Posamezna Številka 10 dinarjev £*«****» te m toalet f35P s#i4* ZASAVSKI LETO VII. — ŠTEV. 38 ms. TRBOVLJE, 22. SEPTEMBRA 1954 Izdala Okralm odbor SoctaHsttJn« ntzt delovntli !twlt * Trborljab - Ureluje to odgovarla utednisl: odboi Odgovorni urednik. Stane Suttar - Tiska Mariborska tiskarna t Mariboru - Naslov uredništva tn lrrave: Zasavski vestnik" Trbovlle I. uprava rudnika — Telefon it 54 — Račun pri podruinid Narodne banke » Trbovljah 614-T-146 — Ust irhata vsako sredo — Letna naročnina 400 din »oletna 200 din četrtletna (00 dtn. mesečna 34 din Posomezna številka to din Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasnete vsav petek dopoldne in se ne vračalo GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA mm j! "h. Naši oti oci so naša snča in Bodočnost (Od 3. do 10. oktobra „Teden otroka") Otroci so naše največje boga- i jejo na področju zaščite otroka stvo. Naša socialistična Jugo- I — da nudimo vso pomoč pri slavija je pokazala zanje skrb ' sestavljanju in uresničevanju s številnimi, zakoni o zdrav- zaščite otroka — da zbiratno v stvenj, zaščiti, o socialni pomoči okviru naših komunalnih skup-družini, o brezplačnem šolanju, nosti vse gospodarske, politične o zaščiti žene in matere, kar . in kulturne moči za uresniče-vse najzgovorneje dokazuje, da ' vanje otroške zaščite, nege in je naši državi skrb za otroka j vzgoje. J in mater med njenimi najvaž- t v na§elh okraju Se delujejo nejšimi nalogami (te naloge pa'Društva prijateljev mladine v bi se morala zavedati v celoti ; Trbovljah, dve društvi v Za-tudi vsa podjetja v našem okra- I g0Tju jn Hrastniku, medtem ko ?u). Številne družbene organizacije, kakor n. pr. Rdeči križ, Zveza ženskih društev, Zveza borcev, Društvo prijateljev mladine, delo pedagoških in zdravstvenih delavcev ter številna telesnovzgojna in športna ter kulturna društva so opravila na tem področju doslej velike naloge. Pionirski starešinski sveti, Društva prijateljev mladine, so drugod na delu pripravljalni odbori za ustanovitev teh prepotrebnih društev. V naših šolah imamo nadalje pionirske organizacije, prav tako imajc naše družbene organizacije dovolj priložnosti, da sodelujejo tudi pri zaščiti naših otrok. Delajmo in pripravljajmo se na letošnji Teden otroka! Vsi ženska društva, šolski in ostali združimo ob tej priložnosti čim odbori naših zdravstvenih in večje število državljanov in v socialnih zavodov in še drugi •— vsi se trudijo dati otrokom vse, da bi rastli v najugodnejših pogojih in postali nekoč dobri, pošteni in državi zvesti državljani. Letos bomo praznovali Teden matere in otroka, in sicer v dneh od 3. do 10. oktobra. Ko se pripravljamo na ta ham narekujeta ljubezen in od- ; smotrne* stalne brige za naše vsaki občini naj se ustanovi pripravljalni odbor. Tako je že ustanovljen okrajni odbor za pripravo Tedna otroka, ki mu predseduje sekretar OK'ZKS Trbovlje, tov. Viktor Kovač. Teden otroka naj ne bo začetek in konec naše skrbi za zaščito otrok, pač pa naj pomen- Oovornost za bodočnost naše domovine in njenih narodov — da se strnemo v čim večjem številu v organizacijah, ki delu- na ta Teden, '■ začetek široke in kar najbolj ‘ najmlajše, ki so naš up in naša bodočnost. Teden otrok naj bo velil praznik naših najmlajših! 350.000 ZBOROVALCEV NA OSTROŽNEM Bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov to geslo /e postalo naša šiva strarnost Doslej najveCji zbor slovenskega ljudstva — Predsednik Tito, E. Kardelj, Miha Marinko med udeleženci proslave — Visoka odlikovanja 5 partizanskim brigadam — Govor predsednika republike Ostrožno pri Celja Je bilo včeraj največje mesto v Slo* veniji. Cez 350.000 ljudi iz vseh krajev Slovenije se je zbralo na velikem partizanskem srečanja »Štajerska v borbi«- Srečanje je bilo takšno, kot je bilo pričakovati po večmesečnih pripravah. Prekosilo je vse dosedanje svečanosti. Bil je to največji Undski zbor v Sloveniji. Okrog devete ure se je pred slavnostno tribuno razvrstilo okrog 5000 štajerskih borcev in aktivistov. Prikorakali so v svojih vojaških enotah z zastavami in komandanti na čelu. Zbrali so se borci Prvega štajerskega bataljona, Kamniškega bataljona, Druge grupe odredov, Pohorskega odreda in Pohorske (Zidanškove) brigade, treh brigad Štirinajste divizije, Lackovega odreda, Koroškega odreda, Kamniško-zasavskega odreda in brigade VDV-Nekaj pred deseto uro so se začeli zbirati pred slavnostno tribuho predstavniki »Mesti, političnih organizacij in JLA. Med njimi so bili podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, podpredsednica Zvezne ljudske skupščine Lidija Sentjurc, član) Izvršnega sveta LRS, člani CK ZKS, glavnega odbora SZDL in mnogi drugi. Točno ob 10. uri je stotisoč-glava množica pozdravila a viharnim navdušenjem prihod predsednika republike. V njegovem spremstvu so bili: predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, člana Zveznega, izvršnega sveta Franc Lesko- j Zidanškova, Bračičeva in Šercer- > vil njegov oče kot fotoreporter šek-Lnka in Ivan Maček-Mattja, jeva