obsedenca kakor zjutraj. Po večkratnem zarotovanji in še le potem, ko sem žugal, da bom prinesel Najsvetejše v kor, in ga prisilil, moliti svojega Gospoda v Najsvetejšem Zakramentu, zakričal je hudobni duh ves divji: ..Otrok je obseden." Očiten dokaz, kako je Jezus resnično pričujoč v Najsvetejšem Zakrameutu, in kako se Najsvetejšega hudi sovražnik boji. Ko nadaljujem zarotovanje in vprašam, ali je le eden hudi duh v dečku, dobim odgovor: „Je jih deset." Potem jih z Božjo močjo zarotim, da naj gred6 iz otroka, — odgovor nato: „Nočem." Pri vsih druzih zarotovanjih je hudi sovražnik ostal miren, le zdaj pa zdaj je poln zaničevanja pljunil v mč. Kolike bolečine da je hudobni duh občutil, ko sem mu žugal z Najsvetejšim, tega popisati ne more nobeno pero. ječanje in zdihovanje je bilo pretresljivo. Zveččr ob 5ih je o Avrelijan zarotovanje zopet ponovil. Prikazni kazale so se še zmiraj tiste, kakor so bile popisane pri blagoslovu s svetinjo sv. Križa in pri molitvi litanij vseh svetnikov. Na vsa vprašanja, ki sem jih stavil, nisem dobil nobenega odgovora, pač pa je kazal veliko zaničevanje s tem, da je obsedenec vedno pljuval proti meni in proti svetinji sv. Križa. Po štirikratni rabi slovesnega zarotovanja dosegli smo vsaj eno, da je hudobni duh obstal, da je dečka obsedel. ( Konec nasl ) I. Bratovske zadeve molitvenega apostol jstva. Nameni za mesec februvarij (svečan.) a) Glavni namen: Hvaležna poraba darov in milosti Božjih. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.) Darove in milosti Božje imenujemo ob kratkem vse dobrote, ktere skazuje Gospod Bog človeškemu rodu v kraljestvu narave, milosti in nebeškega ve-ličastva, vse, kar imajo in bodo imeli vsi ljudje skupaj in posebej še vsak posameznik kaj dobrega; kajti vse to je od zgoraj, od Očeta luči, od kterega prihaja vsaka dobrota, vsako popolno darilo. Z besedo „darovi" zaznamovano naj bo tukaj vse, kar naravno dobrega imamo ali pričakujemo kot stvari Božje od Boga, našega Stvarnika, vse naravne dobrote Božje; „milosti" imenujemo pa vse, kar nana je dodal in obljubil, ko nas je, ki smo po naravi hlapci, sprejel kot otroke ter določil v dediče večnega življenja, nadnaravnega zveličanja in neposred-njega gledanja; vse, kar se nam je zopet podelilo in obljubilo po odrešenju Jezusa Kristusa: vsa nadnaravna milost in veličastnost. „Božje Jezusovo Serce, zahvaljujemo se ti za vse dobrote narave, milosti in nebeškega veličastva, ktere izhajajo neprenehoma iz Tebe, neusahljivega studenca vseh dobrot," bere se pri svečanostih Jezusovega Serca v obče znani molitvi; na enak način pisal je o. Ramiere že v pervi številki pervega letnika „Serca Jezusovega posla:" „Jezusovo Serce je ognjišče, iz kterega izhaja vsa luč, in središče, h kteremu vse hiti; zapopadek je tega, kar verujemo in predpodoba tega, kar imamo ste iti; studenec je dobrot, ktere imamo pričakovati, jenota vsega bogo-častja in središče vsega svetovnega gibanja." To je neizmerno tolažilna resnica; kajti z drugimi besedami zaznamnjano pomenja to, da pride vse, kar se z nami zgodi, iz Jezusovega Serca, t. j. iz Božje ljubezni, da je tedaj njegovo darilo; tudi skušnjave, nesreče in celo kazni, ktere nam pošilja Bog. so darovi in milosti ter imajo namen, privesti nas do cilja, do zadnje in