Vofina v vzhodnl Afrlki. Tolar Marije Terezije in njegovi tekmcc^. Poročali smo že, da je tolar Marije Terczije v Abesiniji in sploii po vzhodni Afriki od domačinOv edino priznano plačilao sredstvo. Odkar divja abe-sinako-ilalijaiteka vojna, je ta tolar bolj r&dek :« je pc*kočil v vrednosti. Uetvarili so ga leta 1753 iu od tedaj je merilo vrednosti pri prebivalstvu vzhod.ne Afrike. Prvotno eo ga kovali, da bi poB,pe3eval gospodar.«ki ipromet z vzhodom preko pristani&č v Trstu in na Reki. Izdaja tolarja je imela političnl name.n, ker je skušala Avstrija trgovanie s prebivalci vzhodne Afrike pritegniti v krog svojega denarstva s tcni, da je zajamčila .plačila z dobrim in eaotniiii novcem. Pri tem poskusu je imela Av^trija srečo, ker je Marija Terez'ija tolar preživel celo AvstroOgrsko. Precl Avstrijo s-o llolandska, Španija in Benetke kovale za trgovino z vzliodnimi pokrajinami erebrne novce. Vpliv (ega denarja pa je ostal vedno omej-en. Leta 1723 kovani benečanski Markov tolar je danes povseni zginil iz denarnega i>romela na vzhodu. Kake prednosti pa je imel Mari-ja Terezija tolar pred drugimi novci? Za priprosie narode pride. v poštev siinio vrednost kovine, ki je v denarju. Divji narodi odločno odklanjajo papirnati denar, do katerega nimajo zaupanja. Kovani denai- jim jamči s težo in vrednostjo. Žlahtna kov.na jim je porok, da ?e jim n\ bati kakih zgub, četudi bi bila ob vrednost podoba cesaiice. Afriški damačini pa ee še danee oklepajo tolarja tudi radi tega, ker je izredno lepo in dobro kovau. Italijani so skušuli v svoji vzliodno-afi-iški koloniji Eritreji izpodriniti avslrijski tolai- s svojim lastnim, kar jim pa ni uspelo. Spočetka je hotela Italija italijanski kovani denar zanesti v svoje kolonije, a ,je zadela pri tozadevnem poskusu na odločen odpor pri domačiinih. Ko so to uvideli na Italijanskem, je skušala leta 1887 italijanska vlada na Dunaju doseči dovoljenje za kovanje Maiija Terezija tolarjev. Avstrija je prošnjo odbila. Radi tega eo na-kovali Italijani eritrejske tolarje in so skušali g temi izpodriniti nvstr'j- ske kovanco, pri teinur so ee zopet hudo opekli. Leta 1918, ko so bili radi svetovne vojue Marija Terezija lolarji že bolj redkost, so urinili Italijn.ni v Eritrejo zopet svoj tolar, ki je bil v vrednosti višji nego avstrijski. Tudi temu denarju ni uspelo, da bi bil izpodrinil Jtarija Terezjja tolar in to tem manj, ker so začeli nekdanje avetrijske tolarje zopet kovati v dunajeki kovnici. Italijanske bombe. V mimilem tednu so Italijani z veo brezob' iirncstjo bambardiraii nekatera niesta na severni fronti. Najhujše je trpelo 25.000 prebivalcev broječe mesto Deeije, v katerem se naliaja vrhavno vodstvo abesinskih armad. Ob prilMii prihocla ilalija.nskili bonibnih letal je bil v Desiji tudi abesinski ceear. Cesarjevo spremstvo je komaj pregovorilo vladarja. dn se je zatekel v napram bombam osiguranc zavetišče. Ena od bonib je re.s zadela hišo, \ kateri se je mudil ceser pred bombardiraljjem. Italijauski lelalci eo vrgli na tisoče velikili bonib, ki so pobi'e največ olrak in žen Kaiijanska letala so spremenila mesto Desije v pravi pekel in je porušenih veeina hiš. Italijan: so celo uničili ameriško bolnieo. Z vžigalnimi bombami so napadli Italijani mesto Gondar. Pogorelo je več poslopij. Hude opekline je dobilo nmogo žen in otrok. Abesinska vlada je brzojavno protestiraln pi'i mednarodnem Rdečem križu radi bo-mbariliranja boln'šnic. Italijani bombaidirajo iz zraka tudi take kraje in mesta, o katerili so Abesinci uradno razglasili, da ni v n^ih vojaštva, ampak samo onemogli starci, žene in deca. Ker ne morejo Italijani doeeči s pehoto nobenih uspehov, si hladijo onemoglo jezo z — bombami, ki uničujejo celo bolnice. S takim barbarskim postopanjem se bado nakopali italijanski lelaLci sovraštvo celofnega kulturnega sveta.