Upravna enota Kamnik predstavila svoje delo v lanskem letu Zadovoljstvo z delom UE Kamnik še naprej narašča Prejšnji teden je načelnik Upravne enote (UE) Kamnik Mihael Novak skupaj s sodelavci javnosti predstavil delo naše upravne enote v lanskem letu. Njeno poslovanje je ocenil kot zelo uspešno, saj so dosegli vse cilje, ki so si jih postavili v poslovnem načrtu, pa tudi mi, uporabniki njihovih storitev, smo bili lani z delom UE zadovoljni, saj smo kakovost njenega dela ocenili še bolje kot leta 2007. Načelnik razloge za naše že nekaj let neprestano naraščajoče in nadpovprečno zadovoljstvo z njihovim delom Popisuje prizadevnemu delu vseh zaposlenih na naši upravni enoti. Med drugim smo izvedeli, da se bo zamenjava starih vozniških do-v°ljenj s polikarbonatnimi karticami pričela maja letos, da seje močno Povečalo zanimanje za gradbena dovoljenja, da je z začetkom leta v uporabi nov pravilnik o projektni dokumentaciji. Zakon o kmetijstvu je oiaja lansko leto uvedel spremembe tudi v postopke izdaje dovoljenj za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, z letošnjim letom pa je v skladu z novim pravilnikom o registru kmetijskih gospodarstev nekoliko spremenjen postopek pri vpisu GERK-ov. Več na 2. strani. Predstavljen osnutek strategije razvoja kulture v Kamniku 2009 - 2012 Občina Kamnik je v sodelovanju s kulturnimi delavci z različnih področij pripravila predlog Strategije razvoja kulture 2009 - 2012. K pripravi dokumenta je občinska uprava pristopila drugače kot pred štirimi leti, ko je bila sprejeta strategija do leta 2008. Tokrat smo na začetku k sodelovanju povabili vodje kulturnih institucij v občini Kamnik, ki so s svojim banjem, izkušnjami, poznavanjem dejanskega stanja in predlogi v veliki meri pripomogli, da je dokument osnovan na čim bolj realnih temeljih. več na 3- strani Dragi bralci, naslednja številka Kamniškega občana izide v četrtek, 12. marca. Gradivo za objavo oddajte do petka, 6. Marca, zahvale in oglase pa do srede, 11. marca, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel: 01/8391311, 041/662-450, e-naslov: sasa. meiac@sioL net PODELJENA PRIZNANJA ZA ŠPORTNE DOSEŽKE IN DELO V ŠPORTU ZA LETO 2008 V sredo, 18. februarja, je bil kamniški hram kulture v znamenju športa, saj je potekala vsakoletna podelitev priznanj uspešnim in prizadevnim kamniškim športnikom in športnim delavcem. Župan Tone Smolnikar, podžupan Brane Golubovič in predsednik Športne zveze Kamnik Gregor Hribar so podelili priznanja za odlične športne dosežke 32 posameznikom in 8 ekipam oziroma društvom (na fotografiji zgoraj deljirejemnikov). Župan Tone Smolnikar je Janezu Škorjancu podelil Srebrno priznanje Občine Kamnik za delo v športu nad 30 let (na sliki desno). O prejemnikih priznanj in njihovih dosežkih na 12. in 13. strani. VELIK USPEH KAMNIŠKIH LOKOSTRELCEV NA DRŽAVNEM DVORANSKEM PRVENSTVU Minulo soboto in nedeljo je v Šenčurju potekalo največje slovensko lokostrelsko tekmovanje v zimski sezoni - Državno prvenstvo 18m FITA dvoranski krog. Med 235 lokostrelci iz 28 klubov je sodelovalo tudi 21 tekmovalcev iz Lokostrelskega kluba Kamnik. Njihov uspeh je prav neverjeten, saj so osvojili bogato bero medalj, več naslovov državnih prvakov in absolutnih prvakov, tako v posamičnih kot ekipnih kategorijah. O odličnih rezultatih na 13. strani. Kamniški lokostrelski klub je znova dokazal, da nedvomno sodi v sam vrh slovenskega lokostrelstva. Iz našega uredništva ziato iskrene čestitke vsem lokostrelcem in njihovim trenerjem! urednica SAŠA MEJAČ f $ ;4iV'‘W^č £1 I@. t is p Im M W Z. •mninrHngnrnrinmfTr— P|san in norčav pustni torek t M'nuli, konec tedna in pustni rt.,J,e bilo tudi po Kamniku in nJod po naši občini živahno in miai,®y°/ saJ so maškare, od naj-čkihtlj (nekateri so bili še v vozi-dr,,t; d° sta,rejših in našemljenih vsflt'n -^arJe zel° pohvalno!) na DriHinaSin ze*ele pregnati zimo ter že n ,c?' veseUe in pomlad, ki jo vsi £!5rpno pričakujemo. tn, °t ze tradicionalno, je tudi letal ?a pustni torek popoldan pote-trna^rev-od po mestu od Glavnega snro d° športne dvorane. Na čelu voda smo spoznali kamniške mažoretke in godbenike, v številni množici pa smo občudovali najrazličnejše maske, od povsem preprostih do zelo izvirnih in pravljičnih, največ pa je bilo seveda klovnov, princesk, mišk in muck. Kljub počitnicam je bila udeležba res odlična in mesto je preplavil pravi pustni živžav. Organizatorji pustovanja - MC Kotlovnica so v športni dvorani pripravili zabavno rajanje s klovnom, maškarce pa so se sladkale s krofi. Z včerajšnjim pokopom Pusta se je zaključil veseli pustni čas in se s pepelnico začel postni čas, ki bo trajal štirideset dni do začetka velikonočnega praznovanja. VERA MEJAČ Fotoreportaža s torkovega pustnega sprevoda po Kamniku na 9. strani. m S1 ’• Prejemniki medalj iz LK Kamnik na nedeljskem absolutnem državnem prvenstvu. @080 22 36 I 11VJI V si@ *“W toplo zimo in pomlad V DIGITALNI ZAKLADNICI TUDI ČASOPISNA PRILOGA KAMNIČAN Kamnik je mesto izjemne zgodovine. Utrinki iz njegovega družbenega, političnega in družabnega življenja iz začetka 20. stoletja so zbrani v časniku Kamničan, ki je kot priloga časnika Naš list izhajal od 10. junija 1905 do 28. decembra 1907. S pomočjo Matične knjižnice Kamnik je izšel v digitalizirani obliki. Več na 10. strani. V0D0TERK Varčujmo z energijo! www.hp.commerce.si STIEBELEUfftON“ST DeDielrich Vodoterm Radomlje d.o.o., Škrjančevo 8, Radomlje, 01 722 89 20,041 659 591 vodoterm.radomljeiasiol.net, www.vodoterm.si IZ VSEBINE Odprt tudi četrti pas kamniške obvoznice na 3. strani Znani so letošnji občinski nagrajenci na 3. strani NAŠ POGOVOR: Branka Božič na 5. strani profesorica, tolmačka, moderatorka, skladateljica, pevka, popotnica, mamica... Koledar prireditev in dogodkov na 5. strani Pogledi, iz strank in društev na 6. in 7. strani Iz popotne bisage Alenke Veber na 8. strani Kurenti v Kamniku naznanjali pomlad na 8. strani ZANIMIVOSTI IN ŠPORT na 11. in 13. strani O nočni veleslalomski tekmi ŠDB Šmarca na Osovju, kamniški odbojki, lokostrelstvu in triatlonu Upravna enota Kamnik predstavila svoje delo v lanskem letu Zadovoljstvo z delom UE Kamnik se naprej narašča Prejšnji teden je načelnik Upravne enote (UE) Kamnik Mihael Novak skupaj s sodelavci javnosti predstavil delo naše upravne enote v lanskem letu. Njeno poslovanje je Novak ocenil kot zelo uspešno, saj so dosegli vse cilje, ki so si jih postavili v poslovnem načrtu, pa tudi mi, uporabniki njihovih storitev, smo bili lani z delom UE zadovoljni, saj smo kakovost njenega dela ocenili še bolje kot leta 2007. Načelnik razloge za naše že nekaj let neprestano naraščajoče in nadpovprečno zadovoljstvo z njihovim delom pripisuje prizadevnemu delu vseh zaposlenih na naši upravni enoti. Mihael Novak pravi, da je anketa - s katero upravne enote že nekaj let merijo zadovoljstvo strank s kakovostjo njihovih storitev - lani pokazala, da je bilo naše zaznavanje kakovosti njihovih storitev večje od pričakovanj, povrhu vsega pa se je ta razkorak v primerjavi z letom 2007 še povečal. Lani smo delo naše Upravne enote ocenili s povprečno oceno 4,79, pri čemer smo bili najbolj zadovoljni z odnosom uslužbencev do strank (4,88) in kakovostjo njihovega dela (4,83), le za spoznanje slabše a še vedno zelo dobro pa smo ocenili hitrost opravljenega dela (4,77) in urejenost upravne enote (4,67). Čeprav čakalnih vrst na naši UE že nekaj let praktično ni več, se je lani zadovoljstvo strank v tem pogledu še izboljšalo. Skoraj 80 odstotkov anketiranih oseb je namreč svoje opravke na UE opravilo takoj, brez čakanja, po največ petih minutah čakanja pa je prišlo do uslužbenca kar 96,5 odstotka vseh anketiranih. Zanimiv podatek je tudi to, da se pri upravnih storitvah oziroma iskanju pravega uslužbenca že več kot polovica vseh strank obrne po pomoč na svetovalca, ki je po telefonu ali osebno (v pritličju, v sobi 15) strankam na voljo ves poslovni čas - to je v ponedeljek, torek in četrtek od 8.00 do 15.00 ure, v sredo od 7.30 do 17.30 ure in v petek od 8.00 do 13-00 ure. Svetovalec strankam pomaga s splošnimi informacijami ali jih usmeri na pravi oddelek oziroma pisarno. O strukturi njihovega lanskoletnega dela je načelnik UE Kamnik povedal, da so se lani ukvarjali s 16.469 upravnimi zadevami in 32.249 drugimi upravnimi nalogami. »Glede upravnih zadey je treba povedati, da jih je bilo lani za približno pet odstotkov manj kot leta 2007 (to je predvsem posledica nekaj manjšega števila izdanih javnih listin), toda po drugi strani se je močno povečalo število zahtevnejših upravnih postopkov,« je pojasnil Mihael Novak in dodal, da so v lanskem letu rešili kar 99,24 odstotka vseh upravnih zadev kar je za skoraj dva odstotka nad povprečjem vseh upravnih enot v državi. predstavlja večjo odpravo administrativnih ovir, saj se bodo z vpeljavo nove tehnologije skrajšali in poenostavili upravni postopki tako za stranko, kot za uradno osebo,« pravi Žumer, ki na oddelku prihodnje leto spet pričakuje nekoliko večje število strank, saj se bo številnim potnim listom iztekla veljavnost in jih bodo - vsaj nekateri - želeli zamenjati za nove biometrične. Že letos pa se nadaljuje tudi druga faza povezovanja centralnih evidenc podatkov, saj bodo v sistem vključena tudi sodišča, odvetniška zbornica in vsi izvršitelji, že sedaj pa sta vanjo vključeni tudi obe občini, ki jih pokriva UE Kamnik. Kljub temu, da lahko nekatere upravne storitve že nekaj časa uredimo tudi po elektronski poti (na enotnem državnem portalu e-Uprava so med drugim na voljo tudi elektronske vloge za prijavo in odjavo prebivališča, pridobivanja potrdil iz registra stalnega prebivalstva, pridobivanje izpiskov in potrdil iz matičnega registra - na vseh teh področjih je bila ukinjena krajevna pristojnost), Žumer pravi, da je elektronskega poslovanja z našo UE še zelo malo, saj so lani prejeli samo petnajst takih zahtevkov. Močno se je povečalo zanimanje za gradbena dovoljenja, z začetkom leta v uporabi nov pravilnik o projektni dokumentaciji Na oddelku za prostor, gospodarstvo in kmetijstvo, je okoljsko in prostorsko delovno področje lani najbolj zaznamovalo veliko (skoraj 30-odstotno) povečanje števila upravnih zadev, ki se nanašajo na izdajo gradbenih dovoljenj. »Vzrok za povečanje so po eni strani gradbena dovoljenja za nezahtevne objekte, po drugi strani pa se je povečalo tudi število ostalih gradbenih dovoljenj. Vedno več je tudi primerov, ko je predmet enega gradbenega dovoljenja več objektov (gradnja za trg), postopki v takšnih zadevah pa so obsežnejši in zahtevnejši,« pojasnjuje Judita Mlinar, višja svetovalka za področje kmetijstva in gospodarstva. Mihael Novak, načelnik Upravne enote Kamnik Tiste, ki se na gradnjo takšnega ali drugačnega objekta šele pripravljate, pa na UE opozarjajo tudi na lanskoletne spremembe prostorske zakonodaje. Aprila lani je bila namreč uveljavljena novela zakona o graditvi objektov, ki med drugim upravnim enotam nalaga nove pristojnosti na področju izdaje gradbenih dovoljenj za nezahtevne objekte. »Sprejeti pa so bili tudi nekateri novi podzakonski predpisi, med njimi tudi nov pravilnik o projektni dokumentaciji, ki se je v celoti začel uporabljati z začetkom letošnjega leta, ena od bistvenih novosti tega pravilnika pa je v tem, da v PGD projektu za enostanovanjske hiše ni več potreben načrt elektro in strojnih instalacij, namesto načrta gradbenih konstrukcij pa zadostuje izjava odgovornega projektanta, da bo objekt mehansko odporen in stabilen. PGD projekt za eno-stanovanjsko hišo je tako bistveno manj obsežen,« še pojasnjuje Mlinarjeva. Kmetje, pazite na spremembe pri vpisu GERK-ov! Na kmetijskem področju je lani eno pomembnejših nalog UE predstavljala uskladitev in vris grafičnih enot rabe kmetijskih zemljišč (GERK-ov) ter vodenje registra kmetijskih gospodarstev (RKG). Z letošnjim letom je v skladu z novim pravilnikom o registru kmetijskih gospodarstev nekoliko spremenjen postopek pri vpisu GERK-ov. »Vse podatke v registru kmetijskih gospodarstev, vključno z GERK-i, morajo nosilci kmetijskih gospodarstev urediti na upravni enoti najpozneje en dan pred vnosom zbirne vloge (ta bo tudi letos potekal od 5- marca do 15. maja). V primerih, kjer se je stanje v naravi spremenilo, priporočamo, da se nosilci kmetijskih gospodarstev za uskladitev čim prej oglasijo na upravni enoti,« poudarja Judita Mlinar. Vozniška dovoljenja v obliki kartice bodo na voljo maja Sobotno delo je na meji rentabilnosti Na področju upravnih notranjih zadev sta bili že za lansko leto napovedani dve novosti (zamenjava starih vozniških dovoljenj z novimi polikarbonatnimi karticami in projekt multifunkcijskih osebnih izkaznic), ki pa se nista zaživeli. Mag. Dušan Žumer, vodja oddelka za upravne notranje zadeve, pojasnjuje, da se bo zamenjava starih vozniških dovoljenj s polikarbonatnimi karticami pričela maja letos. »Že lani pa so se začele tudi priprave na vzpostavitev sodobnega delovnega mesta in sicer najprej na področju potovalnih dokumentov (osebne izkaznice, potne listine) nato pa tudi na področju vozniških dovoljenj. Navedena rešitev Lani je ob sobotah UE Kamnik obiskalo približno 450 strank, kar pomeni povprečno po 40 na vsako delovno soboto. Ker je to bistveno manj kot leta 2007 (ko je bilo ob sobotah na upravni enoti v povprečju po 70 strank), je sobotno delo UE Kamnik po načelnikovih besedah na meji rentabilnosti, kakšna bo usoda delovnih sobot (bodo ostale ali ukinjene) pa bo odvisno od ugotovitev analize sobotnega dela vseh upravnih enot, ki se že pripravlja. Število prebivalcev naše občine se približuje številki 30.000 Lani seje namreč prebivalstvo naše občine povečalo za 1.108 oseb (predlani za 909) in tako nas je v občini Kamnik konec lanskega leta živelo že 29.050. Če bo trend priseljevanja ostal podoben tudi letos, bo imela naša občina že konec letošnjega leta 30.000 prebivalcev. Poleg tega v naši občini narašča tudi število porok, saj je bilo lani sklenjenih 167 zakonskih zvez, od tega kar 109 izven uradnih prostorov. Kamniški ObČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 26. 