največje dobrote Božje, do večnega izveličanja. Hvala je nova prošnja, pravijo, in mi izbirali smo si v nalogo za to leto, za jubilejsko leto molitvenega apostoljstva, posebno gorečnost v prošnji, v prosilni molitvi; poslužujmo se tedaj prošnje hvaležnosti ter bodimo prav hvaležni za vse darove in milosti Božje. Božji darovi in milosti so v resnici neštete, od vseh strani nas obdajajo, v njih smo, se gibljemo in živimo; celo naše življenje, gibanje in bivanje je dobrota Božja; mi sami druzega nismo ko živa vsota in versta Božjih dobrot. Zatorej bodimo hvaležni, t. j. spoznati moramo to v duhu in ponižno pripo-znati, da sami iz sebe nismo nič ter da imamo vse od Boga; to moramo pripoznati s sercem in dejanjem v tem. da hvaležno rabimo darove in milosti Božje; ta je popolna hvaležnost. Dobro ali hvaležno rabiti darove in milosti Božje, se pravi, jih v to porabiti, v kar so nam podeljene, namreč v povernitev k Bogu, iz kterega imamo svoj početek, in v dosego miru in zveličanja v Bogu. Dobro in popolnoma rabiti darove in milosti Božje, se pravi porabiti jih v ta namen, da se v nas in v drugih vstanovi kraljestvo Jezusovega Serca; to je, privesti jih nazaj k viru, iz kterega so prišle, t. j., po sveti volji Božji vse ljudi pripeljati k zveli-čanju in Božjemu spoznavanju. Zoper to vstaja človeška pohlepnost, in dandanes bolj ko drugikrat, ker hoče človek bolj ko kedaj nase zaupati ter ničesar vedeti o Stvarniku, od kterega naj bi kaj sprejel, o kakem Gospodu, kteremu naj bi se hvaležnega skazoval ter mu Služil. (Konec nasl.) b) Posebni nameni: 6. S. Tlt. škofje. Katoliški ljudski misijoni na Avstrijskem in v Nemčiji. Ljudski misijoni v tovarniških krajih. Važne zakonske zadeve. 7. P ep cinična sreda. S. Romuvald. Vestno spolnjevanje postnih postav v duhu pokore in ljubezni. Pervospovedovanci. 8. S. Janez Mat. Zatiranje afriškega suženjstva. Pijači vdani predstojniki in učitelji. Pravica delavcev do nedeljskega počitka. 9. Praznik ternjeve krone. S. Apolonlja. Zadostovanja za grehe ošabnosti. Pridno obiskovanje postnih pridig in obilni blagoslov za nje. 10. S. Solastlka. Pervoobhajanci. Ponovljenje češčenja pre-svetega Rešnjega Telesa, šole benediktinskega reda. 11. Perva postna nedelja. S. Janez Brlš. Goreča pobož-nost sv. križevega pota. Povernitev izgnanih redovnikov. Telesno in duševno bolni mladeniči in devire. 12. S. Evlalija. Rešitev mnogih slarišev od slepe otro<-je ljubezni Pomoč v zelo hudih notranjih bolečinah. Beguni, zgubljeni. 13. S. Katarina. Pospešitelji molitvenega apostoljstva. Ker-ščanske ženske družbe. Skupni upor zoper tiranstvo v nečimurnih modah (Dalje nasl.) [I. Bratovske zadeve N. 1]. Gtoipč presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov, Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe — Tri osebe za ljubo zdravje, in dve v dušnih in telesnih potrebah. — Bolna oseba za zdravje — Za srečo pri prodajanji. — Bolehen gosp. duhovni pastir prav goreče priporočen v bratovsko molitev za zdravje na priprošnje N. lj Gosp«; presv. Jezusovega Serca. sv. Jožeta, sv. Antona in sv. Frančiška; priporočen še posebej našim dijakom v molitev in gg. duhovnom v ,.memento." — Nevarno bolan mož. da hi se ozdravil na priprošnjo N. lj. G. in sv. Jožefa, če je Božja volja. Zahvala. Zbolela