udarna brig- so bile odliko-predsednik izvršnega sveta LRS vane z Redom zasluge za narod I. Boris Kraigher, generalpolkovnik Kosta Nagy in generalmajor Milan Zeželj-V imenu enot nekdanje IV. operativne cone je raportiral predsedniku Titu generalpodpolkovnik Dušan Kveder-Nato je predsednik Tito obšel zbrane enote in pozdravil vsako posebej. Po državni himni je Dušan Kveder prebral ukaz predsednika republike o odliko- stopnje, brigada VDV pa z Redom bratstva in edinstva. I. stopnje. Nekdanji komandanti teh brigad so sprejeli odlikovanja iz rok svojega vrhovnega komandanta. Potem se je maršal Tito podal na glavno tribuno, kjer so ga pozdravili celjski pionirji. Jožko Petek, sin padlega fotoreporterja Jožeta Petka, je podal Maršalu album z original- vanju štirih brigad. Slandrova, niml posnetki, ki jih je napra- XIV. divizije ob njenem pohodu na Štajersko. Veliko zborovanje je otvoril v imenu prireditvenega odbora sekretar celjskega okraja Franc Simonič. Potem je govoril tov. Tito. Precej časa je moral čakati, da se je poleglo viharno navdušenje zborovalcev, ki so vzklikali svojemu vrhovnemu voditelju, Zvezi komunistov, slavni narodnoosvobodilni borbi in bratstvu jugoslovanskih narodov. _X Maršal Tito med množico na Ostrožnem (Foto: Vlado Vodopivec) „Nova Jugoslavija in njeni narodi... so si pridobili velik ugled po vsem svetu. Takšen ugleii, kakršnega si naši ljudje prej niso mogli niti zamisliti. Zdaj ves svet vidi v novi Jugoslaviji de* želo..., ki je močan činitelj v skupnosti narodov, borečih se zdaj, da bi ohranili mir in ustvarili možnost sodelovanja med raznimi narodi, ne glede na razliko v sistemih." (Tito na Ostrožnem 19. 9. 1954) Predaja zastave VDV patrulji Trbovelj pred odhodom na pot 39 kitajskih napadov na tuje ladje New Tork 20. sept. (AFP). Stalni predrtavnik ZDA pri Združenih nahodil? Cabot Lodge je pokazal tisku gradivo, v katerem je rečeno, da so kitajske letalske in pomorske enote v zadnjih štirih letih napadle 39 tujih ladij. Med njimi je 27 britanskih in 5 ameriških ladij. Lodge imenuje te napade »gusarska dejanja« ter obtožuje kitajsko vlado zaradi takega »nasilja« Značilno je, da je ameriška diplomacija objavila te dokumente tik pred pričetkom zasedanja Generalne skupščine OZN Kitajshe četv zapuščajo Severne Korejo Pariz, 20. sept. (Nova Kitajska.) S Koreje se vrača v domovino kakih 15.000 kitajskih vojakov, ki so se borili proti četam Združenih narodov. Kitajska agencija pristavlja, da se je kitajska vojska v popolnem redu umaknila s severnokorejskega ozemlja in da sku pina opazovalcev Združenih narodov ni imela pri tem nikake pripombe. Ta'rulji brigade VDV, ki je šfa skozi Trbovi ef je izročil predsednik LOMO Trbovlje Alojz Dular zastavo v spemin V nekdannjj slavni štajerski prevzel komandant patrulje, brigadi VDV je bilo največ tov. Jože Štok-Korotan. Pred borcev Iz naših zasavskih re- odhodom je patrulja polo-virjev- Zato je bilo tudi v mi- žila venec pred spomenik nulih dneh, ko smo se priprav- »Revolucija«, nato pa ob prepeljal) za pohod na Ostrožno- vanju partizanskih pesmi kre-pravilno, da je patrulja odrinila na pot prav iz Trbovelj. Pred spomenikom »Revolucija« na vodenskem trgu v Trbovljah se je pretekli torek, 14. sept. dop. zbralo veliko število Trboveljčanov ter šolske mladine, ki je pozdravila patruljo pred njenim odhodom ln ji želela srečno pot na pohodu na Ostrožno. Predsednik mestne občine Alojz Dular je ime pred spomenikom na Vodal lep nagovor ter izročil patrul i brigade VDV lepo izdelano zastavo v spomin. Zastavo je nl!a proti Moravčam. Iz Moravč je patrulja odšla preko St. Gotarda iz Cemšeni-ške planine na Vrhe, kjer je bila leta 1SJ1 ustanovljena I, revirska«' četa- Tu je patrulja položila pred spomenik venec v počastitev padlim borcem, iato pa odrinila proti partizanskemu vrhu na Čebinovo, od ukaj pa skozi Planinsko vas in iabersko v Zgornje Trbovlje, -jer je bil pri Domu »Svobo-'e II« sprejem patrulje in ve-,k partizanski miting. Sprejem in miting v Trbovljah Preteklo sredo se je zbralo jih pripeli k zastavi. Spregovo-pred Domom »Svobode« v Zg. ril ie še Dredsednik okraja Tr-Trbovljah k sprejemu patrulje bovlje Martin Gosak, zatem pa brigade VDV okrog 2000 Trboveljčanov z Delavsko godbo, zastavami in cvetjem. Nekaj minut po 6. uri zvečer so prišli z zastavo na čelu borci patrulje VDV, ki jo je vodil tov. Jože Stok-Korotan-Pred Domom »Svobode« je bil sprejem patrulje. V pozdrav ji je najprej zaigrala godba, nato pa je- patruljo pozdravil predsednik mestne občine Alojz se je zahvalil za pozdrav in lep sprejem komandant patrulje. Tudi naš; najmlajši — pionirji — so pozdravili borce ter jih obdarili s cvetjem. Po lepem sprejemu je sledil v Domu »Svobode« velik partizanski miting, na katerem so sodelovali pevc; »Svobode II« pod vodstvom prof Staneta Ponikvarja, nadalje Veseli teater iz Trbovelj in še drugi. Dular. Nato so predstavniki Dvorana je bila nabito polna. MO SZDL Trbovlje, rudnika | Marsikdo, ki je prisostvoval tej Trbovlje-Hrastnik, Strojne