2. 2009. Zakon o kmetijstvu pa je maja uvedel spremembe tudi v postopke izdaje dovoljenj za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. »Med njimi je najpomembnejša ta, da nosilcu dopolnilne dejavnosti na kmetiji ni potrebno dokazovati usposobljenosti za opravljanje kmetijske dejavnosti. Odpravljen je tudi pogoj, da je nosilec dopolnilne dejavnosti lastnik, zakupnik ali drugačen uporabnik kmetije, pač pa mora nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji izpolnjevati pogoj, da je član kmetije, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Pomembna novost omenjenega zakona, ki bo vplivala tudi na delo upravne enote, pa je določitev namestnika kmetije, s čimer se bo na kmetiji zagotavljala kontinuira-nost odgovorne osebe,« pojasnjuje Mlinarjeva, a hkrati dodaja, da vpis namestnikov in članov kmetije zaenkrat še ni mogoč, ker so se na ministrstvu za kmetijstvu, gozdarstvo in prehrano odločili, da z vpisom namestnikov in gospodinjstev na kmetijah pričnejo šele po koncu subvencijske kampanje, ko bo objavljen tudi javni poziv preko medijev. e-VEM je sedaj na voljo tudi gospodarskim družbam Na gospodarskem področju pa je bila lani največja novost v tem, da je od februarja sistem e-VEM namenjen tudi gospodarskim družbam in ne več samo samostojnim podjetnikom, kot doslej. Preko portala e-VEM so na Upravni enoti Kamnik lani opravili 193 različnih storitev, od tega so jim 28 vlog že posredovale gospodarske družbe. Za uporabnike portala e-VEM je pomembno tudi to, da so vse storitve brezplačne, za obisk točke e-VEM pa stranka potrebuje osebni dokument oziroma overjeno pooblastilo, če storitve opravlja pooblaščena oseba. ZORAN JEREB Kako je s koncesijskim odnosom med Občino Kamnik in Adriaplinom? Na zadnji seji občinskega sveta je svetnik Matej Tonin občinski upravi postavil vprašanje v zvezi z oskrbo z zemeljskim plinom, zlasti odnosih s koncesionarjem - podjetjem Adriaplin. Od podpisa koncesijske pogodbe za dobavo zemeljskega plina med občino Kamnik in Adriaplinom je minilo kar nekaj časa in medtem prišlo do spremembe energetskega zakona, zato Tonina zanima ali je bila v skladu z novim energetskim zakonom že dopolnjena koncesijska pogodba, kako je s plačevanjem koncesijskih dajatev in ali so se zaradi tega kaj spremenili prihodki (višina) iz naslova koncesije. Iz odgovora, ki ga je pripravila Mihaela Veternik, razberemo, daje bila pogodba o koncesiji za zgraditev, oskrbo in upravljanje omrežja za distribucijo plina na območju občine Kamnik sklenjena leta 1997. V naslednjih petih letih je koncesionar Adriaplin d.o.o. zgradil preko petdeset kilometrov plinovodnega omrežja na območju od Mekinj do Šmar-ce. S spremembo Energetskega zakona pa se je v letu 2007 bistveno spremenila ureditev lokalnih gospodarskih javnih služb na področju oskrbe z zemeljskim plinom. Dobava zemeljskega plina je bila opredeljena kot prosta tržna dejavnost. Od 1. julija 2007 dalje lahko vsi odjemalci prosto izbirajo dobavitelja zemeljskega plina. Dobavitelj plin zaračunava po tržni ceni, ki jo sam določa. Energetski zakon pa je določil novo gospodarsko javno službo »dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja«, ki združuje dotedanje upravlja- nje omrežja in izvajanje distribucije. Ta javna služba se financira iz omrežnine, ki jo plačujejo uporabniki omrežja sistemskemu operaterju. Višino omrežnine določi sistemski operater v skladu z akti, ki jih na podlagi Energetskega zakona izda Agencija za energijo. Pred objavo omrežnine v Uradnem listu RS mora sistemski operater pridobiti soglasje Agencije za energijo. V skladu s spremembo Energetskega zakona je lokalna skupnost zgubila vpliv na oblikovanje cene; tako na višino omrežnine kot na ceno plina. Občina Kamnik je v zakonsko določenem roku sprejela oba odloka, ki urejata način izvajanja in podelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. S koncesionarjem so potekali tudi dogovori o spremembi koncesijske pogodbe. Ker gre za bistvene spremembe, smo se odločili za pripravo nove koncesijske pogodbe, ki jo moramo pred sklenitvijo še nekoliko uskladiti. Koncesionar vsa leta plačuje koncesijsko dajatev v skladu z določili sklenjene koncesijske pogodbe. V času izgradnje plinovodnega omrežja je bila koncesijska dajatev vezana na število novih uporabnikov zemeljskega plina v posameznem letu. Od leta 2004 dalje pa koncesionar plačuje Občini letno vsoto, ki znaša 3% distribucijske marže in se določi na podlagi obračunanega plina aktivnim odjemalcem v občini Kamnik v prejšnjem letu. V letu 2007 je koncesionar nakazal v proračun Občine Kamnik 6.652,16 EUR, v lanskem letu 6.672,86 EUR, v letu 2009 pa je predviden prihodek v višini 7.93-0,00 EUR. Nastale spremembe, ki so posledica spremembe Energetskega zakona, niso vplivale na proračunski prihodek iz naslova podeljene koncesije. ZORAN JEREB Rok za oddajo napovedi dobička iz kapitala in obresti je 2. marec Napovedi za odmero dohodnine od bančnih obresti in od dobička iz kapitala ter od dobička od odsvojitve izvedeni!1 finančnih instrumentov morajo zavezanci vložiti najpozneje do 2. marca, in to pošti ali osebno na pristojnem davčnem uradu oziroma izpostavi. Napovedi za odmero dohodnine, ki se nanašata na obresti in na dobiček, pa lahko zavezanci vložijo tudi elektronsko prek sistema eDavki, če so v sistem registrirani oziroma če imajo digitalno potrdilo. Naj ponovimo, da napoved za odmero dohodnine od bančnih obresti vložijo le tisti zavezanci, ki so skupaj v letu 2008 prejeli več kot 1.000 evrov obresti v bankah hranilnicah in posojilnicah. Več informacij najdete tudi na spletni strani davčne uprave RS KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d. KAMNIK, Cankarjeva 11 KAMN I K Cankarjeva 1J Na podlagi Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06 in 92/06), podajamo naslednje POROČILO 0 KAKOVOSTI PITNE VODE V LETU 2008 Komunalno podjetje Kamnik d.d. kot koncesionar opravlja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo na vodovodnih sistemih: Kamnik Iverje, Kamniška Bistrica - Godič, Poreber - Markovo, Pšajnovica, Palovče - Vranja Peč - Velika Lašna in Gozd. V skladu z zakonodajo je na omenjenih vodovodih vzpostavljen notranji nadzor po načelih HACCP sistema. Zavod za zdravstveno varstvo Kranj opravlja pomoč pri izvajanju notranjega nadzora - terenske oglede objektov za zajem, zbiranje in distribucijo pitne vode ter laboratorijske analize vzorcev pitne vode. V letu 2008 je bilo v okviru notranjega nadzora in državnega monitoringa odvzetih 162 vzorcev pitne vode za preiskave na mikrobiološke parametre in 84 vzorcev za preiskave na fizikalno - kemijske parametre. Tabela 1: Rezultati preskusov vzorcev pitne vode, pridobljenih v okviru izvajanja NOTRANJEGA NADZORA: VODOVOD Mikrobiološke preiskave Fizikalno - kemijske analize | Število odvzetih Neskladni vzorci Neskladni vzorci zaradi Vzorci odvzeti na omrežju Število odvzetih vzorcev Neskladni vzorci Vzorci odvzeti na omrežiu vzorcev KAMNIK IVERJE 54 1 0 4i 15 0 11 KAMNIŠKA BISTRICA-GODIČ 10 0 0 5 6 0 2 P0REBER-MARK0V0 7 0 0 5 4 0 3 PŠAJNOVICA ■ 17 7 1 9 6 0 4 PALOVČE-VRANJA PEČ-VELIKA LAŠNA 22 2 2 14 7 0 6 GOZD 9 2 2 6 3 0 2 Tabela 2: Rezultati preskusov vzorcev pitne vode, pridobljenih v okviru izvajanja DRŽAVNEGA MONITORINGA: VODOVOD Mikrobiološke preiskave Fizikalno - kemijske analize Število odvzetih Neskladni vzorci Neskladni vzorci zaradi E coli Vzorci odvzeti na omrežiu Število odvzetih vzorcev Neskladni vzorci Vzorci odvzeti na omrežiu . KAMNIK IVERJE 34 8 0 34 34 0 34 . KAMNIŠKA BISTRICA-GODIČ 5 3 0 5 5 0 5 . P0REBER-MARK0V0 1 0 O 1 1 0 1 PŠAJNOVICA 1 1 0 1 1 0 1 PALOVČE-VRANJA PEČ-VELIKA LAŠNA 2 1 1 2 2 0 2 _ Neskladni vzorci so v določenih parametrih minimalno prekoračili mejne vrednosti, določene s Pravilnikom o pitni vodi. Voda je bila primerna za pitje in uporabo v gospodinjstvu. Kamniški OBČAN AKTUALNO Predstavljen osnutek strategije razvoja kulture v Kamniku 2009 - 2012 Občina Kamnik je v sodelovanju s kulturnimi delavci z različnih področij pripravila predlog Strategije razvoja kulture 2009 - 2012. Avtorji sojo predstavili 17. februarja v prostorih Matične knjižnice Kamnik. V zanimivi in konstruktivni razpravi z zainteresirano kulturno javnostjo sta sodelovala tudi v.d. vodje oddelka za družbene dejavnosti Liljana Juhart Mastikosa in podžupan občine Kamnik Brane Golubovič (sedita spredaj). Občina Kamnik je v sodelovanju s kulturnimi delavci z različnih področij pripravila predlog Strategije razvoja kulture 2009 - 2012. K pripravi dokumenta je občinska uprava pristopila drugače kot pred štirimi leti, ko je bila sprejeta strategija do leta 2008. Tokrat smo na začetku k sodelovanju povabili vodje kulturnih institucij v občini Kamnik, ki so s svojim znanjem, izkušnjami, poznavanjem dejanskega stanja in predlogi v veliki meri pripomogli, da je dokument osnovan na čim bolj realnih temeljih. Gre za strateški dokument, ki bo podlaga za delovanje kulturnih akterjev na Kamniškem v naslednjih štirih letih, in zato je še toliko pomembnejše, da so in bodo kulturniki sodelovali pri njegovi pripravi in kasneje uresničevanju. Samo na tak način lahko presežemo zgolj funkcijo formalne zadostitve zahtevi po Lokalnem kulturnem programu in Strategija lahko postane dejanska osnova za sprejemanje odločitev na področju lokalne kulturne politike v prihodnjih letih. Preden bo strategija predlagana v potrditev občinskemu svet, so jo avtorji 17. februarja 2009 predstavili v prostorih Matične knjižnice Kamnik. Na javno tribuno je bila povabljena zainteresirana kulturna javnost, z namenom, da poda morebitne pripombe in predloge popravkov. Razprava je bila izredno zanimiva in konstruktivna, številni predlagani popravki so bili upoštevani in vključeni v Strategijo. Sedaj je na vrsti Občinski svet ali kot je rekel na okrogli mizi podžupan Brane Golubovič: »Po odprtem kulturnem dialogu, ko smo šli pri pripravi Strategije od spodaj navzgor, je sedaj na vrsti politika. Ta je tista, ki bo dokument potrdila ali zavrnila. Osebno menim, da ga bomo na občinskem svetu sprejeli. Nato pa ponovno nastopijo kulturna društva, ki bodo morala smernice posameznih področij hitro konkretizirati in spraviti v življenje. Zato po mojem mnenju kulturniki potrebujejo zvezo kulturnih društev, ki bo usklajevala delo pri konkretizaciji strategije in nato nadzirala njeno izvajanje ter aktivnosti Občine.«. Ravno ideja, ki je zapisana v Strategiji, da se ponovno oživi zveza kulturnih društev je naletela na zelo pozitivne odzive pri predstavnikih ljubiteljske kulture, kot tudi pri predstavnikih Občine, saj se vsi zavedajo, da je za usklajeno delovanje, odprt dialog in partnerski odnos z Občino zveza kulturnih društev nujno potrebna. Odnosi z javnostmi Občine Kamnik Ministrica za lokalno samoupravo sprejela člane slovenske delegacije v odboru regij Člani slovenske delegacije v odboru regij EU z ministrico za lokalno samoupravo. Z kve: Robert Smrdelj (župan občine Pivka), kamniški župan Tone Smolnikar, Jasmina Vidmar (svetnica Mariborskega občinskega sveta), Aleš Čerin (podžupan MO Ljubljana), ministrica za lokalno samoupravo Zlata Ploštajner, Irena Majcen (županja slovenske Bistrice in vodja slovenske delegacije v Odboru regij), Franci Rokavec (župan občine Litija), Franc Vovk (župan občine Dolenjske toplice). OBVESTILO OBČINA KAMNIK obvešča vse občane, da je z dnem 26- 2. 2009 na spletni strani Občine Kamnik: www.kamnik.si in na oglasni deski objavljen JAVNI razpis za dodelitev okvirno 15 NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, dvignejo obrazec vloge v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik, soba, št. 1/pritličje. Obrazec vloge bo na voljo tudi na spletni strani občine. Rok za oddajo vloge Vloge z vsemi prilogami morajo prosilci oddati v času od 26. 2. 2009 do vključno 26. 3. 