mi je bila sestra prav nevarno, da nihče ni upal ozdravljenja. Zatečem se k Materi Božji in ne zastonj, zdravje se je vernilo. S temi versticami pa v čast Mariji. ..Zdravju bolnikov." izpolnujem svojo obljubo, da sporočim to ..Danici" ako se mi želja izpolni. K. v Železnikih. Bila sem v veliki dušni bridkosti, ohernila sem se z zaupanjem k Mariji in bila sem uslišana. Čast in zahvala bodi Mariji, Nji ki je pomoč kristjanov in pribežališče grešnikov! Marija Terpin. Na priprošnje Zal. Matere B. in sv. Jožefa sem dosegel pomoč v posebni sili. Češčena Marija, češčen sv. Jožef! M. J., župnik. Listek za raznoterosti. Ljubljana. Postni list premilostnega gospoda kneza in škofa živo priporoča češčenje preblažene Družine Nazareške in njeno bratovščino. — Tako tudi {fliserčni pastirski list Lavantinske škofije. — Teržaški omenja o začetku angeljskega mladenča sv. Stanislava, ki je zapeljivemu bratu dve leti o vsaki priliki odgovarjal: „Nisem stvarjen za nične in minljive stvari, ampak za večne v nebesih," — in dalje govori o zatajevanji in skerbi za zveličanje. V Stari Loki je 26. pros. umeri čast. g. Lovro Bernik, župnik v pokoju. Vikanja Kerška po ministerskem privoljenji postane fara. Vstanovilo se je tudi mesto za duhovnega pomočnika za župnijo, štele se bodo k župniji še vasi: Terška gora, Čretež, Cesta, Gunte, in trojno Pijavško, gornje, dolnje in srednje. Gorica. Č. g. Andr. Pavlica postal je stoljni vi-karij v Gorici. V Mariboru je umeri bogoslovec gospod Ferdinand Kralj. R. I. P. — G. Fr. Munda gre za kapi. k sv. Miklavžu pri Ormužu. in g. Andr. Gliebe iz Središča za kapi. v Ormož. Oba iz nem. reda. V Pragi je k oo. benediktinom pristopil princ Edvard Sch«»nburg. sin podpredsednika avstrijske gosposke zljorniee. V Gorici snujejo božjo pot v Rim in sicer za vse Primorsko: 15. sveč. imajo odriniti iz Kormina. Zcroško. V Vredljah pri Tergu je umeri zlato-masnik, župnik itd. v. č. g. Fr. Rader. R. I. P. Kerška škofija. Cmeri je 24. jan. preč. g. dr. Val. Nemec, stoljni kan. dekan in župnik pri sv. Jerni; 2»i. jan. pa v. č. Mat. Ambrož, dek. v Kaplji itd. Bog jima daj večni mir. — Kerško dekanijo bo oskerboval v. č Jan. Lampersberger, župn. v Starem tergu: č. g. Ljud. P>rkar je imenovan za provizorja v Kerki; faro v Vredljah oskerbljuje čast. gospod Ign. Bader. Za župnijo Homec je postavljen č. g. V. Beinik, ekspozit v Verhpolju pri Moravčah. Namesto venca na grob dr. J. Semenn so seme-niški gg. profesorji darovali 50 kron za katoliški sklad. Darovi za ciborij. Po čast. g. Lorencu Rožman-u 3 gld. — Po čast. g. Frančišku Pavlinu, kapelanu na Toplicah, 5 gld. — Po gospodični Frančiški Ge-strinovi v Ljubljani. 20 frankov v zlatu in 1 krono. Mili Bog poverni dobrotnikom na duši in na telesu. Iz Ljubljane za Macedonijo. Blagovolite objaviti v „Danici* pismice, ki sem ga 9. januvarja 1894 prejel iz Soluna o zadevi novih zvonov. Naš slovenski rojak in misijonar gospod A. G. piše med drugimi tudi... r Letos bomo pričeli v Macedoniji misijonsko delovanje. Misijonska postaja je Paleortsi. Se bom li tudi jaz tega dela vdeleževal, ne vem; upam saj. da bom po svoji moči nekoliko že smel pomagati. Obhajali bomo male duhovne vaje in kratke misi-jončike za ubogo ljudstvo, da se tako podlaga vloži za prihodnje čase. Cerkvico imamo — a zvona nobenega ne. Veste li, če bi čast. gospod kanonik s svojimi blagimi gospodi dobrotniki ju priskerbeli ? Upam. da ju bomo dobili, radoveden sem pa, odkod ? Kdo ju bo vlil — kdo plačal ? 