Ij o p x s i. Iz Celjske okolice. (Vabilo.) Celjsko učiteljsko društvo bode imelo v 2. dan julija t. j. v četrtek popoldne točno ob 4. uri v tekočem letu redno svoje tretje zborovanje, katero bode razven druzih predmetov nbravnavalo tudi piedmet tukajšnje uradne konferencije: >Razdelitev realističue učne tvarine na posamezna leta na eno — petrazrednih ljudskih šolah itd.« — K prav obilnej udeležbi vabi odbor. Iz Podmelca v 21. dan junija t. 1. Resnici na ljubo usojam si oporekati g. dopisniku s Primorskega v 7. dan maja t. 1. (glej »Uč. Tov.« št. 10.), koji pripisuje meni vso zaslugo češ, da sem jaz ustanovnik »Tominskemu učiteljskemu društvu«. V popravek tedaj naj bode sledeče pojasnilo: Dolgo uže smo gojili nekateri učitelji Tom. okraja željo, naj bi se ustanovilo prepotrebno učiteljsko društvo. Na to je posebno deloval gosp. L i k a r. Na dan lanske okrajne učiteljske konferencije sporazumeva se z nekaterimi učitelji in pri vkupnem obedu r .govarja g. L. zbrano učiteljstvo, naj se društvo ustanovi. Šproženo misel odobrava gosp. Fi. Vodopivec, c. kr. okrajni šolski nadzornik — i somišljeniki jo podpiramo. Takoj se izvoli osnovalni odbor (gg. Anton Fajgelj, Likar, Ivan Gerželj, Kristijan Bratina in jaz), kojemu sem bil jaz izvoljen predsednikom. Zbog te slučajno mi podeljene častf se pa nikakor ne morem smatrati ustanoviteljem društva, da si sem po svoji mooi pri tem sodeloval. Pravi ustanovitelj je vsekako g. L. — Vsa hvala tudi gosp. nadzorniku, da je s svojim odobravanjem učiteljstvo vzpodbudil, ter tako zdatno pripomogel, da se je društvo ustanovilo. — Osnovalni odbor sestavil je v Podmelci v 3. dan julija p. 1. društvena pravila (na podlogi onih Sežanskega in Koprskega okraja), koje pa je sl. c. kr. namestništvo z odlokom s 4. dne avgusta p. 1., št. 10565, bilo zavrnilo zarad §. 2. lit. d. zadevajoč »pobiranja izrednili doneskov«. Odbor moral je navedeno točko izbrisati, na kar je sl. namestništvo pravila potrdilo pod št. 11844. s 14. dne avgusta p. 1. Prvo zborovanje je imelo društvo v 25. dan avgusta p. 1. v Kobaridu. Pristopilo je društvu vse učiteljstvo tega okraja (razven enega), kakor tudi gosp. nadzornik pa nekatere gspdč. učiteljice in gg. učitelji domačini — službujoči v Sežanskem in Goriškem okraji — kot podporni udje. V odboru so ti-le g. g.: J. K., predsednik; J. Gerželj, podpredsednik; A. Fajgelj, tajnik; K. Bratina, blagajnik; Volarič, Likar in Urbančič odborniki. — Drugo zborovanje bilo je v 2. dan maja v Tominu (se slovesno zadušnico po ranjcem društveniku in učitelju gosp. Antonu Šekli-ju). Razpravljale so se pri tem za učiteljstvo jako važne zadeve, koje so se izročile odboru v konečno rešitev. Poslednji je naloženo mu nalogo uže nekaj izpolnil, a zdaj se bavi še z ostalim delom. Društvo je zdaj na trdnih nogah; daj Bog, da bi tako vedno ostalo! To pa bo le tedaj mogoče, ako se bodo društveniki potegovali požrtvovalno ter skrbeli — vsak po svojej moči — za njegov vsestranski razvoj, kajti delavnost pospešuje, mlačnost pa spodkupuje vsako še tako vzdružbo. J. K., učitelj v Podmelci. S Krasa. (Konec.) S tem so bile vse točke dnevnega reda dovršene. Novi predsednik g. Krapš zaključi sejo se živio-klicem na našega presvetlega cesarja. Potem pa smo šli v domačo gostilno, kjer se nam je z jelom in pilom sicer dobro, a drago (!) postreglo. Napijale so se različne napitnice. Prvi napije g. Al. Bunc gostu Janku Leban-u, na kar udarijo