2009 s priporočeno pošiljko na naslov: Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik - s pripisom »razpis za neprofitna stanovanja- ali osebno v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik v času uradnih ur. Anton Tone Smolnikar ŽUPAN OBČINE KAMNIK Slovenska delegacija v Odboru regij se je v petek, 20. februarja, na Ministrstvu za lokalno samoupravo pogovarjala z ministrico gospo Zlato Ploštajner. Predstavniki so jo seznanili z aktivnostmi delegacije in še posebej izpostavili nujnost večje povezave med člani, vlado in tudi slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu. Strinjali so se, da gre za pomembna vprašanja, ki jih 344 delegatov Odbora regij obravnava v delovnih komisijah in plenarnih zasedanjih in še kako pomembno vplivajo na odločanje v Evropskem parlamentu. Nekaj časa pa so v pogovoru z ministrico namenili tudi aktualnim vprašanjem delovanja občin in vlog županov, še posebej ko gre za prenos nalog z ravni države na občine, kjer pa večinoma ni zagotovljenih sredstev. Nina Klisarič OBVESTILO Lovska družina Sela pri Kamniku obvešča lastnike zemljišč, da vso škodo, povzročeno od divjadi, prijavijo na naslov: Lovska družina Sela pri Kamniku, Vegel Martin, tel.: 031/319-962. 26. februar 2009 Vi sprašujete, župan odgovarja J.J. sprašuje: »Neuradno smo slišali, da so lastniki Veterina Kamnik, d.o.o., razrešili dosedanjega direktorja družbe Deme-tra Sadnikarja. Koliko je v tem resnice in kaj naj bi bil vzrok zamenjave, seveda, v kolikor se je res zgodila? Pričakujem, da boste zainteresirano javnost v primerni obliki seznanili. Izredna skupščina lastnikov je dejansko dne 11/2-2009 imenovala v.d. direktorja Veterine Kamnik d.o.o. Za v.d. direktorja je bil imenovan Boško Simeunovič, dolgoletni veterinar v Veterini Kamnik d.o.o.. Ob tem skupščina družbe ni razrešila dosedanjega direktorja, pač pa je ugotovila, da je g. Demetru Sadnikarju mandat že potekel 21/2-2006(1). G. Demeter Sadnikar je bil namreč na skupščini družbe dne 22/2-2002 imenovan za direktorja Veterine Kamnik d.o.o. za štiriletni mandat. Niti uprava (direktor), ki je odgovorna za zakonitost poslovanja, niti solastniki iz javnega oz. privatnega sektorja, ki morajo vsestransko nadzirati poslovanje družbe, v kateri imajo javni in privatni kapital, zgornjega dejstva niso opazili. V tem smislu občina Kamnik prevzema svoj del odgovornosti. V nastalem stanju je upati, da ne bo prišlo do posledic vodenja družbe s strani osebe brez pooblastil. Lastniška struktura Veterine Kamnik d.o.o. je od leta 2006: Občina Kamnik: 27,31 % Občina Komenda: 4,57 % Občina Mengeš: 6,67 % Občina Moravče: 5,70 % Fizične osebe: 20,38 % Lastni delež: 35,37 % Ker ima družba lastne deleže, so glasovalne pravice ustrezno drugačne. Tako jih ima občina Kamnik cca 42%, skupaj z občinami Komenda, Mengeš in Moravče pa nekaj nad 68%. Z drugimi besedami: javni sektor ima cca 68% glasovalnih pravic. V letu 2005 je družba odkupila lastne deleže od občin Domžale, Lukovica in Trzin. Plačilo je bilo uresničeno s kreditnimi sredstvi. Kredit je bil pridobljen na osnovi skupščinskega sklepa. Odkup lastnih deležev pa je bil le deloma usklajen s skupščinskim sklepom oz. je bil uresničen v nasprotju z določili Zakona o gospodarskih družbah in Slovenskimi računovodskimi standardi. Kratkoročno nepravilnosti pri nakupu lastnih delnic niso vplivala na tekoči proces veterinarskih storitev, ki jih zagotavlja Veterina Kamnik d.o.o.. Vendar je nakup lastnih deležev povzročil denarno izčrpavanje družbe, saj mora namesto vlaganja v najnujnejše investicije, nekaj let odplačevati kredit in obresti. Knjigovodsko je bil nakup lastnih deležev zaveden v letu 2006. Skupščina družbenikov je ob obravnavi letnega poročila 2006 podvomila v pravilnost nakupa in verodostojnost računovodskih izkazov za leto 2006. Zato je bila naročena in izvedena posebna revizija. Revizijska družba Plus revizija d.o.o. je potrdila nepravilnosti. Zaradi tega skupščina družbe ni podelila razrešnice direktorju za leto 2006. Skupščina je naročila direktorju, da pripravi predlog sanacije nastalega stanja. Ker je sanacija zastala, sem na osnovi določil Statuta občine Kamnik s sklepom predlagal Nadzornemu odboru občine Kamnik, da vpogleda sporni del poslovanja družbe. Za sedaj se Nadzorni odbor z neposrednimi aktivnostmi ni odzval. Tudi za leto 2007 skupščina ni podelila razrešnice direktorju. V bližnji prihodnosti bo komisija, ki jo je imenovala izredna skupščina družbe, vodila aktivnosti za pripravo predloga skupščini družbe za imenovanje direktorja. Objavljen bo javni razpis, kandidati za direktorja pa bodo morali predložiti svoje predloge sanacije nastalega stanja in predvsem razvojne usmeritve Veterine Kamnik d.o.o.. Proces imenovanje novega direktorja bo torej vsebinski in ne bo ponovljen proklamacijski sklep skupščine družbe iz leta 2002. Župan Anton Tone Smolnikar Znani letošnji občinski nagrajenci Komisija za volitve in imenovanja pri občinskem svetu (KVIAZ) je na svoji seji 18. februarja sklenila, da občinskemu svetu na marčevski seji predlaga v potrditev letošnje dobitnike priznanj občine Kamnik, kar naj bi bila praviloma le še formalnost. Priznanja bodo podeljena 27. marca na slavnostni seji občinskega sveta ob prazniku občine. Letos naj bi podelili eno zlato, dve srebrni, tri bronaste, dve posebni in eno spominsko priznanje. Zlato priznanje Občine Kamnik prejme: dr. Aleksander Doplihar (za izreden življenjski prispevek na področju zdravstvenega varstva v občini Kamnik in RS), srebrno priznanje: Matična knjižnica Kamnik (ob 60 letnici delovanja in za dosežke pri kvaliteti bivanja v naši občini in širjenju bralne kulture) in Zdravka Slavec (za uspešno vodenje ZUlM-a oz. CIRIUS-a), bronasto priznanje: Ivan Nograšek (za prispevek k prepoznavnosti kraja Tunjice in ohranjevanju etnološkega gradiva), Območno združenje vojnih veteranov vojne za Slovenijo (simboličen spomin na tiste, ki so se leta 1991 borili za samostojno Slovenijo), Marta Kos (za njen doprinos k ohranjanju podeželja in delovnih mest na kmetijah v občini Kamnik). Posebno priznanje prejmeta Milan Grkman in Jože Gajšek (za njuno skrbno in požrtvovalno delo pri urejanju in čiščenju poti na Stari grad), spominsko priznanje pa Avgust VVagner, župan pobratene občine Troffaicah iz avstrijske Štajerske. Naziv častnega občana Občine Kamnik tudi letos ne bo podeljen. Odprt tudi četrti pas kamniške obvoznice V minulem tednu, ko so delavci zaradi varnosti nujno potrebno no slabih vremenskih razmerah. Podjetja za urejanje hudournikov urediti pobočje Starega gradu, Širitev kamniške obvoznice v (PUH) končali z ureditvijo pobo- ki je v julijskem in avgustovskem štiripasovnico je občina izpeljala čja Starega gradu, odstranjeva- neurju utrpelo veliko škode, izru- skupaj z državo. V okviru inve- njem drevja in nameščanjem zaščitnih mrež, ki preprečujejo padanje kamenja in skal na cesto, so odprli za promet še četrti pas kamniške obvoznice med Usnjarskim in Maistrovim mostom. Pretočnost prometa se je bistveno povečala, s tem pa tudi zadovoljstvo voznikov, ki se po obvoznici vsakodnevno vozijo na delo in po opravkih. Konec novembra, ko so delavci vana in podrta drevesa so ogro- sticije, vredne 1,5 milijona evrov, Cestnega podjetja Ljubljana sicer žala promet, s pobočja so se skale so tako uredili tretji in četrti pas končali z deli širjenja obvoznice kotalile na cesto. Delo na strmem med Cankarjevo in Šolsko ulico, in ureditve brežine Kamniške Bi- terenu je bilo izredno zahtevno, pločnike, kolesarsko stezo, raz- strice, četrti pas pa je ostal zaprt sami smo lahko spremljali priza- svetljavoter utrdili in uredili bre- z betonskimi ovirami, so bili voz- devne delavce, ki so odstranjevali žino Kamniške Bistrice, niki kar slabe volje. Vendar je bilo drevje in nameščali mreževizred- SAŠA MEJAČ CAS JE ZA REZ SADNEGA DREVJA Kraji šestih občin, kjer ima pridelava sadja za samooskrbo in prodajo na lokalnem trgu tradicijo, med njimi je tudi naša občina, so vključeni v projekt »S srcem pridelujemo kakovostno sadje«. Partnerji v projektu so Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana, Sadjarsko društvo Litija, Sadjarsko vrtnarsko društvo Tunjice in turistično urejena kmetija Blaj. Z namenom, da ljudi seznanijo s tehnologijo pridelave sadja na čimbolj enostaven in učinkovit način, so v sodelovanju z Lokalno Akcijsko Skupino »Srce Slovenije« pripravili izobraževalni program, ki zajema več aktivnosti. Med njimi je tudi zanimivo predavanje o sadjarjenju in praktični prikaz rezi sadnega drevja, ki je 19. februarja potekalo v Tunjicah na domačiji Pr Birt v Tunjiški mlaki. Srečanje je zajemalo praktični prikaz rezi sadnega drevja na kmetiji in teoretični del v prostorih Gasilskega doma v Tunjicah, kjer so sodelujoči spoznavali osnove sadjarjenja in lastnostih trajnih rastlin in rezi sadnega drevja ter enostavne in učinkovite tehnološke ukrepe, s katerimi dosežemo redne in kakovostne pridelke. Koristne napotke v zvezi z rezjo sadnega drevja pa posredujemo tudi bralcem Kamniškega občana. V sadovnjaku se vedno trudimo vzpostaviti fiziološko ravnotežje med rastjo in rodnostjo. Po naravni poti, če ne posežemo s tehnološkimi ukrepi, je sadno drevo nagnjeno k alternativni rodnosti. Se pravi, da imamo obilen pridelek vsako drugo leto, v vmesnih letih pa je drevo zaradi izčrpanosti prazno. Plodovi v letu obilne rodnosti so drobni in slabše notranje kakovosti. Sadjarji želimo kakovosten pridelek vsako leto in v ta namen izvajamo številne tehnološke ukrepe: zimska rez, poletna rez, rez po obiranju, redčenje plodičev, gnojenje, varstvo sadnih rastlin... O umirjeni rasti drevesa, ki se jo trudimo doseči z izvajanjem tehnologije, govorimo, kadar imamo na drevesu poleg primernega pridelka plodov tudi zmeren prirast poganjkov v dolžini 30 do 50 cm. Rez sadnega drevja je eden najpomembnejših ukrepov v pridelavi sadja. Z njo najučinkoviteje vplivamo na količino in kakovost pridelka vtem in naslednjem letu. Za začetek moramo ločiti rok rezi glede na različne sadne vrste. Najprej začnemo z rezjo pečkarjev (jablane in hruške), nadaljujemo z jagodičjem (ribezi, kosmulje, maline, robide, ameriške borovnice), koščičarje (breskve, nektarine, slive, ringloje, češnje, višnje) obrezujemo, ko so že vidni zaprti cvetovi. Rez pečkarjev: čas in intenzivnost rezi sta odvisna od cvetnega nastavka drevesa in bujnosti rasti. Najprej porežemo šibko rastoča drevesa in drevesa z obilnim cvetnim nastavkom. Zimska rez je tudi prvo redčenje plodičev. Kakšen cvetni nastavek lahko pričakujemo, ocenimo po pridelku preteklega leta in po številu cvetnih brstov, ki jih prepoznamo po debelini in obliki. Cvetni brsti so debelejši in bolj zaobljeni od vegetativnih ali rastnih brstov. Popolnoma se o cvetnem nastavku prepričamo, če na sadnem drevju narežemo veje z eno in dvoletnim lesom, jih damo v posodo z vodo in postavimo v topel, svetel prostor. Ko se bodo brsti odprli, bomo lahko natančno prešteli število cvetov in se na podlagi tega podatka odločili o intenzivnosti rezi. Naj vas ne preseneti oblika cvetov, ki v tem obdobju še niso dokončno izoblikovani, lahko jim manjkajo prašniki, pestič... Drevesa, ki močno rastejo in tista s slabšim cvetnim nastavkom, režemo kasneje, se pravi bližje cvetenja. S tem odstranimo več hranilnih snovi, ki so iz korenin prešla v poganjke in oslabimo rast. Pri rezi v tem obdobju, ko so temperature že višje, moramo biti pozorni na vremensko napoved. Nekaj dni po rezi naj bo suho vreme, zaradi nevarnosti okužbe s hruševim ožigom. Splošno pravilo pri rezi pečkarjev je: zgodnejša zimska rez pospešuje, kasnejša slabi rast. Na odziv drevesa na rez močno vpliva tudi število rezov: večje število manjših rezov močneje vzpodbuja rast kot manjše število večjih rezov. To moramo upoštevati predvsem pri rezi zelo bujnih dreves. Za redčenje in obnavljanje krošnje izrezujemo cele veje, izogibamo se prikrajševanju, predvsem v zgornjem delu krošnje. V spodnjem delu, kjer želimo odraščanje in rast novih poganjkov, lahko veje tudi krajšamo. PRIPRAVILA: ALENKA CAF, KGZS - ZAVOD U Srečanje županov v Šentvidu pri Lukovici V četrtek, 5. februarja 2009, so se sestali predstavniki občin Razvojnega partnerstva središča Slovenije (RPSS) ter partnerji projekta Trkamo na vrata dediščine na Domačiji Rus v Šentvidu pri Lukovici. S strani Občine Kamnik sta se dogodka udeležila podžupan Rudolf Pfajfar, ki je vodil srečanje, ter Alojz Kolar. Predstavniki občin so razpravljali o preteklem in prihodnjem delu RPSS, o razvoju ter upravljanju blagovne znamke Srce Slovenije ter prisluhnili dosedanjim rezultatom projekta Trkamo na vrata dediščine. Na srečanju smo sklenili, da postane Srce Slovenije skupna identiteta območja. Na podlagi prvih pozitivnih rezultatov dosedanjega dela se že kažejo tudi predlogi za priključitev sosednjih občin k blagovni znamki Srce Slovenije. Mija Bokal, Center za razvoj Litija Srce me povezuje - stičišče nevladnih organizacij Srca Slovenije Na Javnem razpisu Ministrstva za javno upravo za sofinanciranje projektov horizontalnih mrežnih nevladnih organizacij in regionalnih stičišč nevladnih organizacij je s pomočjo Centra za razvoj Litija Društvo za razvoj in varovanje GEOSS-a uspelo s prijavo projekta SRCE ME POVEZUJE - stičišče NVO »Srca Slovenije«. Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti vsem društvom, ki so nam izkazala podporo pri prijavi projekta. Verjamemo, da bo stičišče v vsestransko pomoč vsem društvom na območju, tudi kamniškim. Zaradi izražene potrebe številnih društev vam bomo s prvo delavnico, ki smo jo pripravili v okviru projekta, pomagali pri vprašanjih v zvezi z novostmi na področju vodenja poslovnih knjig in izdelave zaključnega poročila za leto 2008. Namenjena je članom društev, zavodov, ustanov... Vabimo vas, da se udeležite brezplačne delavnice »Priprava letnega poročila za društva 2008«, ki bo potekala v dvorani gostišča Vrabec na Spodnji Slivni, v petek, 6. marca, ob 17. uri. Prosimo, da se čim prej prijavite. Projekt financira Evropski socialni sklad in je namenjen zagotavljanju podpornega okolja dejavnostim, ki so potrebne za razvoj nevladnega sektorja kot celote oziroma dejavnostim, ki bodo namenjene vsem nevladnim organizacijam (društvom, zavodom, ustanovam...) v Osrednjeslovenski regiji, da bi te bolj aktivno prispevale k oblikovanju kakovostnih in trajnostno naravnanih politik ter promociji nevladnega sektorja z namenom ozaveščanja javnosti in ciljnih skupin o pomenu in vlogi nevladnih organizacij. Društvo GEOSS bo kot regijsko stičišče nevladnih organizacij izvajalo vrsto brezplačnih storitev tudi za kamniška društva: tehnična pomoč, spodbujanje mreženja, mednarodno sodelovanje in pomoč pri zastopanju interesov nevladnih organizacij na območju. Med aktivnostmi stičišča je predvideno tudi izdajanje informatorja stičišča in spletna stran, tako da bo kmalu več informacij o brezplačnih uslugah za društva. Več o stičišču lahko izveste na telefonski številki 040 365 850 ali srce.nvo@gmail.com. Jelka Babič, Center za razvoj Litija Najava dogodkov v Srcu Slovenije Predstavitev možnosti koriščenja evropskih sredstev za razvoj podeželja - v četrtek, 5. marca, od 10.00 do 12.30 v Litiji. Udeleženci bodo pridobili informacije o razpoložljivih sredstvih za razvoj nekmetijske dejavnosti na podeželju, o razpisih, ki jih ki jih podpira 3. os Programa razvoja podeželja - Kakovost življenja na podeželju in diverzifikaciia podeželskega gospodarstva: • 311 - Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti • 312 - Podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij • 322 - Obnova in razvoj vasi • 323 - Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja Na srečanju bodo tudi predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki bodo odgovarjali na vaša vprašanja ter sprejemali predloge za izboljšanje koriščenja teh sredstev. Konferenca na temo Inovativnost in razvoj lokalne skupnosti z naslovom InLoComm - četrtek, 12. marca, od 9.00 do 15.00, Polšnik pri Litiji Konferenca bo namenjena celotnemu slovenskemu prostoru, s poudarkom na območju Srca Slovenije. Z raznolikim in interakitv-nim dopoldanskim in popoldanskim dogajanjem želimo predstaviti dobre prakse, pristope in modele za razvoj sodobnih lokalnih skupnosti v smislu soustvarjanja inovativnega prostora. Vabljeni predstavniki lokalnih skupnosti, podjetniki, nevladne organizacije, izobraževalne inštitucije ...). Dogodka se bodo udeležili tudi predstavniki aktualnih ministrstev. Oba dogodka bosta zelo zanimiva, zato vas vabimo, da si rezervirate čas za udeležbo. Za natančne informacije o obeh dogodkih pokličite na Center za razvoj Litija (01 - 89 62 710) in spremljajte spletno stran www.razvoi.si. ^■PUBLICUS /iššn-i-ijj-iuauMiiM-Tmr* ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV V OBČINI KAMNIK - POMLAD 2009 Bliža se spomladanska akcija zbiranja kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki bo.potekala po priloženem razporedu. Občane Kamnika naprošamo, da pripravijo odpadni kosovni material pred svojimi zgradbami le 1 dan pred napovedanim terminom odvoza, na dan odvoza pa do 6. ure zjutraj. V primeru odlaganja izven organiziranega termina bomo povzročiteljem zaradi dodatnega čiščenja izstavili račun! Med kosovne odpadke, ki so nastali v gospodinjstvu, sodijo: bela tehnika, pohištvo, žimnice, peči, kolesa, kopalniška oprema — školjke, umivalniki, kadi, ipd. V okviru akcije lahko oddate tudi odslužene avtomobilske gume. Odlagajte sortirano! Odpadkov, ki ne sodijo med kosovne odpadke, kot so: avtomobilski deli, gradbeni material, izolacijski materiali in tekstil, podjetje v okviru akcije zbiranja kosovnih odpadkov ne bo odpeljalo! Datum Naselje oz. krajevna skupnost pon. 16.3. Motnik, Špitalič, Pšajnovica čet. 19.3. Tuhinj pon. 23.3. Šmartno čet. 26.3. Srednja vas, Sela pon. 30.3. Črna čet. 2.4. Kamniška Bistrica pon. 6.4. Godič čet. 9.4. Nevlje čet. 16.4. Mekinje pon. 20.4. Tunjice čet. 23.4. Podgorje, Volčji Potok tor. 28.4. Š marca pon. 4.5. Novi trg čet. 7.5. Perovo pon. 11.5. Vranja Peč čet. 14.5. Center pon. 18.5. Zaprice čet. 21.5. Duplica Kosovne odpadke lahko pripeljete tudi v Zbirni center Suhadole. Delovni čas: • Poletni urnik: 1. maj - 30. september - ponedeljek - petek od 6.00 do 18.00 - sobota od 8.00 do 13.00 • Zimski urnik: 1. oktober-30. april - ponedeljek - petek od 6.00 do 16.00 - sobota od 8.00 do 13.00 Zbrane kosovne odpadke bomo v največji možni meri presortirali in s tem omogočili, da bodo le-ti koristno uporabljeni kot sekundarne surovine in tako ne bodo obremenjevali odlagališča in okolja. Hkrati bi vas radi ponovno opozorili na enomesečno nagradno-zbiralno akcijo »Aparat ni za kosovni odpad!«. Vsi, ki boste med 16. februarjem in 13. marcem 2009 prinesli v zbirni center Suhadole katerokoli električno ali elektronsko napravo ali odpadno sijalko, boste na podlagi izpolnjenega kupona sodelovali v nagradnem žrebanju za nov hladilnik. Na ta način želimo ljudi spodbuditi k pravilni in varni oddaji odsluženih električnih in elektronskih naprav ter odpadnih sijalk v zbirni center. Za vse dodatne informacije lahko pokličete v OC Kamnik na tel. 01/723-82-42. Sežiganje odpadkov, neodgovorno ravnanje s salonitnimi ploščami in pasji iztrebki Več dni mimoidoči in okoliški prebivalci zaskrbljujoče opazujemo, kako v Krajevni skupnosti Perovo vrtičkarji oziroma lastniki barak ob reki Kamniška Bistrica (za stavbo IKŠ na Poti 27. julija, ob kamniški obvoznici) neodgovorno na več kuriščih sežigajo ostanke barak, smeti in drugo navlako. Na bližnje obrežje Kamniške Bistrice in celo vanjo s samokolnicami vozijo in mečejo pločevinke, plastiko, žico, odpadne kovine, steklo, PVC vreče in drug za okolje nevaren material. Odgovorne prosimo za pojasnilo v Kamniškem občanu: ali je kdo pred naročenim podiranjem barak dal navodila tem ljudem, ali so bili poučeni in opozorjeni o ravnanju s salonitnimi ploščami, ki vsebujejo vsem dobro znan, zdravju zelo škodljiv azbest. Prosimo pa tudi za pojasnilo v zvezi s pasjimi iztrebki, ki jih »srečujemo« na vsakem koraku, in ukrepanjem zoper njihove lastnike: nasproti zgoraj opisanega barakarskega prizorišča je speljana lepa, na novo urejena sprehajalna pot ob Kamniški Bistrici proti trgovsko poslovni coni Perovo, ki je vse bolj onesnažena s pasjimi iztrebki, za kar gotovo niso krivi naši štirinožni prijatelji, ampak lastniki le-teh. Z razpadajočimi iztrebki se srečujemo vsepovsod, kot da lastniki ne premorejo PVC vre- čke, da bi vanjo pobrali pasji iztrebek. S tem bi pokazali svojo kulturo, ljubezen do ljudi, pa tudi do živali. Vsi moramo skrbeti in spoštovati zdravo okolje. Poostriti bi bilo treba ukrepe zoper lastnike psov in namestiti več smetnjakov z vrečkami za pasje iztrebke. Skrajno žalostno je videti lastnika psa, ki na cesti, ob cesti, stezici, travniku, tujem dvorišču mirno pusti iztrebek svojega psa, pogosto pa celo medtem, ko pes iztreblja, pokadi cigareto, ogorek odvrže k iztrebku in »čiste« vesti nadaljuje pot. VERA MEJAČ Kamniški ObČAN NAŠ POGOVOR - KULTURA NAŠ POGOVOR: BRANKA BOŽIČ Profesorica, tolmačka, moderatorka, skladateljica, pevka, popotnica, mamica... Kamničanka Branka Božič je človek, ki v eni osebi združuje veliko talentov, ki jih v življenju s pridom uporablja in razdaja. Je zelo zanimiva oseba, predvsem pa ženska pozitivne energije, ki jo zna prenesti na sogovornika, poslušalca, pa naj bo to v osebnem pogovoru, v predavalnici ali na odru. Mladost je preživela v Kamniku, že takrat je bila vsestranska, trenirala je košarko. Pozneje je njena strast vedno bolj postajala glasba, saj je začela pisati svoja besedila in melodije, ki jih tudi sama izvaja. Izhaja iz družine, ki ji materin jezik veliko pomeni in tako je tudi Branka postala profesorica slovenskega in angleškega jezika. Iskana tolmačka... Že vrsto let opravlja delo simultanega in konsekutivnega tolmača za angleški jezik, bogate izkušnje in znanje pa predaja študentom podiplomskega študija tolmačenja na Filozofski fakulteti. Pri simultanem tolmačenju gre za direktno prevajanje govora tujega predavatelja ali govornika; tolmač sedi v kabini, poslušalci poslušajo prevod s slušalkami. Pri konsekutivnem tolmačenju pa tolmač stoji poleg gosta na odru ali na sprejemu, kjer gost pove nekaj stavkov, tolmač pa to sproti prevaja. Branka zase pravi, da ji ta način, čeprav je bolj zahteven, bolj leži, saj je v neposredni komunikaciji z gostom. Delo tolmača je naporno, a jo dobro opravljeno delo navdaja z zadovoljstvom. Na ta način je spo- znala veliko zanimivih ljudi. Med drugim je ob obisku Slovenije spremljala filmska igralca Roger-ja Moora in Vaneso Redgravve, pa Mika Hakinena, svetovnega prvaka v Formuli 1, angleškega princa Andrewa. Sodelovala je z mnogimi predsedniki vlad in parlamentov med njihovimi obiski pri nas in našimi v tujini. Doživela je mnogo zanimivih srečanj, dogodkov, med njimi ji je zelo ostal v spominu obisk pri norveškem princu Haakonu, ko je bila ena redkih srečnic, ki ji je bil dovoljen vstop v njegove sobane. ... moderatorka in predavateljica Svojo pot si je utrla tudi z mo-deratorstvom (kar uspešno počneta tudi njeni sestri Barbara in Mojca), saj je s svojim zavzetim in srčnim pristopom sposobna navdušiti tudi najzahtevnejše občinstvo. Ni zaželena samo na slovenskih prireditvah, ampak svoje moderatorske sposobnosti povezuje s tekočim znanjem angleščine. Tako ji je bilo zaupano vodenje številnih pomembnih dogodkov na najvišji ravni. Vodila je svoje tečaje angleščine po metodi sugestopedije Branka Božič je ženska mnogih talentov. in izobraževala učitelje osnovnih in srednjih šol na seminarjih z naslovom »Svežina v učenju angleščine«. Je strokovni vodja programa poletne šole angleščine za otroke pri Maxi šoli Mejač. Rada potuje, a njena velika ljubezen je glasba Njeno prvo daljše potovanje po svetu je bil treking v Nepalu, nato še v Ladakhu. Nekajkrat je obiskala domorodne Američane v Dakoti, indijansko izročilo preveva tudi nekaj njenih pesmi. V Braziliji je poučevala angleščino, dvakrat potovala v Peru, bila tudi v Gani. Brankina velika ljubezen je glasba. Solo petje se je učila pri Zdenki Gorenc, znanje pa že nekaj časa nadgrajuje pri Ivi Stanič. Branka Božič se predstavlja s svojo glasbo, ki odseva njeno pestro in bogato življenjsko pot. Je avtorica besedil in glasbe pesmi, ki so leta 2000 izšle na dveh zgoščenkah Nov svet in New World v angleški različici. Ob koncu leta 2008 je zbrala ekipo znanih slovenskih pevcev, ki so posneli videospot z njeno pesmijo Naj Božič bo za vedno -May every Day be Christmas, kot pozdrav slovenske prestolnice Ljubljane svetu. Tik pred izidom pa je njena nova zgoščenka z naslovom Na Zemlji sem doma - The Earth is my Home, ki vsebuje pesmi v slovenskem in angleškem jeziku. Prinaša nekaj novega v slovenski glasbeni prostor. Njene pesmi so osvežitev, prinašajo obilo navdiha, sprostitve in veselja do življenja. Svoj nov glasbeni projekt bo predstavila 1. marca ob 18. uri na koncertu v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Branka je vesela, da ji je Agencija za podjetništvo in turizem občine Kamnik omogočila prodajo vstopnic tudi v kamniškem TIC-u, saj je po duši in srcu Kamničanka in tudi med nastopajočimi bodo zanimivi gostje iz Kamnika. Veseli se koncerta, veseli se novih pesmi in vsega, kar ji prinaša življenje. Ob tem pa ne pozablja na družino, saj je v prvi vrsti ljubeča in skrbna mamica 4-letne hčerke, ki jo osrečuje in bogati njeno življenje. MARINKA MOŠNIK, foto: osebni arhiv B. BOŽIČ Duh morja in solin v Budnarjevi hiši V Budnarjevi muzejski hiši v vine solin ob slovenski obali Ja-Zg. Palovčah je tokrat zadišalo tiranskega morja objavil blizu 50 po morju in soli, saj je novinar barvnih fotografij solin iz ptičje in fotograf Primož Hieng pred- perspektive in okrog 100 foto-stavil svojo monografijo Nad grafij, ki jih je posnel med šti-kavedini Sečoveljskih solin, v riletnim raziskovanjem te naše kateri je poleg kratke zgodo- nadvse zanimive dediščine. Knji- Dom kulture Kamnik sprejet v Zvezo kulturnih domov regionalnega pomena! Ta novica je kot strela z jasnega udarila na prve strani lokalnih medijev. Zgodilo se je nepričakovano, ko je že kazalo, da bodo Domžale spet korak pred Kamnikom, smo se odločili za sekanje dveh ovinkov in se na cilju prikazali skupaj. Tako je sedaj Dom kulture