0 ko bi vedel gosp. Samassa, da ga Bog kliče, naj za uboge Bulgare saj eden zvon zastonj napravi!... Večji zvon s podobo Svete Družine naj bi bil posvečen Sveti Družini — mali s podobo sv. Jurija pa svetemu Juriju *) Berž. ko bote kaj gotovega zvedeli, sporočite mi, da priskerbim bulgarski napis/ Po besedah poročevalca soditi, ne bo treba ravno velikih zvonov; ko bi se po mojih mislih le toliko nabralo, da bi se plačala dva zvonova, ki vkupno tehtata G centov, bojo Bulgari in misijonarji radodarnim Kranjcem vedno hvaležni. N. IJubljana. Umeri je 30. pros. prečast. gosp. dr. Janez Semen, bivši profesor bogoslovja, častni ka- *) Kranjci so iz zvonarne Samasove zvonove poslali že v vroči Sudan in pozneje v Sarajevo; izhaja se na to, bi se li tukaj novi gosp. Samasa skazal nekoliko velikoserčnega, ali ne? nonik, zlatomašnik itd. Previden z vsimi ss. zakramenti za umirajoče je v miru izdihnil svojo v resnici lepo, verno, bogaboječo dušo, potem ko je 46 16t učiil stari zavčt in orientalske jezike, ktere je tako umeval, kakor le malo kaki učenjak. Od leta 1891 v pokoju, je še neprenehoma čital in študiral učene spise in dela. Škoda, da se marsikteri tako temeljiti učenjaki ne pečajo tudi s pisanjem; kako še veliko več bi lahko koristili svojemu narodu, ko sicer njihova lepa včda gre z njimi v grob. Bog daj dobremu gospodu večni mir! Umeri je 27. pros. v Ljubljani pri svojih starših verli mladeneč g. Jož. Jaklič, dijak pravništva na Dunaju. V ponedeljek, 29. pros., je prav 16pi njegov sprevod vodil preč. gosp. kan. dr. Sebast. Elbert. Star je bil g. Jaklič 22 let, le malo časa bolan za influenco; poslednjič vodenico in prej61 je prav spodbudno vse ss. zakramente za umirajoče. Smemo se nadjati, da ga je Marija spremila v nebesa, ker že več let je pridno sodeloval pri „Zgd. Danici" in tudi na Dunaju kot jurist si je z drugimi junaškimi to-varši vred prizadeval na dan spraviti novo družbo „Danico" za vseučilišnike. Bog mu daj večni mir! Dobrotni darovi. Zn dijaško mizo: Neim. 20 kr. na dober namen. — Neimenovana -0 kr. — Neka dobrotnica 8 gld. — Dobra roka 20 kr. — Č. g. kurat A. Antončič 5. gld. t nekaj za dijake, nekaj za najpo-trebn. misijone). — Dobra roka 1 krono. — Č. g. župnik Martin Narobe 6 gld. — Neim. gg. 1 gld. 70 kr. — Č. g. župnik Toni. Potočnik 3 gld. — Po milg. proštu dr. A. Jarcu 2 gld. — V. č. g. Ant. Keržič 50 gld. — G. g. župnik Tom. Potočnik 3 gld. Z naslovom: ..Čisti dobiček" 1 gld. 50 kr. — Neka pobožna družina v Ljubljani 25 gld. — Po č. g. st. kapi. Andreju Kalanu 50 gld. -- S pripisom: ..Esurientibus. ut in omnibus glorificetur Deus." 2 gld. — Č. g. kapi. Fr. Pavlin 2 gld. — Č. g. kapi. Mih. Bulovec 3 gld. Za sv. Detinstvo: Č. g. Žagar, kaplan v Hinjah 40 gld. — Prečastni g. J. Rozman, kanonik in župnik pri sv. Jakobu v Ljubljani 20 gld. — Iz Dola 26 gld.. po gosp. J. Jarcu. — Gdč. J. Kotnik 1. gld. Zt Bo-skore misijone: Gdč. J. Kotnik 1 gld. Za sv. Očeta: Fara Zavratec 1 gld. — Po mil. g. proštu dr. A. Jarcu 5 gld. Za razširjanje sv. vere: Po čast. kat. Feliksu Zavodniku 70 gld. Z