pevci v navdušen »živio«! Janko Leban vstane ter odgovori blizu tako-le: Hvala lepa za nezasluženo proslavljenje! Mili tovarišil V prvo me je danes po vašej prijaznosti doletela čast, da sem se deležil zborovanja učiteljskega društva za Koprski okraj ter v prvo danes uživam veselje, da z vami prebijem v drušoini par veselih uric! Odkritosrčno — po svoji navadi — moram reči, da je to, kar sem danes mej vami videl in slišal, napravilo na-me najboljši vtis. Po vas, ljubi sobratje, lehko se vzgledujemo, primorski slovenski učitelji drugih okrajev! Tu mej vami je doma ono tovarištvo, domoljubje in navdušenje za sveto našo stvar, ki je na čast vsakemu učitelju! Tužna Istra si lehko čestita, da ima take učitelje, ki so in bodo gotovo krepak jez tujemu nasilju! Zatorej vam navdušeno in iskreno kličem: »Slava! živeli!« Temu navdušeno vzprejetemu odzivu so sledile različne druge napitnice, izmej katerih je posebno Bunčeva napitnica nadzorniku Spinčič-u napravila najboljši vtis. Pač znamenje, kako priljubljen je ta gospod mej istrskimi Učitelji! — Vmes pa so nas pevci zabavali pojoč dokaj lepe moške zbore. Izredno je dopadal tudi dvospev »Dalmacija«, ki sta ga pela g. Valentič in Pečarič. Vsa čast vrlemu mlademu pevovodji g. Valentiču, Lazaretskemu učitelju! Kot posebnost moram zabeležiti, da so nam v gostilni družbovali tudi gospoda župana Ricmanjska, vrli šolski prijatetj Anton Lampe iz Ricmanj ter c. kr. žandarski postajni vodnik Fran Pečenko, mnogim še kot dijak iz Gorice dober pi'jjatelj. Vrli Ricmanjski občinarji so nas pozdravljali z gromenjom topičev, a g. Anton Lampe nam je po§txegel z izvrstno svojo kapljico. Naredila se je bila uže noč, ko smo se poslavljali; a jaz sem si mislil, korakajoč sam samičken dve uri dolgo pot doinov: »Šlovenija še ne propade, dokler bodo slovenski uoitelji tako navdušeni, kakor se je pokazalo danes v Ricmanjih!« Zdaj pa nekaj druzega! — V srce mora boleti vsakega rodoljubnega slovenskega učitelja zaradi navzkrižnosti, katera je nastala mej dopisnikom »S Primorskega« in g. K. iz Sežane y »Učit. Tovarišu«. Bati se je namreč, da se ta navzkrižnost pnpne do hudega prepira; kajti oba dopisnika čutita se žaljena in vsak njiju trdi svojo. Žalostno je, če se učitelji v lastnem taboru prepiramo! To jako škodi našemu dostojanstvu ter ovira napredek našib zadev! Prav premišljeno nij bilo o dopisniku »S Primorskega«, da je rekel o učiteljskem društvu za Sežanski šolski okraj, da »hira«, a o Koprskem, da »vegetuje«. V naglici se morda ni prav izrazil. Res je, da učiteljsko društvo za Sežanski šolski okraj ne zboruje več tako pogosto kakor prvo leto in da se njegovih zborovanj ne udeležuje več toliko udov, kakor prvo leto, ko so bile društvene vajetl v drugih rokah; vender ono, hvala Bogu, še živi, še je zdravo; treba nam je le veče edinosti, veče navdušenosti za vzvišeno stvar, da se društvo zopet prično krepko gibati! Da učiteljsko društvo za Koprski okraj ne vegetuje, spozna prijazni čitatelj iz popisa zadnjega zborovanja v Ricmanjih. Neistinito pa je tudi, kar g. K. iz Sežane piše, da ne bi bil A. L. ustanovnik učiteljskemu društvu za Sežanski šolski okraj. 