Kamnik v druščini »ta velikih«, kot so Kulturni dom Srečka Kosovela, Kulturni dom Franceta Bernika, Kulturni center Murska Sobota, Kulturni dom Cerkno in ostali. Pobudnik Zveze je Gojimir Lešnjak - Goje, ki je tudi uPravljalec sežanskega kulturnega doma. Žolčna debata okoli lokalne strategije na področju kulture!. Matična knjižnica Kamnik je bila kar premajhna za strasti, ki so se razvnele na debati okoli novo kulturne strategije. Celo posamezniki, ki so do sedaj uspešno tajili obstoj nečesa tako nepomembnega, si niso mogli kaj, da v debati ne bi povedali tega ali onega. Razveseljivo je, da je bilo največ polemik glede uporabe slovenskega jezika na sami okrogli mizi. Tako sedaj z veseljem pričakujemo nove stvaritve kam-niših ljubiteljskih kulturnikov, ki bodo, upajmo, v čisti materinščini ustvarjali nove umetniške presežke. Na skrivaj smo pokukali na eno od vaj in ujeli tole besedilo: Celo življenje sem hotel imeti le njo, da bi do njenega srca našel pot, celo življenje je moje telo brez njenega, kot cvetje brez vode... Lepo! Podžupan Brane Golubovič in vodja oddelka za družbene dejavnosti Lilijana Juhart sta žolčno debato uspešno prestala in dokazala, da občini Kamnik ni vseeno za kulturo. Nasprotno. Večina ljubiteljskih kulturnih društev visi na njenih ramenih, brez kakršnega koli namena, da bi se vsaj deloma postavila na lastne noge. Debata je pokazala še eno dejstvo: v Kamniku je očitno pomanjkanje profesionalne kulture, njenih ustvarjalcev ali managerjev. Še vedno prevladuje logika ljubiteljev, ki, z redkimi izjemami, ne presegajo lokalnih interesov. Stekli psi zamujali skoraj eno uro! Kljub temu, da letošnji abonmaji v Domu kulture potekajo bolj ali manj tako, kot so bili načrtovani, se je zgodilo, da je vrli ansambel SNG Nova Gorica doma Pozabil, ne boste verjeli, celo škatlo pištol. In to za predstavo, ki temelji na takšnem ali drugačnem streljanju! Od samega obupa so scenski delavci pogledali v samo dno kozarcev in odvijugali nazaj ua Primorsko. Ekološko osveščena kamniška mladina je, očitno nezadovoljna z zadnje čase res bogato programsko ponudbo mladinskega centra Kotlovnica, prevrnila vse kante, katerih lastniki ne reciklirajo odpadkov! Letošnja festivalska ponudba bo najboljša do sedaj! Veronikin festival za otroke v maju, srednjeveški dnevi s tekmovanjem za Vrtomirjev prstan v juniju, festival mladinske ustvarjalnosti Pozdrav iz Kotla, festival uličnega gledališča Ana Desetnica v juliju, takrat pa tudi otvoritev kamniške plaže, z, upajmo, ne preveč komercialnim programom, razširjeni Kamfest v avgustu, takrat se obeta tudi festival heavy-metala (končno!!!), za konec pa kralj kamniških festivalov ■ Dnevi narodnih noš, ki se bo, upajmo, da dokončno znebil priokusa veselice in se ponovno povzpel na vrh! GORAN ZAVRŠNIK ga je izšla lani. Poleg tega je v razstavnem prostoru hiše odprl razstavo fotografij Soline, med nebesi in zemljo, ki prikazujejo, kako iz zraka izgledajo Sečoveljske soline. Primož Hieng je podrobneje predstavil postopek pridobivanja soli, ki je več stoletij povsem enak in med drugim razložil besedo kavedini, ki se nahaja v naslovu knjige; kavedin je namreč najmanjši bazen, v katerem kristalizira oziroma nastaja sol. »Soline so bile in so zgodovinski spomenik človeškega dela. Stoletja so bila potrebna, da so nastale, stoletja, da so se razvile do svojih razsežnostih. Desetine človeških rodov so jih z ljubeznijo gradile, negovale, opuščale in razširjale ... a žal proizvod solne trgovine v preteklosti in ta rek skoraj popolnoma velja. Piran se ima za svoj vzpon in uspeh v največji meri zahvaliti prav solinam v Sečovljah, Luciji in Strunjanu. Blagostanje mesta Pirana je bilo najbolj odvisno od solin; te so res značilen etnografski spomenik, ki je omogočil rast Pirana z najlepšo urbanistično poselitvijo na slovenski obali. Novinar in fotograf Primož Hieng je pojasnil še, zakaj so piranske, koprske in vse ostale soline v severnem Jadranu prenehale s proizvodnjo in propadle. Zaradi nepravilnega upravljanja solin, ki je bilo posledica pomanjkanja znanja, je pričela upadati proizvodnja soli po količini in kakovosti. Solinarski tudi podirale. Poleg starih solnih fondov so se pojavili novi z istimi značilnostmi in enakimi sestavnimi deli. Delo v solinah je postalo tradicionalno, nekaj, brez česar piranska komuna ni mogla živeti. Premalo se zavedamo, da se je moral preprost piranski solinar, ki za pridelavo soli ni poznal nobenih pisanih učbenikov, nasloniti le na to, kar mu je lahko povedal njegov oče. Kajti v družini je bil oče tisti, ki je prenašal znanje na svoje otroke. Iz roda v rod je šla torej solinarska delovna metoda. Od očeta se je prenesla na sina, od tega spet na njegove otroke. In tako 600 let in še dlje.« Piranske soline imajo svojevrstno zaslugo. To je izredna pomembnost solne trgovine Pirana v srednjem veku. Sol je bila najvažnejše trgovsko blago piranskih meščanov. Piranski, rek pravi, da je Piran, kakor ga danes vidimo in občudujemo, prostor se je spremenil v žalostne ruševine. Vsa povojna leta so se hiše postopoma, tudi načrtno, uničevale. Ob koncu kratke predstavitve knjige in fotografij, ki si jih lahko ogledate do 8. marca, je avtor kritično razmišljal še o današnjem odnosu do solin. Visoko plimovanje morja je v začetku lanskega decembra povzročilo ogromno škodo, saj je v solinah prišlo do pravega opustošenja, zdi pa se, da bo novi minister za okolje in prostor Karl Erjavec pokazal več razumevanja za sanacijo in vzdrževanje solin kot prejšnji ministri. Ob letošnjem 2. februarju, dnevu mokrišč, je namreč poudaril, da bo država zagotovila znatna sredstva za ureditev nekdanjih solnih polj, prav tako pa bodo na primeren način reševali problem podaljšanja letališke steze. ALENKA HRIBAR 26. februar 2009 5 Turistično-informacijski center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si KOLEDAR PRIREDITEV MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK TEL: 8311217,8312597, ania.ramsak-zupan@kam.sik.si Torek. 3. marca, ob 19. uri Roman Vodeb: Oh, ta sodobna ženska Februar z Valentinovim in marec z dnevom žena in gregorjevim so dobre iztočnice za razpredanje »drugačnih« misli o sodobni ženski (»moškinji«) oz. o odnosih med spoloma z vidika sociologije spolov in/oz. psihoanalize seksualnosti. ?»• DOM KULTURE KAMNIK www. domkulture. o ra, 041/360-399 ali 01/839-76-06 Sobota. 28. februar, ob 20. uri ŠKK MJUZIKL PRAVA DEKLETA - mjuzikl za izven; VSTOPNINA: 10 € Četrtek. 5. marec, ob 9.30 Kmetijsko gozdarska zbornica PREDSTAVITEV ZAHTEV PROGRAMA RAZVOJA PODEŽELJA RS ZA OBDOBJE 2007-2013 predavanje; za izven Sobota. 7. marec, ob 18. uri PREMIERA! Gledališče iz desnega žepka (igrata Lucija Čirovič in Boštjan Štorman) MOTOVILČICA- lutkovna predstava za izven; VSTOPNINA: 5 €, za abonente abonmaja KarrVnček vstop prost Torek. 10. marec, ob 20. uri filmski program Kino dom film za izven; VSTOPNINA: 2 €; upokojenci,študentje 1 €; za abonente 2008/2009 vstop prost Petek. 13. marec, ob 19. uri JSKD Kamnik OBMOČNO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN za izven; VSTOP PROST Sobota. 14. marec, ob 20. uri KATALENA - koncert za Glasbeni abonma in izven; VSTOPNINA 16 €; študentje in upokojenci 13 € Rezervacije in prodaja vstopnic: KDPM pisarna Šutna, Šutna 10, Kamnik: ponedeljek, sreda, petek: 10.00- 12.00 torek, četrtek: 14.00- 17.00 tel. številka: 031 775 700 in uro pred prireditvijo na blagajni Doma kulture Kamnik i*. ŠOLA IDEJ Nataša Makovec s.p. Šutna 35, tel. 031 616 400 Petek. 6. marca, ob 18. uri Otvoritev fotografske razstave z naslovom »Otroci in pomlad« ustvarjalke Mire Rifl Kulturno društvo Tuhinj v soboto. 28. 2.. ob 19.30 in v nedelio. 1.3.. ob 15. uri v dvorani kulturnega doma Laze komedija AVDICIJA avtorja Branka Ouriča Dura mesečni koledar MAREC 2009 sobota, 7. marec ob 10:00 - Sobotna otroška matineja Gledališče Unikat , Tomaž Lapajne: OD KOD Sl predstava za otroke torek, 17. marec ob 20:00 LEIPZIŠKI GODALNI KVARTET Stefan Arzberger violina. Tilman Biininj Ivo Bauer viola, Matthias Moosdorf viol program: Haydn, Janaček, Mendelssohn četrtek, 19. marec ob 20:00 - GALERIJA uupv JAZZ v galeriji: ADAM KLEMM BANDA Sava Miletič klavir, Elvis Renava kitara, Robe kontrabas, Janko Novoselič bobni, Adam Klem VSTOP PROST sobota, 21. marec ob Gledališče Zapik MIŠKA KAŠKO KUHALA lutkovna predstava ponedeljek, 23. marec ob 20:00 Slovensko mladinsko gledališče Jacpues Brel, Branko Završan: SENCA igrajo: Branko Završan vokal, Žiga Golob trabas, Krunoslav Levačič bobni, Uroš Rakovec I gledališko-glasbena monodrama za pojočega igralca in i. glasbenike INFO in REZERVACIJE: tel. 722 50 50 www.kd-domzale.si V spomin na 14 Kamničanov Pred 65. leti - 31. januarja 1944 so gestapovci v Šentvidu pri Ljubljani ustrelili 14 Kamničanov. Tega grozodejstva Kamničani ne smejo nikoli pozabiti! Prav je, da imenujemo ustreljene in pripišemo tudi njihove poklice: Blagne Janko; gostinec, kavarnar v Kamniku Bervar Franci; uslužbenec v smodnišnici Bramdsteter Jakob; profesor Drekonja Ciril; učitelj ing. Golov Mirko; inženir Klemenčič Mirko; ekonomist Lap Cene; vrtnar v Kamniku Matjašič Milan; študent prava Peče Jože; uradnik v smodnišnici dr. Polec Julij; zdravstveni svetnik Rotovnik Karl; profesor Šmuc Ferdo; kemik v smodnišnici Urbanija Alojz; pravnik-sodnik dr. Vidic Fran; dvorni svetnik, načelnik meščanske korporacije Od prvega do zadnjega so vsi šolani ljudje! Nemci gestapovci in hitlerjanci so hoteli načrtno najprej uničiti šolane Slovence in potem ostale. To jasno dokazuje naklep Nemcev. Odločen narod se je temu uprl in leta 1941 ustanovil osvobodilno fronto in Narodno osvobodilno borbo. Ljubljanska pokrajina je bila ustanovljena po italijanskih fašistih z namenom, da dobijo Slovence-klečeplazce in dobili so jih! Tu je vzrok, da so nas največji sovražniki Slovencev in Slovanov poskusili razdeliti in na žalost jim je uspelo. Tu je vsa tragika! Delegacija iz Kamnika je tudi letos položila k spomeniku venec in cvetje, ob spomeniku je bil tudi že venec borcev Šentvida. Ob tem se spomnimo, da je Zdravstveni dom Kamnik dobil ime po zdravniku dr. Polcu. Dolžnost uprave Zdravstvenega doma naj bi bila tudi, da v programu dela vnese vsakoletno počastitev 31. januarja kot dan spomina na dr. Polca. Vemo, da uprava bolnišnice »dr. Peter Deržaj« v Ljubljani vsako leto počasti in obišče spomenik dr. Deržaja v Češnjicah v Tuhinjski dolini, kjer je padel dr. Deržaj kot šef sanitete Kamniško-Zasavskega odreda 25. decembra 1944. Pozivamo vse Kamničane, občino Kamnik, Zdravstveni dom Kamnik in vse, ki kaj dajo na našo svobodo, da to storijo kot dolžnost in v zahvalo njim, ki so padli za osvoboditev Kamnika in domovine. Znani slovenski pesnik Ivan Rob je, preden so ga italijanski fašisti ustrelili v Ligojni pri Vrhniki, izrekel globoke besede: »Kdor umre za domovino, je živel dovolj!« dr. Niko Sadnikar Socialni demokrati smo se poklonili padlim borcem Kot prejšnja leta smo se tudi to zimo kamniški Socialni demokrati poklonili padlim borcem na partizanskih spominskih slovesnostih v Rudniku, na Prevojah, na Kostavski planini in na Osekah. Naše delegacije so položile vence na grobove padlih borcev. Z veseljem ugotavljamo, da je tudi v naši občini, tako kot tudi drugod po Sloveniji, vsako leto več ljudi, ki se udeležujejo in aktivno sodelujejo na partizanskih spominskih slovesnostih. Počastitev spomina na padle borce je le delček tistega, kar lahko storimo za prihodnost Slovenije in v zahvalo borcem, ki so za našo svobodo žrtvovali svoja večinoma mlada življenja. Spominjati se moramo njihovih izročil in si prizadevati za vrednote, ki so omogočile življenje Slovencev v svobodni državi. Prav pomanjkanje vrednot, kot so solidarnost, enakost in pravičnost ter njihova nadomestitev s pohlepom in egoizmom, je zakrivilo sedanjo gospodarsko krizo. Ali se bo gospodarska kriza reševala na hrbtih manj premožnih ali pa bodo posledice krize nosili najbogatejši oziroma tisti, ki so jo povzročili, bo odvisno od tega, katere vrednote bodo v naši družbi prevladale v prihodnje. V okolici Kamnika in še posebej na Menini planini je več krajev, kjer so se odvijali hudi boji s sovražnikovimi silami. Žal bi nekateri še vedno želeli to poglavje naše zgodovine izbrisati iz spomina ljudi ali celo opravičevati sodelovanje nekaterih domačinov z okupatorjem. Vendar v ospredje vse bolj prodira spoznanje o nujnosti upora ljudstva proti okupatorju. Slovenski domoljubi so bili nedvomno del tistih naprednih sil v Evropi in v svetu, ki so prepoznali potrebo, da strnejo vrste in se okupatorju uprejo - četudi za ceno svojih življenj in življenj svojih bližnjih. Na hude posledice izdajstva in na to, da so bili partizani del naprednih svetovnih Delegacija Socialnih demokratov pred sporne- sil, je opozoril tudi nikom padlih borcev na Kostavski planini. predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Zgornji Tuhinj Jože Hribar, ko je 8. februarja letos spregovoril na partizanski spominski slovesnosti na Osekah. Spomnil se je tragičnega dogodka pred 65. leti, v katerem je