to- j prireditvi, se je spomnil na varne ln Cementarne v Trbov- partizanske mitinge v NOV, ki Ijah izrodili zastavonoši Mali- so vlivali borcem vero v konč-ju lepe spominske trakove, ki sp no zmago pravice- Ob otvoritvi oove aseptične operacijske sobe v trboveljski bolnišnici dne 4. i. m« Poročilo primarija dr. Virgilija Krasnika Ob otvoritvi nove aseptične . Ob tem je treba upoštevati, da operacijske sobe v naši botnišni- je v našem okraju obsežen ru-Cj sodim za potrebno, da podam darski bazen in močno razvita v glavnih obrisih zgodovino na- industrija, ki se vedno bol) širi. Stanka naše bolnišnice, bežno Kot bolnišnica zaprtega tipa opišem delo v njej v prejšnjih sprejema ta ustanova danes na časih in sedaj, in da obrazložim zdravljenje prvenstveno člane in potrebo po zgraditvi nove asep- svojce socialnih zavarovancev, tične operacijske sobe, ki jo , Od vseh oskrbovancev v bolniš-otvarjamo. j niči odpade 90% na člane in Trboveljsko bolnišnico je 1 svojce socialnega zavarovanja, zgradila leta 1925 krajevna Bra- Trboveljska bolnišnica ima lovska skladmca v Trbovljah z danes kirurško-ginekološki, poletnimi sredstvi Bila je name: 1 rodniški in interni oddelek s n,ena skoro izključno bolniški skupno 120 posteljami. Od teh oskrbi rudarjev ln njihovih svoj- odpade na kirurško-ginekološki cev na trboveljskem rudniku, oddelek 56, na porodniški 16 in Njeno delovno področje je tedaj na interni oddelek 48 postelj, zajemalo bolniško oskrbo le pre- Standardno število postelj je v težnega dela trboveljskega delov- bolnišnici prekoračeno za eno nega ljudstva, ne pa vsega trbo- I tretjino in razumljivo je, da so veljskega prebivalstva. Glede na bolniške sobe prenatrpane, njeno tedanje delovno območje, način upravljanja, preskrbe z živili, zdravili, kurjavo, s frekvenco bolnikov, zasedbo z uslužbenci je bolnišnica popolnoma ustrezala takratnim razmeram in se je štela takrat — z malimi izjemami — za idealno urejeno bolnišnico. Ze kmalu po odprtju bolnišnice pa se je pokazalo že takrat poleg drugih pomanjkljivosti, da so njeni operacijski prostori neprimerno in nepravilno nameščeni in razmeščeni, pre tesni, poleti prevroči ker so nad kuhinjo, in kar je glavno, da je aseptično delo v njih zelo otežkočeno. Od otvoritve bolnišnice do danes so se vsa operativna dela opravljala v dveh operacijskih sobah — septični in aseptični — s skupno predsobo, ki ju loči le mali prostor za sterilizacijo. Kljub tej precejšnji napaki so se v teh prostorih vršili vse do okupacije operativni posegi v njih še kolikor toliko nemoteno, to pa zaradi tega, ker je bila frekvenca bolnikov takrat manjša in temu primerno tudi delo v bolnišnici manjše kot pozneje med vojno, zlasti pa danes. Med vojno je nemški okupator tako rekoč čez noč spremenil trboveljsko bolnišnico, last Bratovske skladnice, v splošno bolnišnico, ki je sicer še nosila ime rudarske bolnišnice, je pa morala naenkrat sprejemat) v zdravljenje kar vse prebivalstvo trboveljskega okraja. Število bol-hiških postelj se je od prejšnjih stalnih 80 povečalo na 120. Upravljanje bolnišnice ter preskrba z zdravili s živili in kurjavo sta se popolnoma spremenila. Dotok pacientov je bil vse večji in delo v bolnišnici vedno bolj obsežno. Vzporedno s tem so postale tudi vse pomanjkljivosti v zgradbi bolnišnice, njenih prostorih, preskrbi in upravljanju vedno bolj očitne in pereče. V istih razmerah se Je našla naša bolnišnica ob času osvoboditve, in še, z večjimi težavami se borimo še danes v bolnišnici, ker je število oskrbovancev iz leta v leto zelo visoko. Letno se zdravi v bolnišnici po ©svobo- da se, sledeč modernim načelom travmatologije, osredotočijo v registraciji, dokumentaciji in strokovni obdelav, vse poškodbe v okraju na enem mestu, kar je bilo spričo rudarskega bazena, naraščajoče industrije in vedno večjega števila poškodb neogibno potrebno. Ob pomanjkanju primerno urejenih prostorov in strokovnega osebja za delo takšne ambulante je bila seveda naša bolnišnica tako rekoč primorana sprejeti kirurško ambulanto OZD v svoje prostore in ji nuditi tud,- svoj strokovni kader. Do letošnjega junija je vodil ambulanto en sam kirurg z dvema instrumentarkama, enim rentgenskim asistentom in enim bolničarjem. V kirurški ambulanti je bilo opravljeno leta 1950 4093, leta Pogled na bolnišnico s ceste Zaradi stalnega naraščanja 1951, 5684, • leta 1952 6983, lan-porodov in zaradi boljše izoia- ! sko leto 7015 to letos do konca cije porodnišnice od ostalih oddelkov to pred vsiljivimi obiskovalci od zunaj smo bili leta 1948 prisiljeni premestiti porodnišnico iz pritličja v prvo nadstropje. S tem smo pridobili 4 porodniške postelje. Leta 1953 je rodilo v tej porodnišnici 685 mater 693 otrok (osemkrat so se rodili dvojčki)- Povprečno ostane v bolnišnici otročnica 5,5 do 6 dni. Le red-kokrat zapusti porodnica bolnišnico že četrti dan po porodu. Od vseh v okraju rojenih otrok odpade 65 odst rojstev na to porodnišnico. V prvih petih letih po osvoboditvi je bilo v bolnišnici izvršeno 11.640 večjih in