0 tej zadevi pisati je meni kočljiva stvar; vender nekoliko besedi hočem izpregovoriti 1 Mogoče (kar pa težko verjamem), da sta gg. Fr. Vodopivec in J. Hrovatin preje sprožila misel, da bi bilo dobro v našem okraji ustanoviti učiteljsko društvo; a jaz vprašam: nij li A. L. sestavil pravila? Nij li A. L. skličal prvi občni zbor ter pravila predložil namestništvu? Ali niso učitelji A. L. kot ustanovnika društvu imenovali prvega predsednika? G. K.! le resnično, kadar kaj sporočate, posebno o A. L., kateremu se imate Se za kaj zahvaliti! Mislim pa, da »pes drugam taco moli«. Vi in nekateri Vaši somišljeniki imate A. L. za strašno vladnega učitelja, recimo za — nemškutarja, to pa morda zato, ker mu je okrajni glavar silno naklonjen; ker je dobil — križec za zasluge, ker je spoštoval g. Quantscbnigga kot moža strokovnjaka na šolskem polji itd. A verjemite mi, da je baš A. L. sposobniši kakor kateri nas drugih, in sami pišete tako-le: »No, da ne bi bil g. Mozirski (A. L.) v vedi mož na pravem mestu, ne morem oporekati. Vedite pa, da je tudi za slovenstvo zaslužnejši od katerega nas drugih. Vprašam le: kdo mej učitelji v našem okraji je do zdaj toliko v slovenščini spisal kakor on? Ali rau morete očitati, da je nespreten, ne- vesten učitelj? Kdo mej učitelji v našem okraji podpira slovensko časopisje bolj kakor A. L.?  To premislite, g. K., predno sodite! Kam pridemo, če se bodemo zmerom le prepirali I Menda druzega ne dosežemo, kakor to, kar pravi Schiller: Siehe, wir hassen, wir streiten, es trennet uns Neigung und Meinung; Aber es bleichet indess dir sich die Locke, wie mirl — Bodi torej enkrat konec osobnej mržnji, prepiru; podajmo si roke v spravo ter delujmo vkupno po svojih zmožnostih v razcvit našega Solstva, v blagor naroda!*) Slavni c. kr. okrajni šolski svet v Sežani je sklenil, da se za vse šole Sežanskega okraja naroči po en iztis Janko Leban-ove »Slovstvene zgodovine v slovenski ljudski Soli«. Želeti bi bilo, da bi tudi drugi okrajni šolski sveti po Slovensketn storili isto; a tudi gg. učitelji naj bi pridnejše segali po tej knjižici, da g. založnik ne bode trpel izgube, saj 35 kr. — toliko namreč stane knjižica pr R. Milici v Ljubljani — ni mnogo. Knjižica je brez dvombe koristna učiteljem in učencem, kar je izjavil sam c. kr. deželni šolski nadzornik vitez Klodič v pismu, ki ga je pisal pisatelju Janku Leban-u. — V 4. dan julija t. 1. bode redna okrajna učiteljska konferencija v Sežani. V ta namen smo dobili od slavnega c. kr. okr. šolskega sveta sledeči dnevni red: 1) Vortrag des k. k. Bezirksschul-Inspectors tiber seine Wahrnehmungen bei der Inspizierung der Schulen. 2) Uber die Verwendung der Schiiler-Bibliotheken. Referent Lehrer Alois Luznik. 3) Auswahl und Vertheilung des Lehrstoffes aus den Realien (Geographie, Gescbichte, Naturgeschichte und Physik) auf die einzelnen Classen und Abtheilungen der ein -, zwei - und vierclassigen Volksschulen mit besonderer Rilcksicht auf die normalen Lebensverhiiltnisse dieses Schulbezirkes. (Die Referenten nominiert der k. k. Bezirksschul-Inspector in der Conferenz.) 4) Bericht der Bibliotheks - Commission. 5) Wahl des standigen Ausschusses. 6) Wahl der Bibliotheks - Commission. 0 tej konferenciji Vam bodem svojedobno poročal.**) Gr. *) Pri prvem učiteljskem zborovanji 15. sept. 1868. 1. v Ljubljani smo peli: nV slogi moč rodl se prava, V slogi krasni vspeb cvete, V slogi se razvija slava, V slogi raj na svetu je!" Ravnajmo se tudi še dandanes po tem geslu! Uredn. **) Vam bodemo hvaležni za tol Uredn^ Iz Sežane. »V zmislu zapisnika našega učiteljskega društva od 21. maja t. 1. v Sežani se podpisani odbor stvarno vjema z dopisnikom v ,Ucit. Tov.', od dne 1. maja, št. 11., datiran iz Sežane«. Učit. društvo za Sežanski šolski okraj. V Sežani v 11. dan junija 1885.1. Odbor.