padlo 18 partizanov. Poudaril je, da je več kot polovica Slovencev med vojno izgubila življenje prav zaradi izdajstva tistih, ki so sodelovali z okupatorjem. Spomnil je tudi na sestanek Roosevelta, Stalina in Churchilla novembra 1943. Na tem sestanku so naši vojaški zavezniki med drugim sklenili, da je treba partizanom v Jugoslaviji izdatno pomagati. Osvetlil je še nekatere zgodovinske podatke, ki pričajo o hudem odporu proti okupatorju v Sloveniji, ki so ga občudovali ter odobravali tudi v drugih državah. Omenil je zbornik Združenja borcev za vrednote NOB, izdan v času predsedovanja Slovenije EU, ki opisuje dogodke v Sloveniji med drugo svetovno vojno. Zbornik je bil preveden v angleški jezik in predstavljen tudi Evropskemu parlamentu. Naj strnem prispevek z mislijo Jožeta Hribarja, da bomo ob spoštovanju spomina na žrtve medvojnega časa našli moč za reševanje izzivov, ki nam jih prinašajo vsakdanje življenje in globalizacija. MAG. JULIJANA BIZJAK MLAKAR ZIMSKE POČITNICE BREZ DRSALIŠČA Mogoče premalo izkoriščena naložba? Kamniško drsališče na Glavnem trgu, ki je lansko zimo prvič razveseljevalo mlado in staro, lahko označimo kot enega boljših kamniških projektov zadnjih let. Zato naj te besede ne bodo mišljene kot kritika, ampak so dane v razmislek za prihodnjo zimo. Po uspešni lanski poizkusni sezoni z najemom drsališča se je Agencija za turizem in podjetništvo skupaj z Občino Kamnik ocP ločila za nakup drsališča. Dolgoročno gledano je zadeva zagotovo ekonomsko upravičena, če so pri nakupu upoštevali tudi vse stroške vsakoletnega postavljanja in pospravljanja drsališča in seveda ustreznega skladiščenja preko poletja. Končno oceno ekonomske upravičenosti naložbe bodo verjetno odgovorni lahko podali že v teh dneh, ko bo znan račun za letošnje pospravljanje drsališča. To, da se je drsališče pospravljalo mesec dni po zaključku obratovanja niti ni tak problem, če ne upoštevamo, da je prazno drsališče malo kazilo podobo mestnega jedra. Očitno je pomanjkanje upravljavskih izkušenj povzročilo tudi kar nekaj težav pri pospravljanju, saj je vreme poskrbelo za izdatno ledeno podlago, le ta pa posledično za dodatne stroške pospravljanja. Pospravljanje drsališča dober teden pred začetkom zimskih počitnic je pomenilo tudi konec upanja za tiste, ki so pričakovali, da bo prazno drsališče zopet zaživelo med zimskimi počitnicami. Ne, ni se zgodilo presenečenje, ostalo je pri napovedih in zimske počitnice v Kamniku, za razliko od sosednjih Domžal, minevajo brez drsališča. Za prihodnjo zimo zato velja Ostanek drsališča: leseno - ledena obloga še vedno obdaja fontano. Ali lahko poškoduje vodnjak in trg? razmišljati o podaljšanju obratovanja do konca zimskih počitnic. Seveda ni potrebno, da drsališče obratuje vse dni v tednu, verjetno bi za potešitev navdušencev zadostovalo že obratovanje čez vikende. Prav tako bi glede nato, da je v Kamniku doma kar nekaj hokejskih navdušencev veljalo razmisliti o postavitvi, ki bi omogočala veselje tudi ljubiteljem tega športa. Takšne postavitve drsališča seveda Glavni trg ne omogoča, kar niti ni problem, saj je verjetno za tiste, ki si želijo drsanja, bolj kot lokacija pomembna velikost drsališča. SANDI URŠIČ Turizem v Kamniku je (vse bolj oddaljena) priložnost za trajnostni razvoj (V.) Trajnostni razvoj turizma in pragovi tolerance okolja in družbe. Ocena stanja v Kamniku. Trajnostni razvoj turizma Trajnostni razvoj turizma je koncept managementa v turizmu, ki prepreči probleme, ki se pojavijo pri prekoračitvi praga kapacitete. To pa je v veliki meri odvisno od resnosti pristopa in natančnosti izdelave OVO (Ocene Vplivov na Okolje) turistične destinacije. Pragovi tolerance okolja in družbe Mnogi avtorji omenjajo v povezavi s trajnostnim razvojem naslednje štiri pragove tolerance, ki se jih ne sme prestopiti. To so: - EKOLOŠKI prag tolerance ali prag tolerance EKOSISTEMA, - prag INFRASTRUKTURNIH KAPACITET, - prag tolerance LOKALNEGA PREBIVALSTVA in - prag tolerance TURISTOV. Ocena stanja v Kamniku V občini Kamnik'nimamo izdelanega celovitega programa trajnostnega razvoja, s katerim bi poleg razvoja načrtno zavarovali naše okolje. Ravno zaradi nenačrtnega in nekontroliranega razvoja posameznih gospodarskih panog in družbe kot celote v Kamniku, bi bilo potrebno še bolj pogosto in natančno kontrolirati vse štiri pragove tolerance. Na podlagi znanih dejstev in naših opazovanj smo pripravili kratko oceno stanja v Kamniku: EKOLOŠKI prag tolerance je naši oceni zaradi turizma že malo prekoračen na Veliki planini. Poleti je na planoti preveč motornih vozil, odvoz smeti ni rešen v skladu z normativi in vprašljivo ja ravnanje z vodo in odplakami. V drugih delih občine ta prag zaradi turizma še ni prekoračen. Prag INFRASTRUKTURNIH KAPACITET. Turizem na ta prag zaradi relativno majhnega števila turistov (razen ob Dnevih narodnih noš) še nima vpliva. Res pa je, da je cestna infrastruktura preobremenjena že sedaj in bi bila ob razvoju turizma še bolj. Prag tolerance LOKALNEGA PREBIVALSTVA in TURISTOV: za oba praga tolerance lahko ocenimo, da še ni potreben stalen nadzor, razen morda v ožjem območju Term Snovik, kjer število obiskovalcev že močno presega število prebivalcev. Vplivi na okolje so pri razvoju turizma pomemben dejavnik, zato zahtevamo, da se pri izdelavi programa trajnostnega razvoja občine Kamnik posebno pozornost nameni pragovom tolerance okolja in družbe. Določiti je potrebno mejne vrednosti in način spremljanja le teh. OO Zares Kamnik IZTOK DEBEVEC Nespodobno povabilo Športnika Slovenije za leto 2008 sta Sara Isakovič in Primož Kozmus. Njuni odlični dosežki so prepričali. Ne morem pa mimo izjave, ki jo je Primož izrekel oz. so jo zapisali slovenski mediji. Primož Kozmus, športnik leta: »Vesel sem za podeljeno nagrado, ki sem jo dobil že drugo leto zapored. Minulo leto sem rekel, da se bom zahvalil, ko bomo zaključili ‘posel’. To nam je uspelo na olimpijskih igrah, zato bi se zahvalil celotni ekipi s trenerjem na čelu. Zahvalil bi se tudi vsej Sloveniji, ki me je spodbujala. O medalji sem vedno sanjal in sedaj so se sanje izpolnile. Vendar dokler ne bo poskrbljeno za vrhunske športnike in trenerje, se umikam iz športa. Pripravljen sem vse narediti za svetovni rekord, to pa je sedaj odvisno od funkcionarjev in države.« Ko sem prvič prebral, da je Primož za več denarja pripravljen nastopiti pod drugo državno zastavo, me je spreletel srh. Vsa čast športniku, rezultati so nepojmljivi, odmevni in tudi tržno zanimivi. In prepričan sem, da jih je oz. jih še bo Primož dobro unovčil. Zato me, tudi kot športnika, ki je ponosen, da je lahko nastopal z državnim grbom na prsih, moti njegov odnos in njegovo stališče: »Če mi ne daste, kar mi pripada, pa grem«, ali še huje, »se umikam iz športa.« Slovensko gospodarstvo žal ni med ekonomsko najmočnejšimi, daleč je od blaginje, ki bi zaslužnim športnikom omogočila stalno, dosmrtno rento. V ta koš bi nedvomno sodili še vrhunski izumitelji, znanstveniki, managerji, pa kulturniki svetovnega slovesa, kirurgi, slikarji, kiparji in še kdo... Imen namenoma nisem omenjal, se pa vsi pojavljajo na prostem trgu ponudbe in povpraševanja, nekateri tudi z vrhunsko izobrazbo, drugi Z naravnim in dodobra izpiljenim talentom. In vsi zaslužijo toliko, kot jim trg ali pa lastniki priznajo. In če se vrnem k športnikom, koliko jih vrhunsko trenira in študira, pa za državni grb nastopajo s ponosom, z grenkim priokusom le nekje v ozadju. Moram priznati, da država res malček mačehovsko gleda na slovenski šport, a ga tudi ni v celoti prepustila regulatorjem tržnega gospodarstva. Mladega perspektivnega športnika namreč s pomočjo staršev in kluba pripeljejo do vrhunskosti, potem se ta znajde na trgu. In olimpijska medalja je argument, ki prepriča sponzorje. Le kdo si upa nakopati srd javnosti, ker olimpioniku ni dal nič. Zato sem vesel, da se z izsiljevanjem ne da veliko doseči. Sredstva so omejena in ko eni iz proračuna dobijo več, dobijo drugi manj, lahko so to tudi mladi športniki. Tako je pravilo ekonomske logike. Zbode pa me, ko nekdo pod vprašaj postavi SLOVENSTVO. Vsak ima pravico boljši kruh iskati kjerkoli po svetu, a državna zastava bi morala biti nad ekonomskimi interesi. In zato danes cenim Petro, Petra, Aljaža, Mitjo, Saro, Matjaža, Vasilija, Iztoka, Luko, Rajmonda, Lucijo, Primoža, Tino, Roka, Matica in druge reprezentante. In naj končam z mislijo, ki se dotika meni ljubega, triatlonskega športa. Bojan Čehinje že drugič zapored svetovni prvak v duatlonu, v kategoriji do 23 let, Uroš Velepec je bil nekaj let nazaj svetovni prvak v Ultrama-nu, Igor Kogoj ima še vedno enega svetovnih rekordov v Ironmanu, pa so vsem ostali zgolj spomini na trenutke, ko so bili najboljši. Danes delajo. In v času, ko nekateri ne zaslužijo niti za preživetje, drugi delajo za minimalno plačo, tretjim grozi izguba zaposlitve, je zame zahteva po stalni renti vsaj »nespodobno povabilo.« Čeprav, ko se nam bosta »cedila med in mleko«, sem prvi, ki bi jo priznal, le da ne vem, kdo bo postavljal merila zanjo. Pa brez zamere. MATIC ROMŠAK ZA(za)KLAD(t) NARAVE!? Sobota, pa še lepo vreme je pozimi kot nalašč za smuko. In v bli- žini imamo vendar Veliko planino z veliko snega... Torej sva se s hčerko podala na sobotno smuko, ki sva jo zaradi mojih obveznosti pričela šele ob dvanajsti uri. In glej ga, šok že pri nakupu popoldanske smučarske karte. Za odrasle je cena kar 15 evrov. Plačam in greva naprej na nihalko, kot se gondoli reče v lepi slovenščini. Prispeva na zgornjo postajo, si namestiva smuči in se zbaševa na sedežnico. Me sprašujeta zakaj »zbaševa« 2 Ker kljub svoji povprečni višini nikakor ne uspem nog in posledično smuči namestiti na nosilec in mi tako vse do vrha ena noga visi navzdol brez podpore! Nič kaj prijetno, vam povem! Se bova pa odsmučala v Tiho dolino, kjer so vlečnice in ne bo teh težav, si mislim in čakam na vrh. Čudovito vreme na vrhu odtehta marsikaj in odsmučava navzdol. Brezvetrje, meter in pol snega, še smučarjev ni veliko, to je res prava tombola, se mi mota po glavi, ko smučava mimo »dvojke«, ki sameva brez sider. Ah, pardon, na spodnji postaji je priročen bife s čajem. Vsaj nekaj in že sva na »osmici«, ki vneto prede in vleče smučarje v hrib. Pri- jetno, vendar me hči vajena smučišč v italijanskih Dolomitih že čez nekaj časa opozori, da se voziva samo po eni vlečnici. No prav, greva na »en-ko« in nazaj ven, da se nasmučava še drugje. Rečeno, nestorjem! Zakaj ? Ker je naprava približno 30 minut stala na mestu in ko je zopet začela z delom, smo se s polžjo hitrostjo premikali proti vrhu, za kar smo potrebovali 30 minut!!! Malce pod vrhom sem zagledal nenavaden prizor, snežni teptalec, ki je poln smučarjev vozil navzgor in po naključju prečkal pot tudi vlečnici! Definitivno so bili potniki prej na vrhu kot midva, vendar pa menim, da potovanje ni bilo v skladu s pravili varnega dela na smučišču! (da ne govorim o tem, kako je imel drugi snežni teptalec ob »osmici« zadaj nameščena sidra za vleko smučarjev!) No, na srečo sva po dobre pol ure le prispela na vrh in jo jadrno ucvrla nazaj domov. Pustolovščin sva imela za ta dan dovolj! Še sklepna misel, ki jo je povedala znanka na smučišču, žičničarje na Veliki planini je sneg zopet presenetil! JANEZ BALANTIČ KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o. Kamnik, Trg talcev 1 Tel.: 831-76-28, GSM: 041/612-646 Čas je za ugodno ponudbol * Semenski krompir za kmete in vrtičkarje - kiflčar, marisbard... * Semena, čebulček, vrtnice, gnojila, ZEMLJA ZA ROŽE, orodje - vse za vrt * Gnojila in ostali repromaterial * Odkup mleka in živine * Svetovanje NOVOIFI! PRODAJA PLINAI Kamniški ObČAN IZ DRUŠTEV IN STRANK - ZANIMIVOSTI 26.