PODLISTEK. Kača. (rovc-st iz prijateljskib sauj. Zapisal Starogorski). (Konec.) ,,Le pojdi gospod vitez, takoj pridein." Sel sem. ,,Ali bi ne puslili me6a zgoraj, gospod. Ovira Vas," je rekel sluga. ,,Ne. Meča ne pustim nikjer. Vitez sem." Sklonil je glavo, kakor bi hotel reči: ,,sluga sem." Sla sva navzdol po stopnicah, globoko, globoko . . Nato sva krenila na desno v ozek, zaduhel hodnik. ,,Dale6 imate klet za vino." ,,Dale6 . . ." Odgovoril mi je bolje odmev od sten, kakor on. Hipoina mi je šiuilo v glavo, da skoraj ni mopoče, da, bi bilo tukaj vino. Vstavil sem. ,,Pojdite, gospod vitez." ,,Ne grem." Mož je obstal, kakor da bi ne vedel, kaj mu je početi. ,,Ne grem, dokler ne pride gospodlčina." Zdelo se mi je, da se ie nasinehnil. ,,Ona pride ... Sicer pa sva itak na mestu. iTa-le vrata so od kletu" Pokazal je na koncu hodnika velika, močna vrata. Bila so, kakor so vrata v moji domovini v vinskih kleteh, in vzbudila so mi upanje. Sel sem naprej. Pred vrati je izviekel sluga velik kljufi in odprl ivrata. Iz kleti je prišel čuden, smradljiv duh. ,,Prosim, gospod vitez." ,,Idi naprej!" On pa je ponovii, kakor bi me ne slišal, a z glasom, da sem postal hipoma pozoren. ,,Prosim, gospod vitez." Vzbudilo se mi je nekaj, kakor odpor. ,,In gospodičina ?" . . . Zmajal je z ramami. To me je še bolj vznemirilo. ,,Kaj je z gospodičino ?" On pa je pokazal v klet in ponovil, kakor s prva: ,,Prosim, gospod vitez." Sedaj me je pograbila jeza. ,,Ne grem. Pelji me nazaj." In ta suhi človek mc je pogledal divje. Niti sledu ni bilo prejšnjega smehljaja. Pokazal je svoj značaj, ko je sj)revidel, da imam i jaz svojo voljo. ,,Moraš, gospod vitez." ,,Moram ..." Več nisem spregovoril. Meč se mi je zasvetil v roki in lopova bi pribil na steno, da ni odskoftil. V jezi, ki je 61oveku vedno v pogubo, sem zgubil razsodnost. Zamahnil sem z mečera, in brez dvojbe bi ga presekal na dvoje, da nisem zadel s koncem ob nasprotno steno. Me6 mi ie spodrsnil iz rok. V tem hipu rae je ta okostnjak držal za vrat kakor klešče, in v njegovih rokah sem zagledal bodalo. ,,Ha, misliš, da me posekaS, kakor si viteza Arioraedesa? . . . Vidiš, gospodifiina ga je ljubila, in ker si ji ga ubil, se je maščevala. V tej kleti boš poginil..." Ril me je k odprtim vratom kleti, iz katere je _pjuhtel mrtvaški duh. Gotovo so ležala tu notri gnijoča trupla. Skušal sem se mu izviti in ga pograbil za grlo. Videl sem, kako je dvignil roko k sunku; zdelo se mi je, da vidiin že svojo lastno kri, in v tem smrtnem boju sem zavpil in napel poslednje sile. —  be. Ležal sem na mahu in gledal začuden okrog se- ,,Sanje so bile." Olahkoten sem vzdihnil. Nad mano je šumljalo listje bukovja, in solnce se je bližalo v zaton. Bilo je drugafie skrivnostno tilio, le tam nekje sem slišal rezgetati srako, in daleč nekje je krokala vrana.. Vstal sem. Glej, tara na starem štoru je ležala kača in upirala svoje ženske oci naravnost v mene, kakor bi se pripravljala v skok'. Bog, ali si me morebiti zbudil uprav v poslednjem trenotku, da ubežim nevarnosti, da ubežim pred ka6o?... Nisem mogelmisliti, ampak planil sem iz gozda ven .. . dalje . .. dalje. Stoprav na cesti sem se oddahnil in zbral svoje misli. _ Te čudovite sanje, ta ka6a, vse to se mi je se enkrat pojavilo živo pred mojo dušo. Da, da . . . ubežal sem kači, ki bl mi brezdvorano zavdala smrten udarec, Tčafii tujinstva." dal. Prijatelj je skončal. Pogledal me je in me gle- ,,Kaj praviš k teniu." ,,Zelo 6udovito," sem zmajal z glavo. ,,To pomeni mnogo." ,,To pomeni pol življenja," je pristavil prijatelj. Nato pa je pristavil, kakor sam za se: ,,Da, tuja kača me je hotela ugonobiti, a sem ji nbežal, srečno ubežal. Pribežal sem v domovino, tu so mi dali v vinu strupa, a mi ni Škodoval. Ti zahrbtni, neznačajni neprijatelji, kateri si niso upali pokazati svojega obličja, so mi hoteli zavdati. A jaz še živim .. . Od teh pa je nekaj že leglo k pokoju. Odpuščam jim . . . Zal, da 'se znajde med njimi i nekdOj. ki mi je bil neko6 blizu srca, ker nisem vedel, da je hinavec nad hinavce. A tudi njemu odpuščam . . . Naj hrumi ivihar usode, bije naj me vdar na vdar, nikdar splašil me ne bode, vklonil tudi nikedar!" ,Tedaj pa je zazvonilo v vaški cerkvi ,,Ave Main jaz sem se poslovil od prijatelja. Na vrhu klanca sem se še obrnil in pogledal isi, ki se je videla prav lepo od tam in videl sem ga^ v polumraku, odkritega in molečega. . . rijo",