*) Iz Črnomlja. Vsled sklepa c. k. okr. šolskega sveta z 18. junija t. 1. bode tu okrajna učit. konferencija v 8. dan julija t. 1. točno ob 9. uri zjutraj v Črnomlji v sobi okrajne čiteljsko knjižnice, in sicer po naslednjem dnevnem redu: 1. C. k. okrajni šolski nadzornik kot predsednik konferenciji otvori zborovanje in imenuje svojega naraestnika. 2. Volita se zapisnikarja. 3. Opazke c. kr. okr. šolskega nadzornika. 4. Pogovor o postavah in ukazih. 5. 0 koncentraciji šolskega pouka na podlogi povoljno izbranega berila. Poročevalec se določi po žrebanji. 6. Poročilo knjižničnega odbora in volitev dveh pregledovalcev računa. 7. Nasveti o nakupu knjig za okrajno učit. knjižnico. 8. Določijo se knjige za bodoče šolsko leto. 9. Volitev knjižničnega odbora. 10. Volitev stalnega odbora. 11. Volitev enega oziroma dveb zastopnikov v deželno konferencijo. 12. Samostalni nasveti, ki se imajo 8 dni pred zborovanjem doposlati stalnemu odboru. Iz Litijskcga Šolskega okraja. Uradna učiteljska konferencija za ta okraj bode 16. sept. t. 1. v Litiji v šoli, in sicer po tem-le vzporedu: 1. Poročilo c. k. okrajnega šolskega nadzornika. 2. Kako naj se v ljudski šoli poučuje kmetijstvo? 3. Kako naj se v večrazrednih šolah poučuje v prirodopisu? 4. Številjenje od 1 do 20 (ustno in pismeno). 0 kmetijstvu bode poročal g. Adlešič, o prirodopisu g. Korban, o številjenji pa gosp. Funtek. 5. Poročilo o knjižnični komisiji. 6. Volitev knjižnične komisije. 7. Volitev stalnega odbova. 8. Posamezni nasveti, kateri pa se morajo najpozneje osem dni pred konferencijo stalnemu odboru pismeno naznaniti. Z Notranjskega, koncem junija. — (Nekoliko splošnih opazek o naših dozdajnib podrobnih učnih črtežih.) — Pri nekaterih letošnjili okrajnih učiteljskih skupščinah se bode mej drugim razgovarjalo tudi o preosnovi dozdanjih podrobnib učnih črtežev za realije. Ker bode prihodnji deželni učiteljski konferenciji glavni nalog, predelati zdanje učne črteže za osnovne naše šole, zato se nam gori navedena točka prav umestna in važna dozdeva. Ako le količkaj globlje pogledamo v učne načrte za realije, reči moramo — vsaj vsak izveden, praktičen učitelj, ki deluje na kmetih, intajevender tu osobito merodajen, bode tako reči moral — da so zelo nepraktični, — kajti tolikanj zalitevajo, kakor se na deželi — vsaj na podlogi dozdanjih nam čitank — nikakor in nikoli ne more do dobra predelati. Ne rečemo s tem, da bi se zahtevana tvarina ravno vsa predelati ne dala, a tako predelati se ne more, da bi pri tem otroci res imeli dejansko korist, ter da bi to, kar se jim je predstavljalo, tudi zavsem pojmili in si duševno osvojili. To je resnica katero vsakdanja izkušnja potrjuje! In kaj koristi, še toliko gradiva prerešetati, a pri vsem tem pa le malo zdravega zrna pridelati?! — Gospodje pri zeleni mizi, ki so kovali te nadrobne učne črteže, imeli so menda pred očmi le mestno deco —, kajti, ako bi se bili ozirali na ogromno večino naše šolske mladeži, sigurno bi bili stilizovali »Lehrgang« povsem drugače. Res da so bili pri sestavi raznih učnih črtežev navzoči i učitelji z dežele, — a naposled — »ut figura docet« — vender le obveljalo je diktatorično mnenje nekaterih gospodov. »Črka mori, izkušnja učl« — to je treba uvaževati pri sestavi oziroma preosnovi prihodnjih učnih načrtov. A učni načrti niso dokaj pomanjkljivi