**™ 2009 7 Damjan Hribar, novi predsednik 00 SDS Kamnik V petek, 30. januarja, je nad kavarno Veronika potekala redna volilna konferenca 00 SDS Kamnik, na kateri smo izvolili novo vodstvo. K kandidaturi za predsednika stranke SDS Kamnik so se prijavili trije kandidati in sicer dosedanji predsednik Valentin Zabavnik, Robin Majnik in Damjan Hribar. Slednji je v drugem krogu dobil podporo večine glasov članov 00 SDS Kamnik, ki so volili na konferenci. Izvolili smo 16-članski I0 in nadzorni odbor SDS Kamnik. Izvoljeni člani I0 so: Rudi Veršnik, Dominik Čevka, Franc Osolnik, Janez Repanšek, Anton Sitar, Anton Vidmar, Primož Pirc, Tomaž Petek, Robert Kokotec, Janez Romšak, Ančka Podbevšek, Anica Pivk, Stanislav Kotnik, Demeter Sadnikar, Anton Hočevar in Robin Majnik. Za člane NO SDS Kamnik so bili imenovani: Špela Hribar, Branko Urbanija in Alojz Schnabl. Novo izvoljeni predsednik Damjan Hribar se je prisotnim članicam in članom zahvalil za zaupanje ter poudaril, da je ena izmed bistvenih usmeritev prihodnjega dela povezovanje članic in članov stranke, opozarjati širšo javnost na problematiko, s katero se srečujemo v vsakdanjem življenju ter opozarjati na enake možnosti za vse. Zahvalil seje dosedanjemu predsedniku Valentinu Zabavniku za njegovo požrtvovalno šestletno predsednikovanje v stranki in dejal, da bo brez zadržkov podpiral nadgradnjo dosedanjega dela in sodelovanja. To naj bo priložnost za konstruktivno reševanje vseh odprtih vprašanj, predvsem pa priložnost za izostritev konkretnih predlogov v prid reševanja odprtih problemov. Zavedamo se, da so pred nami veliki izzivi, ki zahtevajo izreden napor vseh v smislu sprejemanja strateških odločitev, da se ustrezno prilagodimo današnjim in bodočim potrebam naše skupnosti. SDS KAMNIK VODJA SLUŽBE STIKI Z JAVNOSTJO SUZANA ŠIMENC Članice in člani Nove Slovenije Kamnik na letnem zboru članstva. ENERGIJA MLADIH ZAGOTAVLJA USPEH V petek, 13. februarja, so se v galeriji nad kavarno Veronika zbrali člani in članice Nove Slovenije iz občine Kamnik. Kot kaže je zloglasni »petek trinajsti« Novi Sloveniji prinesel srečo, saj se je zbora udeležilo rekordno število članov. Zbrane so nagovorili predsednica Nove Slovenije in evropska poslanka Ljudmila Novak, podpredsednik NSi Anton Kokalj in predsednik NSi Kamnik Matej Tonin. Zbor članov Nove Slovenije, ki je sicer trajal kar tri ure, je bil vsebinsko izjemno pester in poln. Začelo se je s pevsko - kulturnim programom in končalo s sproščenim druženjem. Vmes pa je člane nagovorila novoizvoljena predsednica NSi Ljudmila Novak, ki je orisala situacijo, v kateri se je znašla stranka po lanskoletnih volitvah in tudi nakazala pot za ponoven vzpon stranke. Ob koncu je poudarila in pohvalila še izjemno intenzivno delo kamniške Nove Slovenije, kot je dejala, je kamniška Nova Slovenija vzorčen primer odličnega delovanja lokalnega odbora stranke. Po nagovoru predsednice NSi so sledila poročila, v katerih so funkcionarji kamniške Nove Slovenije zbranim članom in članicam predstavili delo občinskega odbora v preteklem lem. Predstavitve so bile izjemno dinamične, saj je po vsakem »ustnem« poročilu sledila še slikovna in video predstavitev dela, zlasti same volil- ne kampanje, s katero je Matej Tonin z 8% dosegel najboljši rezultat stranke na Gorenjskem in bi danes sedel v poslanskih klopeh, če bi se stranki uspelo prebiti v parlament. Rezultati kamniške Nove Slovenije kažejo, da je bila pretekla odločitev, da stavijo pri delu stranke na ekipo sestavljeno iz mlajše in starejše generacija, še kako pravilna. Mladi v delo stranke prinašajo energijo in nove ideje, starejši pa v delo mlajše generacije vnašajo življenjske izkušnje. Nova Slovenija Kamnik tako tudi po lanskoletnih volitvah še naprej ostaja ena najmočnejših političnih strank v občini Kamnik. Presenečenje letošnjega zbora članstva Nove Slovenije Kamnik je bila zlasti izjemna udeležba, kar največja v zgodovini stranke. Med člani in članicami je bilo čutiti tudi veliko mero zadovoljstva z novim vodstvom stranke, predvsem pa pozitivno energijo in pripravljenost za pomoč stranki, ki jo že junija čakajo evropske volitve. Pred petimi leti je Nova Slovenija z Lojzetom Peterletom in Ljudmilo Novak zmagala na evropskih volitvah, zato so pričakovanja letos, po prenovi stranke, ponovno visoka. DOMEN GRUDEN NSi Kamnik Prisotni na občnem zboru Župnijske karitas so prisluhnili poročilom tajnika Martina Gorenca in sprejeli plan dela za letošnje leto. Foto: Metka Mali hrane otrokom v naši občini preko Karitas namenjeno 2505 evrov pomoči. V letu 2008 smo iz sredstev karitas razdelili 819 paketov s hrano ( 690 v letu 2007), 600 kg ozimnice, 468 kg pralnih in čistilnih sredstev, kar je skupaj 3500 kg razne pomoči. V tem obračunskem obdobju smo izdali tudi okoli 5800 kosov raznih oblačil, obutve, posteljnine, spodnjega perila, gospodinjskih potrebščin in igrač. S plačevanjem raznih položnic so finančni izdatki za leto 2008 predstavljali preko 6.500 eur. Tudi v letu 2008 smo uspeli pridobiti hrano iz EU rezerv in tako iz tega vira razdelili 4120 kosov različnih prehrambenih izdelkov. Poleg tega smo pridobili in razdelili okoli 2500 kg razne hrane pred iztekom roka uporabe (sir, pijača, keksf omake, margarina in drugo). Če vse to seštejemo, smo razdelili okoli 10.000 kg prehrambenih izdelkov in 5800 kosov drugega blaga. Vse to je bilo potrebno pripeljati, prevzeti, sortirati, zložiti v skladišče, evidentirati in izdati. Vse prevoze EU hrane iz Ljubljane je opravil g. župnik Tone Dular brezplačno, ostalo pa smo pripeljali sami ali s prevozom škofijske karitas. Ugotavljamo, da je bilo opravljenega ogromno dela, zato se v imenu ogroženih zahvaljujemo vsem dobrotnikom, tako tistim, ki lahko in tudi so prispevali nekoliko več, kakor tudi tistim, ki kot uboga vdova prispevajo od tistega malega, kar imajo. Velika hvala gre požrtvovalnim prostovoljcem, ki prevzemajo, sortirajo, izločajo in izdajajo obleko, obutev in druge uporabne predmete in hrano, ki poslušajo in sočustvujejo z ljudmi v stiski, jim svetujejo in nudijo moralno oporo in skrbijo za dobro vzdušje v kolektivu. Veliko je telefonskih razgovorov, svetovanj in nasploh stvari, ki se jih ne da izmeriti, stehtati in ovrednotiti, ampak enostavno sodijo v organizirano udejanjanje zapovedi ljubezni do bližnjega. Karitas lahko živimo tudi individualno, vendar kot vidimo iz zapisanega je tudi institucionalna Karitas še kako potrebna. Dobrodelnost je način človekovega delovanja, ki je kar najtesneje povezan z usmiljenjem, pa tudi z dajanjem miloščine, bi lahko bila definicija. Vendar v sodobnem kapitalističnem svetu vse bolj postaja le izraz miloščine, ki jo bogati namenjajo t.i. ljudem v stiski, saj menijo, da je to njihova občasna naloga. Seveda obstajajo izjemni ljudje, tudi v Kamniku, ki so zares sposobni širokogrudno-sti, a ti se ne kažejo na televiziji in ne beremo njihovih imen v časopisih. Tistim, ki ne želijo biti več »dobrodelni« ali to nikoli niso bili, smo namenili teh nekaj statističnih podatkov iz delovanja ŽK Kamnik. Tem bi radi s tem zapisom povedali, da naj poskusijo zaupati Karitas, čeprav morda nikoli ne bodo izvedeli ali je njihova pomoč prišla v prave roke, ali je njihova pomoč komu spremenila življenje na bolje. Mnogi se podajo v usodo in trpijo v skromnosti in na robu preživetja . Svojega uboštva se sramujejo. Tem sporočamo, da naj se ne sramujejo, če nimajo, tisti, ki imajo, so dolžni poskrbeti zanje. Na Karitas jih ne obsojamo in ne sprašujemo po razlogih zakaj so na dnu. Želimo jim pomagati in jim posoditi svoj glas. Novoizvoljeni predsednik OO SDS Kamnik Damjan Hribar. VOLITVE V POKRAJINSKI ODBOR STRANKE ZARES 17. februarja je bila v Ljubljani seja osrednjeslovenskega pokrajinskega odbora stranke Zares. Na njej je bil iz kamniških predstavnikov poleg že predhodno izvoljenega člana kolegija Davorina Seničarja z večino glasov izvoljen tudi Janez Balantič na mesto podpredsednika stranke. V bližajočih spremembah pokrajinske zakonodaje je to prav gotovo pomembno za Kamnik, saj bomo tako lažje uveljavljali svoje interese v širšem okolju bodočih pokrajin. ZA OO ZARES KAMNIK JANEZ BALANTIČ Iz poročila Župnijske Karitas Kamnik za leto 2008 Posoditi glas ubogim Poslanstvo karitas je prepoznati stisko in pomagati. Zato ta zapis ni nastal iz želje po lastni promociji, pač pa iz potrebe po opozarjanju, da je med nami mnogo ubogih, takšnih, ki sami niso sposobni niti prositi za pomoč, mnogo je osamljenih, zapuščenih, ljudi iz socialnega dna. Človek je središče vsega, zato je naša naloga, da pomagamo prav vsem, ki so pomoči potrebni, ne glede na narodnost, vero, raso in drugo. Dobrodelnost nedvomno osreči tako tistega, ki prejema, kot tistega, ki daje. Vsekakor pa se zavedamo, da so izhodišče za»urejeno dobrodelnost« čisti računi kot osnova za zaupanje darovalcev. Te pa smo tudi letos razgrnili in obrazložili vsem zainteresiranim dobrotnikom in prostovoljcem na občnem zboru 11. februarja v veroučni učilnici. V letu 2008 je 8 rednih in 7 občasnih sodelavcev Župnijske karitas (ŽK) opravilo 1350 ur prostovoljnega dela. Imeli smo 602 obravnave z družinami, posamezniki v stiski in 6 brezdomci. Največ obravnav je bilo v prostorih ŽK, ostalo pa z obiski na domovih in drugače. Če k temu prištejemo še obiske ostarelih in onemoglih občanov je bilo teh obravnav preko 800. V to pa niso všteta srečanja in romanja ostarelih in invalidov, ki jih organiziramo enkrat letno. V letu 2008 smo obravnavali 38 družin, pomagali pa smo tudi 37 samskim osebam, kamor sodijo posamezniki, ki živijo sami v svojem gospodinjstvu in imajo urejeno bivališče in jih ne štejemo v skupino starejših. Pomagali smo jim s hrano, čistilnimi in pralnimi sredstvi, plačilom raznih zapadlih obveznosti, z obleko, posteljnino, spodnjim perilom, gospodinjskimi potrebščinami, svetovanjem in drugim. Pomagali smo tudi 6 brezdomcem, to so posamezniki, ki so brez stanovanja, ali imajo urejeno le prenočišče. Poleg obleke in hrane smo v letu 2008 takim tudi 3-krat plačali stroške bivanja v samskem domu. Vključili smo se tudi v pomoč prizadetim po ujmi in jim namenili 500 evrov pomoči. 14 otrokom iz 8 družin smo pomagali pri nakupu šolskih potrebščin, dvema pa smo plačali šolsko prehrano in druge izdatke, povezane s šolo. Za miklavža smo pripravili 260 daril, za dvigalo invalidnemu otroku pa smo nakazali 790 evrov. Tako je bilo v letu 2008 poleg obleke in Z leve proti desni stojijo: Sandi Uršič, Iztok Debevec, Davorin Seničar ,n Janez Balantič. Od nedelje, 22. februarja, pred blokom na Medvedovi 5a stoji mlaj. Mlaj so Ani Gorjan (na sliki v sredini s šopkom rož) postavili sosedje, sorodniki in prijatelji za njeno okroglo obletnico, saj je dan Pozneje praznovala 90 let. y°spa Ana je v Kamnik prišla leta 1937 iz Vogrskega na Primorskem. Kmalu je postala vdova, zato je sama skrbela za dva odraščajoča sinova Ivana jn Jožeta. Oba sta se poročila >n ji dala veselje s štirimi vnuki, sedaj pa jo razveseljuje še Pet pravnukov. Postavitev mlaja je bilo zanjo veliko presenečenje, vendar pa je gospa Ana pokazala, da je še vedno dla in je ob zvokih harmonik m gudala tudi zaplesala. Kot so povedali sosedje, je Ana vsakemu pripravljena pomagati, prisluhniti in jo vsi zelo občudujejo. Nina Klisarič MAG sl Iv1 ? OD SODOSSm' *wcfta.iC(jgr«s* 5ea.^ . ?' . 1*18 Kurenti so tudi v Kamniku naznanjali pomlad Minulo sobotno dopoldne so na povabilo Občine Kamnik naše mesto obiskali kurenti iz Ormoža. Z glasnimi zvonci, zavezanimi okrog pasu avtentičnih kostumov, so odganjali muhasto zimo in naznanjali prihod pomladi. Na Glavnem trgu jih je občudovalo lepo število Kamničanov, kar precej je bilo maškare, zlasti otrok in njihovih staršev, ki so že pustovali. Znamenite goste in obiskovalce dogodka v pozdrav pustu sta pozdravila župan Tone Smolnikar in podžupan Brane Golubovič. Kurent ali korant je najbolj priljubljen in množičen tradicionalni pustni lik Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz, ki izhaja iz ljudskega izročila. Zvonce in svojo opravo si lahko nadenejo po svečnici in začnejo z zvonjenjem in skakanjem privabljati v deželo pomlad in prinašati dobro letino. Nekoč so smeli kurentovo qpravo nadeti samo neporočeni fantje, danes pa so Kurenti - Koranti tudi možje, otroci in ženske. Poznamo dve vrsti kurentov - korantov: pernatega markovskega in rogatega haloškega. Kurent - korant je oblečen v ovčji kožuh, okrog pasu ima verigo z zvonci, na nogah gamaše, obut je v težke čevlje, na glavi ima kapo oz. masko, k njegovi opravi pa sodi še ježevka, ki jo drži v levi roki. Besedilo in fotografiji: VERA MEJAČ Iz popotne bisage Alenke Veber VAM PRI NAKUPU NOVIH OČAL PRIZNA PRISPEVEK ZDRAVStiMa^ OPTIKA i' GLAVNI TRG 21. KAMNIK TELEFON 01 83 91 13 6 OPTIKA DELOVNI ČAS: PON - PET 8 - 12, 15 - 18 SOBOTA 9 - 12 Alenka Veber je odlična poznavalka slovenskih tematskih poti (kulturnih, zgodovinskih, planinskih, gozdnih, učnih, naravoslovnih...) in poti po naravni in kulturni dediščini. Z zanimivimi predavanji in ljubeznijo do narave in lepot naše dežele zna navdušiti poslušalce, da tudi oni obujejo čevlje, vzamejo v roko popotno palico in začnejo odkrivati kotičke po vsej Sloveniji. Sloveniji, predvsem pa navdušiti poslušalce, da tudi oni obujejo čevlje, vzamejo v roko popotno palico in začnejo odkrivati manj znane lepote naše dežele. Tudi kamniškemu občinstvu je razkrila marsikatero popotniško in romarsko doživetje. V prvem delu predavanja smo spoznali različne poti, ki predstavljajo zdrav in prijeten način preživljanja našega prostega časa, med njimi so planinske pešpoti, naravni parki, poti, ki nas vodijo do zgodovinsko-kulturnih znamenitosti krajev po širni Sloveniji*Že v srednji šoli je Alenka Veber uspešno zaključila usposabljanje za planinskega vodnika. S posebnim spoštovanjem in ljubeznijo V petek, 20. februarja, smo se v dvorani kamniške knjižnice srečali s popotniškimi utrinki po Sloveniji. Ljubiteljica kulturne in naravne dediščine ter urednica pri Celjski Mohorjevi družbi Alenka Veber je pripravila zanimiv in nepozaben večer z naslovom Iz popotne bisage. Direktorica MKK Breda Pod-brežnik Vukmir je Alenko Veber, univerzitetno diplomirano sociologinjo, predstavila kot odlično poznavalko slovenskih tematskih poti (kulturnih, zgodovinskih, planinskih, gozdnih, romarskih...). Skozi predavanje ali bolje rečeno kar prijeten večer (te Alenka pripravlja po različnih krajih Slovenije od leta 