manjših operativnih posegov pri hospitaliziranih in ambulantnih bolnikih. Od leta, 1950 dalje raste Iz leta v leto število večjih operativnih posegov pri hospitaliziranih pacientih, in sicer od 400 operacij v letu 1950 do 620 operacij lansko leto, medtem ko se giblje število manjših operativnih posegov pri hospitaliziranih bolnikih od 850 do 1000 posegov letno. S 1. Januarjem 1950 je začela poslovati v Trbovljah kirurška ambulanta trboveljske polikli- ditvi, od 3200 do 350*0 ljudi. Po nike, k| od prvega dne dalje vojni je trboveljska bolnišnica še danes posluje kot kirurška splošna bolnišnica zaprtega tipa, ambulanta OZD v okrajnem katere dnevno področje obsega | merilu za vso malo kirurgijo danes okrog 50.000 prebivalcev . okraja- Glavni namen ustano-na območju vsega našega okraja, vitve te ambulante je bil ta, junija že 3653 ambulantivnih posegov, iz česar se vidi, da število pregledov iz leta v leto raste. Število poškodb, oskrbljenih v ambulanti, je znašalo leta 1950 2052, naslednje leto 3273, leta 1952 3390, lani 2981, do konca junija letošnjega leta Pa 1574. Iz teh številk pade v oči nagel porast poškodb leta 1951 (od 2052 na 3273) in padec leta 1953 na 2981. Operativnih posegov in mav-čenj je bilo opravljenih v kirurški ambulanti letno od 1844 posegov leta 1950 do 3054 lansko leto, v prvi polovici letošnjega leta pa že 1651. Rentgenskih slikanj je bilo leta 1950 1433, lani 2738, letos do 30. junija pa 1625. Povprečno je bilo v eni ordinaciji kirurške ambulante pregledano 47 do 50 bolnikov, od katerih je bilo operativno oskrbljeno ali mavčeno 20 do 25, 18 do 20 pa rentgensko slikanih- Ker smo vse operativne posege pri hospitaliziranih bolnikih v bolnišnici to ambulantnih bplnikih kirurške ambulante OZD opravljali doslej v istih neprimernih operacijskih prostorih bolnišnice, je jasno, da je postalo delo v njih spričo izredno velike frekvence, možnosti nastanka sepse (prihajanje ambulantnih pacientov direktno s ceste v operacijske prostore) iz dneva v dan bolj nevzdržno. Da temu stanju vsaj deloma odpomoremo ter delovne pogoje v operacijskih prostorih vsaj nekoliko zboljšamo, zlasti pa da ■ zagotovimo asepso čistih, programskih operativnih posegov hospitaliziranih bolnikov, se Je uprava bolnišnice odločila, da zgradi nove aseptične operacijske prostore. V ta namen naj bi se uporabili prostori bivše bolniške kapele in dežurnega zdravnika v zadnjem prizidku bolnišnice, s tem izgubljeni prostori pa naj bi se nadomestili z nadzidkom treh sob na terasi prizidka. Sedaj pa je naenkrat nastalo vprašanje, kje dobiti denarna sredstva za izvedbo tega načrta. Na povabilo predsednika Sveta za ljudsko zdravstvo OLO Trbovlje je bil 21. januarja 1953 sklican poseben sestanek, ki so se ga udeležili predsednik OLO Trbovlje kot sklicatelj, predsednik gospodarskega sveta OLO Trbovlje, predstavnik MK ZK Trbovlje, direktorji vseh rudnikov in podjetij v okraju ter upravno osebje bolnišnice. Po podrobni utemeljitvi potrebe po novih aseptičnih operacijskih prostorih v bolnišnici je bil na pobudo vseh prisotnih, zlasti pa predsednika okraja to predsednika Sveta za ljudsko zdravstvo pri OLO Trbovlje storjen sklep, da prispeva vsako večje podjetje v okraju številu zavarovancev v podjetju ustrezajoč znesek za zidavo aseptičnih operacijskih prostorov v bolnišnici. S pripravami za delo in z zidanjem prizidka bolnišnice smo začeli že lansko leto konec junija. Adaptacija prostorov za aseptične operacije pa se je precej zavlekla zaradi nakupa določenega materiala v tujini. A prebredli smo vse težave in sedaj smo srečni in veseli, da moremo zgotovljene aseptične operacijske prostore odpreti v zavesti, da smo z njimi olajšali in izboljšali delovne pogoje zdravstvenemu osebju, zlasti pa da smo preskrbeli delovnemu človeku prostore, v katerih bo operiran brez bojazni, da bi se postoperativnj potek po operaciji bolnika kompliciral zaradi neustreznih operacijskih prostorov. Ob koncu svojega poročila bi nanizal v kratkem še ostalo problematiko naše bolnišnice. Kot smo že čuli, nima bolnišnica za današnjo frekvenco pacientov to porodnic dovolj bolniških postelj, ima pa že sedaj prenatrpane bolniške sobe, nima primernih upravnih prostorov, pisarn, skladišč za živila, kurjavo, prostorov za zdravila in za vnetljivi material, nima nadalje ustreznega laboratorija, manjkajo prav tako dežurne sobe za zdravstveno osebje itd. Ako bi hoteli ustreči vsem navedenim potrebam, bi bilo nujno, da se bolnišnica poveča. Dotok, odpuščanje in odklanjanje bolnikov kažejo, da bi trboveljski okraj kljub rudarstvu in industriji zadostil v polnem obsegu potrebam hospitalizacije Nikdar več se ne sme ponoviti... (Iz prvih dni »Ljudske pravice" — ob 20-letnici »Ljudske pravice") Meseca oktobra bo naš slovenski dnevnik »Ljudska pravica« praznoval 20-letnico svojega izhajanja. V težkih pogojih in razmerah je bilo izhajanje lista v stari Jugoslaviji. Rojstvo »Ljudske pravice« je bilo v Dolnji Lendavi, pred 20 leti so izšle prve številke; večkrat so bile