le, kar se tiče realij, marveč v obče. Dosti bode treba predelovanja in premotrivanja, da se dožene splošna učna kažipot, ki bode ustrezala zdanjim našim potrebam. — Le poglejte, kaj se zahteva od naše dece iz jezikoznanstva v posamnili šolskih letih! kaj iz računstva! Da ne govorimo o telovaji!! Ta predmet se nam vsaj najbolj — zavožen zdl . . . Niti na učiteljišči se ne predela ona snov — to vem iz lastnega prepričanja — ki je n. pr. iz te discipline prepisana za štirirazrednice našel Sploh pa smo tega mnenja, da naj se na deželi telovadbeni uk kolikor toliko opustf. Kjernirednih, postavno urejenih telovadišč — in koliko jih imamo dosihdub na Kranjskem? — nima pouk iz telovaje nikakega pomena in se mora, če uže ne iz druzih vsaj iz stališča higidne, popolnoma opustiti. V podrobno oceno učnih črtežev za posamne razrede (oziroma šolska leta) naše narodne šole na Kranjskem se tu ne bodem spuščal, mogoče drugokrat. S temi vrsticami opozarjamo le vse brižne naše sotrudnike na dežoli, da se z vso resnnstjo pobrinijo za res praktično preosnovo učnib nam Crtežev. Vzlasti pa naj se gospodjo delegati deželni učiteljski konferenciji postavijo na povsem praktično, dejanskim razmeram ugajajoče stališče ter vse ovržejo, kar bi utegnilo biti »balast« otročjej umljivosti in koristi. *) S tem naj bode konec vseh teh razpravl Uredn. Dobro vemo, da se nam bode od kake strani očitalo »nazadnjaštvo«, od strani namreč, katerej je največji »napredek« ta, da se pred vsem neguje tujščina, ne da bi pri tem materinščina dostojno se vzgojevala, — od rnož, ki še vedno mislijo, da se deca lehko istočasno z materinščino priuči tujemu jeziku, ne da bi bilo to na kvar njenej govorici, njenemu mišljenju, — od mož tedaj, ki zastopajo princip, katerega so ovrgli uže davnaj največji pedagogje, ne-le zdanji, ampak uže pred več nego sto leti! Od t a c i h naprednjakov se torej labko prebavi očitanje — nazadnjaštva! Naprednjaški ,,practicus". Iz Ljubljanske okolice. Učitelji Ljubljanske okolice zborovali bodemo letos pri sv. Petru v Ljubljani. Pri tej priliki nam bode pokazal g. Krmavner (Šent-Vid) praktično z otroci, kako bi bilo poučevati zemljepisje v ljudski šoli, rekše kako predstavljati otrokom grafično doinači šolski okraj. Jedna naših gospodičinj učiteljic nam bode pripovedovala nekaj o ženskih ročnih delih, ker ukrep stalnega odbora se glasi, da naj izdelajo vso to nalogo. Dan konferencije, ki se ima stoprav odločiti na mesec avgust, določil nam bode slavni c. k. okrajni šolski svet pri svoji prihodnji seji. Glede na to, da se šolske oblastnije povsod prizadevajo zlajšati učiteljem kakor učencem težavno delo učenja in poučevanja v vročih poletnih dnevih, gledd na to, da je deželni šolski svet nižjeavstrijski sklenil popolnoma opustiti popoludanski pouk v avstrijskej metropoli — na Dunaji —; glede na to, da je nadalje ravno tisti deželni šolski svet dovolil vsakovrstne olajšave gledc poučevanja za poletne vroče mesece vsem Solam po deželi, glede na to, da so tudi stalni odbori vseli okrajev naše dežele večinoma volili za dan kuuference šolski dan — dobro vedoč, da je uciteljem ta dan, dan velikega telesnega in duševnega napora — smemo upati, da se vender ne bodo učiteljem Ljubljanske okolice kratile postavno dovoljene in določene počitnice s tem, da se vrši njihova konferencija za časa velikib počitnic, tem manj, ker se sme dan konferencije popolnoma jednačiti z vsakim drugim