2006 pod skupnim naslovom Iz popotne bisage), so se prepletale besede, glasba in fotografije, obogatile pa so ga slovenske ljudske melodije s planinskim pridihom citrarke Damjane Praprotnik iz Dvorij na Gorenjskem. S tovrstnimi predavanji želi Vebrova na nekoliko drugačen način predstaviti svoja ljubiteljska popotovanja širom po nam je predstavila Babno Polje na Notranjskem, kjer je preživljala otroška leta. V drugem delu večera pa je predavateljica zavzeto predstavila svoje natančno raziskovanje publicistične dejavnosti prastrica in rojaka Franka Trohe - Rihtarja (1894-1980), ki je leta 1913 zavedno zapustil notranjsko vasico Babno Polje in odšel v ZDA. V različnem izseljenskem časopisju je Troha zapustil bogato pripovedno delo, prepleteno s šegami in navadami domačega kraja in novim življenjem v Severni Ameriki. Kot pravi Alenka, obsežno Trohovo pripovedno delo kar kliče po etnološki obravnavi, zato se je v šolskem letu 2007/08 vpisala na podiplomski študij na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti, kjer si je za magistrsko delo izbrala obravnavo Trohovega pripovednega dela. Alenka Veber svoj prosti čas posveča pohodništvu in fotografiji, svoje prispevke že vrsto let objavlja v različnem revijalnem tisku (Božje okolje, Družina, Družinska pratika, Gea, Ognjišče, Prepletanja, Planinski vestnik, Naša Luč). Posveča se fotoreportažam in predstavljanju slovenskih tematskih poti in poti po naravni in kulturni dediščini. Za radio Ognjišče od leta 1995 pripravlja kulturno oddajo Iz Mohorjeve skrinje, občasno sodeluje tudi v oddajah Slovenc Slovenca vabi in Doživetja gora in narave. V letu 2007 je postala tudi stalna sodelavka spletnih strani www.kam.si, kjer objavlja prispevke v rubriki Slovenske pešpoti in Krajinski parki. Tu najdemo ogromno odličnih idej in dobrodošlih napotkov za izlet, prijetno preživet dan, druženje in odkrivanje lepot naše dežele. Tokrat predstavljamo eno od popotovanj iz obsežne popotne bisage Alenke Veber: Po poteh Robanovega Joža. VERA MEJAČ Po poteh Robanovega Joža v Krajinski park Robanov kot Slikovita alpska dolina Robanov kot, ena od treh znamenitih alpskih ledeniških dolin v Savinjskih Alpah, je ime dobil po Robanovi kmetiji. Prvi zapis o Robanih je v gornjegrajskem škofijskem urbarju iz leta 1426. Robanov rod že dolga stoletja zaznamuje dolino in ji daje svojevrstno podobo. Skupaj s kmetijami Govc, Vršnik, Knez in Haudej oblikujejo skladen kulturnokrajinski pečat. Tu si kmečki človek in narava še vedno prijazno podajata roke. Že od leta 1950 je dolina zavarovana kot naravna znamenitost, od leta 1987 pa ima tudi status krajinskega parka (obseg 1447 ha). In po njej se lahko odpravimo le peš, kar je edino prav. Proti strmemu stožcu Ojstrice Da tod res še vedno odmeva starožitnost, se bomo prepričali že ob vstopu v Krajinski park Robanov kot (KPRK). Vedno odprta polkna Robanove domačije, cvetoče rože na okenskih policah, marljive čebele v starem čebelnjaku, pokritem s skodlami, nas nevsiljivo vabijo v senco domače lipe. Postojmo za trenutek ali dva. Tu se resnično začenja od- Pohodniki na sedmem pohodu po Poteh Robanovega Joža. Čudovit je pogled na Ojstrico. pirati vsa lepota, ki jo KPRK premore. In ob dolgih, nevihtnih večerih, bodo tod še vedno zadonele milodoneče citre gospodarja Franca. Po eni izmed najlepših alpskih dolin pri nas in v širšem prostoru Evrope, ki jo oblikujejo ravno dno, strmi skalni bregovi in končna krnica, vodi tudi Slovenska planinska pot. Vse tja do vrha Ojstrice (2350 m), ki KPRK skupaj z navpičnimi stenami Krofičke (2083 m) na zahodu in grebenom od Moličke peči (2029 m) do Križevnika (1909 m) na vzhodu daje posebno estetsko vrednost. Pot do Robanove planšarije v Kotu (900 m) vodi mimo Travnika, kilometer dolge travne jase z Robanovim hlevom in senikom v sredini. In že smo po slabi uri hoje od Robanove domačije v Kotu. Robanova planšarija je ena redkih še živih planin na Solčavskem. Tu še vedno stoji Robanova planšarska koča, ki v poletnih mesecih s prijetno domačnostjo prijazno odpira vrata mimoidočim. Za njo pa se ponosno dviga amfiteatralni sklep KPRK z Ojstrico na sredi. KPRK resnično razkriva neokrnjeno naravno lepoto, ki jo je znal ohraniti Robanov rod. Zato naj bo naše doživljanje spokojno in nevsiljivo. Robanov Joža - eden zadnjih, če ne morda res zadnji slovenski bukovnik V spominu starejših domačinov še vedno živi podoba Joža Vršnika (11. marec 1900 - 30. oktober 1973), po domače Robanovega Joža, ki je trajno zaznamoval Robanov kot. V vsakdanjem življenju zadržan in skromen, a kadar se je bilo treba postaviti v bran zoper oskrunitev narave, je vedno povzdignil svoj glas. Čeprav ni imel veliko šolske izobrazbe, si je z nadarjenostjo, bistrim opazovanjem ter v sožitju z naravo pridobil življenjsko modrost in razgledanost. S smislom za lepoto jezika, za preprosto in hkrati slikovito izražanje, je zapisal številne zgodbe, ki so pet let po njegovi smrti izšle v knjigi Preproste zgodbe s solčavskih planin. Zgodbe Robanovega Joža so kljub oddaljenosti let, ko jih je pisal, še vedno žive. Zdi se, kot da jih je pisal za nov rod, za današnje ljubitelje narave. Za tiste, ki želijo v ljudskem izročilu poiskati dragoceno dediščino naših prednikov in jo spoštovati. Na Robanovi planšariji v Kotu, kamor je Robanov Joža neizmerno rad zahajal in opravljal kmečka dela, boste v planšarski koči lahko ugledali sliko suhljatega moža, prej majhnega kakor velikega, z živahnimi očmi in umirjenimi potezami na obrazu. Okrog nje pa nekaj uokvirjenih, z roko napisanih pesmi. Med njimi so tudi verzi iz pesmi Planšarjevo slovo: Ko odhajam dol s planine / srce mi je žalostno; / a/ za letos, al za vselej / tukaj jemljem zdaj slovo? To je bil Robanov Joža. Globoko veren in pošten, z neomajno ljubeznijo do žive in mrtve narave. Želite izvedeti več Za več informacij o KPRK se lahko obrnete na Turistično društvo Solčava, Solčava 30, Solčava (tel. 03/839-07-10), spletni naslov http:// www.logarska-dolina.si. V knjigi Joža Vršnika Preproste zgodbe s solčavskih planin (Celje, 2005) boste našli zapise njegovih doživetij in opazovanj iz narave, solčavske zgodbe ter zgodovinska in narodopisna pričevanja. Priporočam vam tudi izletniško karto Zgornja Savinjska dolina 1 : 50 000. RAČUNOVODSKE STORITVE za družbe, s.p. in društva PRVI MESEC BREZPLAČNO MIBOS d.0.0. e-mail: mibos@volja.net Zikova ul. 4, Kamnik tel.: 01/831-45-15, 031/305-451 Kamniški OBČAN PUST 26. februar 2009 9 Pisan in norčav pustni torek Minuli konec tedna in pustni torek je bilo tudi po Kamniku in drugod po naši občini živahno in norčavo, saj so maškare, od najmlajših (nekateri so bili še v vozičkih) do starejših in našemljenih družin (kar je zelo pohvalno!) na vsak način želeli pregnati zimo ter priklicati veselje in pomlad, ki jo vsi že nestrpno pričakujemo. Kot že tradicionalno, je tudi letos na pustni torek popoldan potekal sprevod po mestu od Glavnega trga do športne dvorane. Na čelu sprevoda smo prepoznali kamniške mažoretke in godbenike, v številni množici pa smo občudovali najrazličnejše maske, od povsem Preprostih do zelo izvirnih in pravljičnih, največ pa je bilo seveda klovnov, princesk, mišk in muck. Kljub počitnicam je bila udeležba res odlična in mesto je preplavil pravi pustni živžav. Organizatorji pustovanja - MC Kotlovnica so v športni dvorani pripravili zabavno tajanje s klovnom, maškarce pa so se sladkale s kar 1.300 krofi. Z včerajšnjim pokopom Pusta se je zaključil veseli pustni čas in se s pepelnico začel postni čas, ki bo trajal štirideset dni do začetka velikonočnega praznovanja. Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ Priloga „Našemu Llstu“ št. 23. t*haj» veftfco »obuto in je z» nnročnike .Natega Kamničan V Kamniku, 10. junija 1905. Ogleei «0 račuuajt trislopna potil-rratt pi z* enkral, t« vefkratno ob->vljenje po dogoToro. V DIGITALNI ZAKLADNICI TUDI ČASOPISNA PRILOGA KAMNIČAN e ko smo ustanavljali .NaS List", jo bil naS namen, posvetiti čim več pozornosti načcmu kamniškemu • . ju. Ali na oni strani razširjanje listu po vseh : pokrajinah, nn drugi strani zopet obširno gra-»c to je pretilo potisniti novico iz Kamnika in svojem i je pretilo potisniti novico iz Kamni ki •aja če ne že v ozadje, pa vsaj toliko v stran, -»juoviog« okraja če ne že v ozadje, pa vsaj da bi izgubil ,Nnš List' precej — dane reč< svojem lokalnem, kot svojo dolžnot t* precej —• da ne rečemo vse — na domačem pomenu. Zato smo smatrali iost, da skrbimo tudi za svoje najbliže tem, da jim podamo v pričujočem prvega ki bo izhajal (za začetek v tej obliki) .domačine 1K amničana*. ki bo izhajal (za začetek v tej odslej vsak teden kol redna priloga .Našemu Listu*. .Kamničan" bo posvečal zato svojo pozom y, JVI g 11 cm, Hipa im jiu Svojem ime jegova bo, varovati i iga okraja. V ta namen pa se obračamo do vseh tistih p edino le na okny, ki ga zastopa že po svojem imenu. i interese in koristi celega Naloga nj< kamniškegi ih prijatelje' iti iz okraja aebine, zlasti pa nnj obračajo i jih preganja tujec z domače mžalfth pozornost knyviu. v katerih jih preg; zemlje, kakor se nam godi to v DomŽi Kavno tako važno pa bo zn okoličane inserirnuje >, da ičanu", kor naš nnmen t raznih ponudb v razširimo list kar najbolj po celem okru šž AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI • BREZPLAČNA DOSTAVA • BANKKREDIT 1+3 DO 1+241 Kamniški Občan 01/83 91 311 “ 041/662 450 KNJIGOVODSKE STORITVE za podjetja 88888 j88SK8 8888888888 88888888888888! 18888 8 8888888888 888888 888888888888 gSjgg (d.o.o., zasebni zavodi) PS Agent d.o.o. Informacije: psagentM-2.net, 040 844-140 STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 www.irmi.si * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik STOMATOLOŠKA ORDINACIJA Strehovec dr. Jagoda Na novi lokaciji - v Ljubljani Aljaževa ulica 30 (poleg gimnazije šiška), tel.: 059 93 70 81 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13H-19H, torek, petek 9h-14h . S Otroška prireditev z ustvarjalno delavnico Pravljica o izgubljeni maski vabi z najboljšo ponudbo in prijetnimi dogodki jl/1 B1* mini, 45% m.m., cena za kgff kosu feM Ljubljanske mlekarne,^jubijma K5S «52r \iSSii E najboljši sosed 60 let TkcmtTcZaZ rZez:ss2 eur jP - >V SS. 'T"*’ v petek, 6. marca, ob 11. uri Otroška ustvarjalna delavnica Portret moje mame v soboto. 7. marca, ob 10. uri Pravljica z ustvarjalno delavnico Zlatolaska in trije medvedki Napolitank lešnik, 1000 g jj Medex, Ljubljani Redna cena: 4,5 v petek. B. marca, ob 17. uri troska ustvarjalna «S -^X Sir Edamec blok, 1250gali2500m/£jEEW@ cena za kg v kosu Mlekarna Celeia, Petrgbš^ . Redna cena: 8,61 EU MF* Akcijska cena za razrezj5W2 EUR s" ^ o eur mmi Čokolada Milka Tetfae temna, več okusov: kava, ./ um la poper ali ekstra kakav, 10'dg/ Kraft Foods / .. y. ■ Redna cena: 1,49 EUR j gjjgSl Y /m EUR [nana A ws».r aFv*>i OD ČETRTKA, 26. 2. 2009 DO NEDELJE, 1. 3. 2009 /% a popust na blagovno Zli /C skupino HRENOVKE (rinfuza in pakirane) SVEŽE PAKIRANE NEREZANE MESNE IZDELKE Ričet Nat frZLronil. Vam manjka še kakšen par krožnikov? \*>ereaf0 Mercator je z začetkom februarja znižal maloprodajne cene 2800 izdelkom na vseh Zberi in izben Bj/asa mavrica iz porcelan Mercator Center Kamnik v soboto. 28. februarja, ob 10. uri Ponovno zbiranje nalepk za set dveh krožnikov Tognana od 3. februarja do 8. marca 2009. prodajnih mestih v Sloveniji. (poltrajni, trajni in suhomesnati) Center tehnike in gradnje Črnuče Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00 Mikrovalovna pečica Whirlpool AT 329 ALU Depilator Braun Silk-epil 3270 edinstvena razporeditev pincet za izjemno nežno epilacijo, štiristranski gibljiv blažilnik bolečin, dodatna brivna glava za popolno britje pazduh in linije bikini predela, 2 nastavitvi hitrosti epilacije, delovanje s priključno vrvico, 12 V adapter, ščetka za čiščenje Redna cena: 78,72 EUR 47,23 EUR Tehnologija 6. čut, kapaciteta 22 litrov, digitalno upravljanje, 3D sistem mikrovalov, funkcije: Crisp, Steam, Grili, Jet Start, Jet Defrost, moč mikrovalov 900 W, moč grila 700 W, priložen DVD z kuharskimi nasveti, alu barva Redna cena: 289,90 EUR 169,99 EUR barvni, laserski, format A4, 2400 ImageRET, hitrost tiskanja: 12 str/min čb, 8 str/min barvno, spomin: 16 MB, mesečni obrat: do 25.000 strani, predal: 150 listni, povezava: Hi-Speed USB 2.0 port Redna cena: 249,90 EUR Ponudba velja do 11. 3.2009 oz. do prodaje zalog. Poslovni sistem Mercator, d.d„ Dunajska cesta 107, Ljubljana. Simbolne slike. X ercator najboljši sosed 60 let likalna ploskev SteamGlide, do 5 barov pritiska, sunkovit izpust pare do 150 g/min, neprekinjen izpust pare do 120 g/min, likanje v neprekinjenem vertikalnem položaju, parna konica Steam Tip, nastavek za likanje okoli gumbov, samodejni izklop, indikator praznega rezervoarja za vodo, funkcija za samodejno odstranjevanje vodnega kamna, primeren za vodo iz pipe, sistem za samodejno navijanje kabla, mehek ročaj, varnostni mehanizem za prenašanje likalnika, podloga za postavitev likalnika, ki je odporna na toploto Redna cena: 349,90 EUR 279,90 EUR