zaplenjene ter se je moralo tiskanje seliti v razne kraje, toda naprednega tiska ni bilo mogoče premagati. V proslavo 20-letnice »Ljudske pravice« se vrše posebno v Prekmurja velike proslave. Tako bo tudi centralna proslava v Dolnji Lendavi in Murski Sobot) ter v Ljubljani. Prav bi bilo, da bi tudi v Trbovljah, kjer je bilo središče revolucionarnega gibanja v stari Jugoslaviji in od koder je imela »Ljudska pravica« veliko število dopisnikov, da se tudi tukaj organizira jubilejna proslava lista. Iz starih številk »Ljudske pravice« pa posnemamo sledeče: Iz naših črnih revirjev Trbovlje, 10. januarja 1935-»... Življenje slovenskih rudarjev je neznosno, skoraj obupno. Nikaka razlaga, nikako opisovanje ni potrebno, če povemo. da v rudarskih revirjih pride na eno osebo reci in piši 1 dinar do 1,50 din. Za obleko,j pohištvo in kulturno razvedrilo nam ne ostane niti ficka. Tako daleč smo že. da se rudar nima v kaj obleči ln obuti. Po štiri osebe ležijo na eni poste- lji, v sobici s premerom 4 m sc stiska od 8 do 10 članov družine. Po štiri družine kuhajo v eni kuhinji, kjer se sušijo obleke, perilo in plenice- Ali res ni izhoda iz teh razmer?« Nič bolje se ni godilo našim rudarjem v tujini. O tem nas prepriča sledeči dopis nekega slovenskega izseljenca iz Francije: »Stiring Wendel Moselle — Francija. Delovni in življenjski pogoji nas slovenskih izseljencev so v zadnjih dveh letih postali nevzdržni. Mesečni zaslužek se neprenehoma krči. tako da prejemamo komaj 50 odst. plače. Poleg tega pa so obratni inženirji uvedli posebne denarne kazni. Kazen te čaka, če delaš ali ne delaš. Po luknjah, dostikrat komaj 30 cm visokih, spravljamo do 80 kg težke lesene hlode na odkopana mesta, tako da človek izgubi kožo na vseh oglih telesa- Zadaj pa kriči priganjač in obljublja »papirje«. Res, sta-roveške galere so bile pravi paradiž proti tem modernim kaznilnicam. V skladišču že priletnemu invalidu, ki je imel že kdove kolikokr-'* svoje kosti na ooTv-a-vilu, nalcže na ramo 90 kg težak hlod, ki- ga mora odnesti 10 m visoko na kup. Siromak se maje. od zadaj pa sliši besede: ,če ne moreš, kar povej, je/dosti takih, ki bi lahko in radi in še kako radi!' Reči .ne morem’ pa ni tako lahko, saj siromaka čaka beraška palica ...« bolnih prebivalcev to otročnic, ako bi bolnišnica dobila vsaj še 60 bolniških postelj — vsak oddelek po 20 — da bi že dosedanje postelje v bolnišnici standardno razmestili oziroma razredčili, da bi uredili primeren laboratorij, pisarne to vse zgoraj omenjene pomanjkljive in manjkajoče prostore. Problem za bolnišnico predstavlja tudi vprašanje strokovnega osebja. Do leta 1952 sta vso zdravniško službo v bolnišnici opravljala dva zdravnika specialista, in sicer en kirurg in en internist. Pozneje so pričeli prihajati na staž zdravniki-pripravniki, Id pa se vsakih pet mesecev menjajo. Z junijem letošnjega leta je nastopal v bolnišnici službo dolgo pričakovani zdravnik-specialist iz kirurgije. S 1- aprilom 1954 je zapustil bolnišnico zdravnik-internist — vodja internega oddelka in od takrat nima bolnišnica več stalnega internista, ampak vodijo interni oddelek izmenoma mesečno starejši specializanti internisti iz klinike oziroma iz drugih bolnišnic. Vprašanje stalnega internista in vodje internega oddelka bolnišnice je treba čimprej rešiti, kar bi bilo V korist predvsem pacientom samim ter OZD v zvezi z vodstvom okrajne interne ambu- lante in za finančno stanje same bolnišnice. Poleg specialista internista to vodje internega oddelka je nujno potrebno, da se prizna še eno mesto specializanta na internem odde.ku, ker bo v nasprotnem primeru nemogoče dobiti večnega se-kundarija. Bolnišnica bo v kratkem potrebovala izurjenega anestezista, že sedaj pa nujno potrebuje še dve medicinski sestri. Poskrbeti bi bilo treba, da dobe stanovanja vsi zdrav- nik; bolnišnice, tisti pa, ki morajo biti vedno v stanju pripravljenosti, v najbližjiV okolici bolnišnice. Problem bolnišnice predstav-1 lja prav tako tud j strežniško to tehnično osebje. Nekaj tega osebja je že precej v letih in služi v bolnišnici le za dosego pokojnine, ne pa zaradi dela ’ samega- Nič manjših težav ne predstavljajo za redno poslovanje bolnišnice pni pičlo od-1 merjenem personalu uslužbenke s pred- in p>oporodnim dopustom, skrajšanim delovnim časom itd. Trenutno največji problem za bolnišnico pa pomeni kirurška ambulanta OZD v Trbovljah, 1 ki jposluje v trboveljski bolniš-! niči. Ze v itak za bolnišnico I pretesnih prostorih se gnete I vsak drug dan v tednu v or- (Nadaljevanje na 6. strani) Jože Slok-Korotan: (Nadaljevanje in konec) KRVAVI OBRAČUN Gestapovske tolpe zadnja pot •Ne streljaHe, saj so vsi padli!* je zaklical Dušan proti zasedi misleč,-da žvižgajo krogle iz partizanske zasede. Toda spel je dobil pozdrav nad glavo in spet se je hudoval, kdo ga noče ubogati. •Od tamle gor nekdo strelja sem!* je pojasnil Malija in pokazal na debelo hruško, h kateri so bile prislonjene Užolovjte. Vtem je izza hruške spet zadr-drala brzostrelka in spet in spet ... •Aha, tamkaj se šopiri poslednji dihur!