šolskim dnevom, polnim težavnega dela in trpljenja. Ker govorim uže ravno o konferencijah, dovoljujem si na tem mestu izpregovoriti še par besedi z gospodi učitelji-poverjeniki za nabiranje prostovoljnih doneskov društvu »Narodna Šola« v korist. Res veliko se je storilo tekoče leto za to društvo in z nekakim ponosom smemo pričakovati letošnje bilance, kajti s takimi vsotami kakor ravno letos, nismo še nikdar dozdaj racunali. Veliko, rekel bi, da še nikdar toliko, storili so tudi gospodje učitelji in zato upam, da ne bodo prezrli teh mojih besed. V misli so mi veseie ure pri vkupnem obedu po končani konferenci. Gotovo je ni lepše priliko v celem letu, kakor ravno takrat, ko v bratskej vzajemnosti polni uajboljših vtisov, delamo vsakojake naklepp v zboljšanje našega statija, kakor tudi našega šolstva, da se vzdignite takrat tovariši-poverjeniki ter položite svojim tovarišem - učiteljem par besedic na srce v prid »Narodne Šole«. Prepriiian sem, da bodo našli pri tovariših svojlh radodarnih rok ; preprican sem pa tudi, da bode odbor »Niirodne Šole« z veseljem in livaležnostjo uporabil vsak tak dar za izdavanje nam tolikanj potrebnega poučnega berila za našo mladino. — 3 — Iz Ljabljane. lz seje c. k. deželnoga šolskega sveta v 28. dan maja t. 1. Nasvetuje se, kako naj se razdeli 6000 gld., katere je kranjska hranilnica darovala v podporo za šolske zgrade za 1885. 1. (Od tega dobe po sklepu c. k. deželnega šol. sveta šolske občine: Bojance, Spodnji Logatec, Petrova Vas in Štrekljevec po 500 gld. Šolska občina Prežganje dobi podpore 400 gld. Po 300 gld. odločilo se je občinam: Smlednik, Pirniče, Velikj Gaber, Trzin in Rudolfovo; po 200 gld. občinam: Spodnja Hiušica, Orni Vrh, Šmibel, Toplice, Božjakovo, Stari Trg, Dragatuš in Griblje. Po 100 gld. dobd občine: Jesenice, Vrbovo, Spodnji Semen, Dobrniče, in Vrb.) Določilo se je o obligatnem nemškem pouku na tri- in večrazrednih ljudskih šolab na deželi zunaj Ljubljane. — Poročalo se je kranjskemu deželnemu odboru o odškodovanji za stanovanje voditeljem in voditeljicam ljudskib šol. — Odobril se je posebni učni črtež za 1885/86. 1. in učne knjige na tukajšnji državni višji realki, ter se je poročalo na višje mesto o učnem jeziku v krščanskem pouku v paralelkah I. in II. razreda na tej šoli. — Nasvetovalo se je, kako naj se postavijo izpraznjene uč. službe za niatematiko in flziko na državni gimnaziji v Rudolfovem. — Določilo se je, kje naj bode dvorazredna dekliška šola v Rudolfuvem. — Sklenilo se je, da se združiti cnorazrednici v Veliki Dolini in v Jeseuicab v dvorazrednico v Veliki Dolini s 500 in 450 gld. letne plače za učitelja. — Rešilo se je več pritožeb o določbi šolskili okrajev itd. — Poročalo se je na višje mesto, kako naj se postavi na državni gimnaziji v Ljubljani izpraznjena učit. služba za zgodovino in geografljo. — Učiteljska konferencija mestnega okraja Ljubljanskega je bila 11. preteč. meseca v mestni dvorani pod predsedništvom c. k. okrajnega šolskega nadzornika in ravnatelja c. k. učiteljišč, gosp. Blaža Hrovath-a. Zbrano je bilo mestno učiteljstvo, t. j. učitelji in učiteljice treh mestnih šol, katehet nunskib šol, profesorji, učitelji iu učiteljic«- na obeh c. k. učiteljiščih in vadnicah in nekaj učiteljev iz zasebnih šol — vkup 38 udov. P;^asednikov namestnik je bil prof. gosp. Jak. Vodeb, zapisnikarja pa sta bila gg. Jos. Maier in Anton Razinger. G. predsednik pozdravi navzoče s prošnjo, da bi se tudi zdaj, kakor do zdaj, posvetovalo predmetno (objektivno). Potem g. predsednik poroča o svojem opazovanji, ter priporoča snažnost in red v šolskih sobah, točno poučevanje in kako naj se učitelj ravna pri vprašanjili in odgovorib, da naj ima vedno pred očmi vse učcnce, kako naj se učenci (posebno prvenci) vadijo brati, da naj se pesni ne obravnavajo slovnično. 