* je zarobantil eden Izmed borcev in pomeril v uporno gnezdece. Komandir je uvidel, da ima poslednji zakrknjenec dober zaklon, zato je zaklical mitraljezcu: •Rep, prerešetal tisto ognjeno gnezdo/« In že so ostri rafali presekali nekaj llžolovk ln obtesali hru-škino drevo Tedaj so partizani opazili med fižolovkami klečečega vermana, ki je ves prerešetan Se vedno tiščal v roki brzostrelko in v omoticj nadalje zagrizeno streljal. Naposled je le klecnil in odvrgel brzostrelko iz rok. Tedaj se je nad kozolcem ležeči komandir Boris dvignil iz zaklona In se napotil proti hruški k vermanu. Istočasno je vstal iz stelje pod kozolcem velik policist ln urno nameril puško v Borisov hrbet Gotove smrti ga je rešil le spretni Dušan, hj je z bliskovito naolico vstal lz zaklona prt kozolcu — in ker ni smet streljati v Nemca, saj bj hkrati podrl tudi Borisa, se je kot tiger pognal na policista, ga s krepkimi rudarskimi pestmi zagrabil za vrat, podrl na tla in mu potegnil puško iz rok. •Ne boš nas, prekleta žolna švabskal* je zarobantil Dušan. Ko je Boris spoznal, česa ga je Dušan rešil, te je oddahnil od srca, kakor da bj vstal od mrtvih. Tako ostro je pogledal na tleh klečečega Nemca, ki le skesano prosil odpuščanja, da bi ga s pogledom skoraj prebodel. Tebi da bi odpušialit Mhm — prekleto se motiš!.., Medtem se je med prvimi pognal k molčeči hruški Matija in najprej pograbil nemško brzostrelko Za njim sta prihitela tja tudi Boris in Dušan in te zagledala v kup prestreljenega mesa, ki le krčevito trzalo v poslednjih utripih življenja... To je bil najbolj spreten in drzen sovražnik, ki je v trenutku napada našel primeren zaklon In izza njega ogrožal partizane. Na bojišču je zapustil prazno brzostrelko in prav tako štiri prazne okvire za munlcijo, ki je imel zložene na položaju. Torej je streljal do zadnjega nabojal Ob preiskavi tega sovražnika mu je Dušan segel v notranji žep bluze, kjer je našel denarni-i co. Brž ko jo je odprl, je poteg-j rdi iz nje legitimacijo In nepopisno ponosen na uspeh prebral znano ime zločinca: •Miro Grač-nar!* ... Borci so od veselja Iz dna srca ln na us« grlo zavrl- | skali, da je kar drevje zamigo-I lalol Objemali so se, metali kape v zrak, se veselili, vzklikali in sl nazdravljali s pijačo, ki so jo našli v zaplenjenih nahrbtnikih. Te zmage so bili prešerno veseli in ponosni nanjo. Svoje zmage pa so se zavedli v polni meri šele tedaj, ko je Dušan razgrnil prednje gestapovsko izkaznico. Z gnusom so se ozirali na umirajočega zločinca, na najbolj krvavega gestapovca in raztrganca v revirjih, na človeka, ki ni imel prav nič človeškega v sebi. To je bila pijavka vseh pijavk nedolžne slovenske krvi. To je bil strupen gad v človeški podobi, ki je sikal smrt med ljudi. Bil je hijena — prenekateremu Slovencu je izpit ilvljenjel Na svoji kosmati vesti je imel mnogo žrtev. Bil je bolj krvav zločinec kot kateri koli Nemec. In prav zato ni čudno, da /e tako težko umiral. Ves prerešetan od strelov In rafaloo se Je zvijal v bojnem gnezdu, živalsko obračal Izbuljene oči In se otepal smrti. Trdo in ostro je šklepetal s čeljustmi, sekal /n grozno škrtal z zobmi, da se je kar trlo v ustih. Pohlepno je stegoval roke in tako stiskal pesti, da so kosti kar škripale. Morda se boste smejali, vendar naj povem, da tudi bore/ niso mogli verjeti svojim očem, da ima zločinec tako živalsko moč, ko zapušča življenje, ko se potaplja v Izvršena hudodelstva. Ko je bil ves plen zbran, le komandir ukazal ujetemu policistu, naj pograbi ranjenega ge- stapovca In ga odnese s njimi v gozd. Tam je bilo določeno mesto za zaslišanje. Toda gestapovec Miro Gračnar je ie med potjo izdihnil kosmato življenje. Ta človek je bil poleg Franca Lovrača najbolj razvpit in zagrizen gestapovec v revirjih. Leta 1942 le odšel v partizane In že čez nekaj tednov pobegnil h gest apu v Trbovlje, ki ga je za •krinko* zaprl. To pa je bila le zgolj maska, kajti bržkone ga je že v partizane poslal gestapo. V zaporu je Gračnar Izdal mnogo sodelavcev OP, ki so jih Nemci pobili, sumljive pa Internirali v krvava taborišča, kjer so bolehalj In umirali Nato je postal jetniškl paznik, kasneje pa hudoben gestapovec In raztrganec. Ker so partizani po tem svojem dejanju predvidevali nemško intervencijo In maščevanje nad kmeti za poraz, so na željo vaščanov sami pokopali padle Nemce. Junaški borci VDV so težko nosili svoI plen, predvsem pa težke nemške nahrbtnike, polne nakradenega blaga. Ko so hoteli kmetom vrniti njihovo lastnino: žganje, suho mtso' oskubljene kokoši In drug živež, /im je neki kmet presrečen In vesel dejal: •Ce ste ret ,obrnili* Gračnarja, vam dam še par volovi« Ko to sl lačni borci privoščili neka! zaplenjenih, dobrot, /Ih je Dušan dražil: •Nikar ne /e/f«, tantfel Kmetje so vse zastrupili, prav vse, kar to dali Švabom/• Fantje pa so te zasmejali In predlagali svojemu komisarju, naj kar vztraja prt tvoji previdnosti. Med potjo pod Mrzlico bi se Dušan prav rad zglasil pri svoll ženi In sinku na