0 pouku v slovenskem jeziku ne opomnja ničesar; pri pouku y nemškem jeziku pa želi, da bi se učenci pridno vadili govoriti, da bi se zraven slovenskih slovničnih pravil tudi vadili nemških. Pri pisanji naj bi se učenci vadili v trdnih (gotovili) potegljejih pisati i. t. d., in pri risanji naj bi se ne rabili nikakoršni pripomočki (ravnila i. dr.). Petje se je v mestnih šolah dobro gojilo. Nazadnje gosp. predsednik učiteljem priporoča, naj bi radi brali in se učili v pedagogijskih posebno v psihologičnih knjigah i. t. d. Potem pride na vrsto poročilo o realijah v ljudskih šolah. Prvi poroča (po nemški) učitelj gosp. Fr. Pavlin, ter v natančnem popisu kaže, kaj je učencem v posameznih razredih vredno vedeti iz prirodopisa, prirodoslovja ali flzike. Nazadnje pravi, naj bi se učni črteži glede realij zdanjim iu krajevnim razmeram primerno prenaredili. Pri posebni obravnavi okrajni nadzornik gosp. A. Žumer nasvetuje, naj bi se v berila tudi vzprejel zakon na obrambo koristnim ptičem, kav se enoglasno odobri. Na vrsto pride poročevalec, učitelj gosp. Jos. Travnar. Pred poročilom pa pravi gosp. predsednik, da gosp. poročevalec namesto, da bi povedal, v katerem obsegu naj se poučujejo realije, le bolj hoče razlagati, kako jih je metodično poučevati i. t. d., ter nasvetuje, naj bi gosp. poročevalec ne bral svojega poročila. C. k. okrajni šolski nadzornik gosp. Fr. Gerkmann predlaga, naj se dnevna stvar sicer obravnava, toda brez poročila. A. Praprotnik misli, da naj gosp. poročevalec, ker se je uže za to pripravil, le bere svoje poročilo, če tudi ni strogo stvarno in le bolj metodičnega obsega. Tudi prof. gosp. Linhart je te misli. Pri glasovanji se tedaj gosp. Fr. Gerkmann-ov predlog ne vzprejme, in gosp. Jos. Travnar bere (po slovenski) svoje poročilo: »V katerem obsegu je v zdanjih ljudskih šolah uvesti realni pouk«. (Glej prvo stran današnjega lista!) Učitelj gosp. Iv. Bele predlaga, naj bi se zdanji podrobni učni črtež, kar se tiče zemljepisja in zgodovine, nen bloc" vzprejel. Učitelj gosp. Iv. Tomšič nasvetuje, naj bi se v učni načrt vzprejela prirodopisna tvarina, kakor jo je načrtal gosp. Pavlin. Prof. Linhart nasvetuje, naj se obe te poročili o realijah izročiti c. k. dež. šolskemu svetu, kateri naj bi se pri uredbi učnih črtežev na nje oziral. Za tem odločevale so se šolske knjige za prihodnje šolsko leto. Prva mestna šola in nunske šole izbrale so si za prvi razred Praprotnikov »Abecednik«*), v drugi razred vzprejelo se bode »Prvo Berilo« (Razinger-Žumrovo), ako ga ministerstvo odobri. V prvi razred nemške šole vzprejme se »Fibel« Heinrich-ova. Druge knjige ostanejo tiste, kakor so zdaj v navadi. Potem poroča učitelj g. Fr. Kokalj (kot prvosednik knjižničnega odbora) o okrajni knjižnici. Knjižniea je v II. mestni šoli (na Cojzovej cesti), in si je zadnji čas pridobila precej lepih knjig, mej katerimi jih je več, ki jih je knjižnici daroval prof. v. pl. Gariboldi. Knjižnica šteje 368 knjig v 596 zvezkih. Dohodkov je knjižnica imela 30 gld., troškov pa 29 gld. 55 kr. G.g. Gerkman in