Ravnah. Več mesecev ju že ni videl, pa sl te- ga ni dovolil, kajti vedel je, da bi z morebitnim obiskom — če bi zanj zvedeli Nemci — pognal družino v Izgnanstvo ali celo v smrt. Po kratkem počitku pri Kajini to te borci VDV odpravili na pot. Zvečer to se ustavili na področju Marije Reke, kjer so Imeli shranjeno zalogo hrane. Tam so pustili vojni plen in se vrnili h Krežetu in Lemevšku po čevlje, ki so jih zaplenili v Hrastniku. Presežek bogatega plena lz treh akcij so skrbno skrili, eno tretjino pa so sl oprtali na pleča In odrinili proti Savinjski dolini, čeprav /ih je pod težo bremena pošteno bolel hrbet, so bili vendar na vsej poti veseli In ponosni, da so pokončali najbolj razvpitega raztrganca v revirjih. Na osel poti so jih ljudje objemali In jim silskal/ roke, kajti novica o Gtačnarjevi smrti se je raznesle po Štajerskem ko veter. Presrečni in nadvse veseli so jim v zahvalo vsi ljudje dajali jesti In piti ter jim težka bremena pomagali nositi v Savinjsko dolino. Naslednje lutro se le številna nemška vojaška odprava previdno In plaho približala Govejemu potoku. Policisti so takoj zagrozili vaščanom: •Ce pade le en partizanski strel, bomo požgali vas in postrelili vse vaščan«)« Nato so vse domačine stlačili v živinski hlev, jih trpinčili In Izsiljevali, naj povedo, kje so pokopani padli Nemci. Ker so Ijud-)e molčali, so jih postavili pred zid ln tim grozili, da jih bodo postrelili, če ne povedo za rajnke Soldate. Vaščani se pa niso vdali izdajstvu ln Švabi so — poraženi še od neoboroženih ljudi — od- šli nazaj v dolino. Kljub vsej besnosti, ki je puhtela iz njih, se niso upali nikogar ustreliti, niti kar koti zažgati. Takrat Nemci niso upal/ maščevati padlih žrtev, čeprav so | bile težke, saj je bilo med padlimi Nemci kar pet gestapovcev. 1 Dva med njimi sta bila celo pomembna tunkcionarja z Dunala. Največjo hvaležnost so izražali prebivalci revirjev, ko so se znebili strahu pred Gračnar jem-Po tej akciji si tudi rgztrganci niso več upali v hribe, ali pa so šli N v spremstvu kakšne vojaške enote. Edini pobegli sovražnik ,z z?’ sede, gestapovec Rudolf Jaklič, hi je ušel v Trbovlje, pa je prinesel v svojem nahrbtniku kar poldrugi ducat krogel, ki mu I111 je Iz brzostrelke natresel Dušan. \ Ta gestapovec je govoril v y‘ I bovljah, da so partizani res JU-'naški borci. Trdil je, da z njim' 1 ni varno zobati češenj. Od leda/ sini več upal V revirske hribe. P“ tudi v zaporih ni več trpinčit letnikov. Ob osvoboditvi pa so tega gestapovca — čeprav se pomešal med vojake nemške divizije •Princ Evgen*, ki so razorožili borci štajerske vDv brigade — našli borci in ga i7JT čili roki pravice, od kajere I prejel zasluženo kazen za hlapi uan/e Hitlerju. V Savinjski dolini je bila z brana skupina komandirja risa in komisarja Dušana spr*l ta prav slovesno V vseh štabih m političnih ustanovah so tete črpna poročila o Izvršeni anci,-Kdor koli jih je srečal, jim I* c slital, štab štajerske brigadeno jim le Izrekel častno P'1^, in pohvalo pred stroje n. . n~.iJ„ .../.hnrlnp SlOVCn*lC€ • Kulturne dejavnosti ni mogel zatreti niti okupator Iz dnevnika trboveljskega kulturnega delavca med NOV v imenu odlikovancev pa se je setih dopoldne smo izvedeli, da 23. septembra se je pred našo hišo zbralo vse Srno ljudi. Kaj se je zgodilo? Iz Trbovelj sta prispeli Delavska godba na pihala in »Zarja«. Godbi smo takoj odvzel* Taušiča, sama pa je odšla v Ljubno, kjer je bdi odslej njen sedež. Iz »Zarje« pa je Radovan izbral nekaj najboljših pevcev: Kneza, Viranta, Cimperška, Korošca, Lubija, Jožeta Kotarja in Goljufa, medtem ko so 'bili ostali dodeljeni XIV. diviziji. S temi novimi močmi smo izdatno okrepili skupino, Radovan je dobil veselje in vaje so. bile domalega noč in dan. Ta dan smo odšli v St. Janž, kjer smo prespali, naslednji dan pa odrinili v Rečico, kjer je bilo po maši volilno zborovanje. Zbralo se je okrog tisoč ljudi, kj smo jim priredili miting. Navdušenje poslušalcev je bilo neverjetno. Najlaže smo ga izmerili po tem, da so nam priredili imenitno kosilo, neimenovani dobrotnik pa nam je daroval tr, 6to cigaret. Razkošje! Takoj po kosilu smo se peljali s poštnim vozom, torej prvič s kulturnim vozilom, v Ljubno, od tam pa v Solčavo. Tudi tam je bilo volilno zborovanje, na katerem bi morali sodelovati, Prišli Pa smo spet — kot vedno — prepozno. Kljub temu pa smo priredili samostojen miting 2 vsem sporedom pevskega zbora, orkestra in drame. Naši sporedi eo bili tedaj že dokaj obsežni. 