Kumer se izvolita, da bosta pregledala knjižnične račune. V knjižnični odbor izvolijo se dozdanji udje, ravno tako ostanejo tudi v stalnem odboru dozdanji udje (G.g. Prapro tnik, Raktelj, Tomšič in Žumer). Zastopnikom v c. k. mestni šolski svet izvoljena sta bila g. g. Raktelj in Žumer. Posameznih nasvetov ni bilo. Prof. Linhart želi, naj bi se v prihodnje tudi vrtnarica nemškega otročjega vrta povabila k učiteljski konferenciji. G. Tomšič želi, naj bi se »Imenik sloveuskih knjig za šolske knjižnice« (kakor ga je on uže pred dvema leti sestavil) popravil in dopolnil ter tiskal in razglasil. V ta namen se kot pregledovalci izvolijo: gospa Moos-ova, in g.g. Tomšič, Priidika in Praprotnik. — G. predsednik zabvaljuje se vsem udom v konfe- *) Praprotnikov ,,Abecednik" je po berilnih vajah in po vajah v nazornem nauku tako uravnan, da se za njim more rabiti vsako berilo. Uredn. renciji in g. g. poročevalcem za uspešno sodelovanje ter s trikratnim klicem »Hoch« in »Slava« Njih Veličanstvu, presvetlemu cesarju sklene skupščino. G. prof. Vodeb zahvaljuje se g:predsedniku, da jo tako spretno in oprezno vodil zborovanje. — Nameščenje župana Lj ubljanskega g. Pet. Grassell i-ja, vršilo se je 15. preteč. m., katere svečanosti se je tudi udoleževalo vse mestno učiteljstvo. Pri tej priliki je g. mestni župan mej drugimi potrebami, ki jib ima mesto, tudi poudarjal skrb za šolstvo, rekoč: »Šolstvo naklada posebno v novejšem Casu Ljubljani velika bremena, osobito zdaj ko je avtonomna dežela vzela avtonomni občini privilegij, katerega je uživalo mesto mnogo let. Ljubljana pa je vedno skrbela za šolstvo, in tudi zdaj, ko se jej so naložila nova bremena, ne bode se jej zmanjšala ljubezen do razširjanja in pospeševanja šolstva«. — V c. k. mestni šolski svet je Ljubljanski občinski odbor 23. preteč. m. izvolil svojim zastopnikom g. g. dr. Tavfiar-ja in Fel. Stegnar-ja. — Kmetijski pouk za učitelje na Slapu. Deželno predsedstvo doposlalo je c. kr. okrajnim šolskim svetom sledeči razglas: Kakor poroča kranjski deželni odbor v 8. dan junija t. 1. št. 3695, bode letos praktični kmetijski viši pouk v deželni sadjarski in vinarski šoli na Slapu vršil so od 17. avgusta do 5. septembra. Vta tečaj bode kakor vlani tudi letos vsprejetih 14 učiteljev, ki v zavodu dobe stanovanje in hrano zastonj. Tisti učitelji morajo udeleževati se teoretičnega in praktičnega pouka ter koncem tečaja podvreči se preizkušnji, o katerem uspeliu ravnateljstvo poslušalcem izroči spričevala. Stroški za pot se povrnejo, kolikor bode mogoče. Ker rcčena šola potrebnega perila nima, naj vsak učitelj za svojo rabo sabo donese brisače in servijete. To se c. kr. okrajnemu šolskemu svčtu naznanja ter nalaga, da ljudskim učiteljem svojega okraja takoj poroča o bodočem tem pouku ter kakšni so prošnjam pogoji. Prosilci naj svoje do kranjskega deželnega odbora obrnene prošnje vložijo do 15. dne julija t. 1. pri c. kr. okrajnem šolskem svetu, katere pa naj se s prikladnimi nasveti predložijo dež. odboru vsaj do 20. julija t. 1. Konečno se še pripomina, da tudi učitelji, ki v dobi za tečaj določeni še nimajo šolskih poCitnic, morejo prositi in smejo za dobo tečaja dobiti odpust, če so bili vanj vzprejeti. — V novo nemško ljudsko šolo v Ljubljani se je oglasilo 55 za šolo godnih otrok, in sicer 33 dečkov in 22 deklic. Šliši se, da mej temi je prav malo otrok tistib starišev, ki so poprej s podpisi zahtevali nemško šolo.