26. septembra so gornjegrajska dekleta izročila Zidanškovi brigadi, ki je imela največje zasluge pri osvoboditvi Gornjega grada, lepo ročno izdelano zastavo. Sodelovali smo tudi pri tej slovesnosti. Orkester se je spet povečal. Tov. Bieneli, ki bi moral priti z godbo, se je zakasnil in prišel sam z violino. Pridržal sem ga pri našem orkestru, saj nam je violinistov manjkalo. Takoj za njim je prišel nov kandidat, kontrabasist Ernest Rotar, seveda brez kontrabasa. Kmalu pa je nekje staknil polomljen instrument in nekaj že precej razpletenih strun. Lotil se je popravila m je z vso iznajdljivostjo sestavil svoj umotvor, orkester pa je dobil s tem godalom potrebno podlago. Radovan je končal kantato — prvo te vrste v partizanih. Ne poznam kulturniške skupine, ki bi se mogla ponašati s čim podobnim. Pevci so začeli takoj z vajami kar sproti, ko je še pisal kantato, nam pa je dal note ob koncu in zaigrali smo jo kar prvič od začetka do kraja. Dne 1. oktobra so v naši hiši odprlj fotografsko razstavo. Bila je krasno urejena, mojstrsko delo fotografa Petka. Odprli so jo slovesno. Orkester j« o tej priložnosti zaigral kantato in odlomek iz operete »Pri belem konjičku«. Naslednji dan pa smo io prav tako slavnostno zaključili. Ker je vodstvo kulturniške skupine ugotovilo, da se premalo gibamo, smo pričeli z vsakodnevno jutranjo gimnastiko in Jo uvrstili v dnevni red. Sicer smo se nekoliko težko privadili n* to novotarijo, vendar je kar šlo. Tretjega oktobra so pevci odšli v Ljubno, kjer so peli pri pogrebu Trboveljčana Priberška, ki se je ponesrečil. Skočil je z jmsa, potegnil za seboj nezapeto brzostrelko in dobil rafal v prša. 4. oktobra smo se predstavili štabu in gornjegrajskemu prebivalstvu z novim sporedom, na katerem smo igralj tudi podaljšano kantato. Miting je uspel ®dlično, Vsi, tov. Leskošek-Mi-ha- tov. Polič, podpolkovnik Bo-gornolov, major Lindsay in vsi jamski oficirji so bili zelo navdušeni. Bilo pa je tudi nekaj |ludi, k| so /»stopali mnenje, da ,e takale ekipa v vojni nepoh-eb-Na čelu vseh je bil seveda jbajor Pero Brajevič. Vera je bi-* »besna« nanje in tolažila nas J®’ da vse rovarjenje proti nam n® bo nič zaleglo. Pva dni nato smo lovili le '"'■Remsu so *li kar lasje pokonci; ko je po lovu nanje napravil lI»nco. Ugotovil )e število uni-enih sovražnikov, ki je včasih Preaegi0 tudi število preko sto. s čas nas je izvrstno zabaval lo'Anofeles. grafik, ki je bil sini Po P®kHcu tiskar, pa je bil Pri nas. Bil je odličen »go zahvalil načelnik štaba cone Pe- je imela cona polurni premik, >- ki ro Brajevič. To slavnost smo seveda poživili s kratkim sporedom. Ker je Vera želela, da b| ustanovili godalni kvartet, nismo pa imeli čela, smo poslali Edita Štiha na domači teren, da preskrbi nekaj not, hkrati pa prinese s seboj tudi čelo. Sedmega oktobra je odpotoval skupaj s štirimi člani delavske godbe, ki so tudi odšli na teren, da si preskrbe note za svojo godbo. Osmega oktobra je bilo v Sokolskem domu zborovanje novoizvoljenih odbornikov pokrajinskih odborov. Povabljeni smo bili na zborovanje, ob zaključku pa smo jim priredili miting. Jože, ki je prevzel Za Edijem intendanturo, je imel silno veliko posla, ker je kuharica neprestano tožila, da ji manjka vsega. Da ni bilo sladkorja, smo se temu že privadili. Tudi kruha nismo videli. Težava je bila v tem, da je moral Jože nakupovati v Rečici pri gospodarskem odseku, ki pa je imel na izbiro le krompir, repo in zelje. Edino z lojem in mesom je še nekako šlo, ker je bil eden izmed mestnih mesarjev Trboveljčan, pa smo imeli pri tem »protekcijo«. 12. oktobra so prišli k nam novi znanci. Pečnik-Beno je pripeljal s terena k nam svojo kulturniško skupino in ponudil, da jo sprejmemo v naš sestav. Res smo jih nekaj obdržali, in sicer za orkester Franceta Rotarja, za dramo Poldeta Odlazka, Pečnika, Mirka Savška in Mrazovo Ančko. Stanovanje je seveda postalo spet premajhno, zato smo zasedli še eno sobo. Dne 13. oktobra je zjutraj okoli četrte ure neznansko pokalo. Nismo vedeli, kaj s® Je zgodilo. Dežurni česar trpi njegova dejavnost. več manjših zaselkov. NuJno Potrebna i« dvorana, ki | pa ]e samo društvo ne more Sama vas mma pomembne zgraditi. Prav bi bilo, da bi mu zgodovine. Njen razvoj je tes- priskočili na pomoč, saj je le-to no povezan z nastankom in dalo vse dohodke dveh sezon za razvojem sedanje papirnice. j dograditev učilnice v šoli. Dvo-V okolici je precej studencev, rana pa bi poleg ostalega lahko ki se izlivajo v potok Sopoto, • služila v slabem vremenu kot te-ob katerem drži cesta iz Radeč lovadnica šolski mladini. Društvo proti Litiji in dalje v Ljubija-1 je lani priredilo trimesečni šivilj-no. Ob Sopoti je več žag, kj-do- ski tečaj, ki je bi) zaključen s bivajo za predelavo les iz ob- prvo razstavo v tem kraju. Razen činskih gozdov Jatne. tega delujeta še RK in SZDL Prebivalci so kmetje in de- Tudi Planinsko društvo Radeče lavd. Kmečka posestva leže po ima Precei članov iz Jagnjenice. pobočjih hribov, kjer dobro od tu in bhžnje9a Zagrada drži-uspeva vinska trta Kraj ima'ta na Kum dve dobro markirani zelo ugodne pogoje za sadjar-, P°‘‘- P° obšimih Sadovih pa je stvo, ki je ena najdonosnejših1 dost> dlvJacln,e' ®»™di tega je v vej tukajšnjega kmetijstva. Za-;kra]u Pre«i '°vcev k' s° ykl|u-rad, tega sta tu že več let do-,čen v lov.sko druzin° Radeče ‘f bro negovana drevesnica in trs- vnet0' ? ,*al z malo lovske sreče niča, last Kmetijske zadruge ?regan,aj0 divje prašiče in skrb.- Radeče, ki zalagata daleč ni-1!/? .zf. m7JO m nf9,0 °,st.ale r .l}° divjačine. Za napredek celotne f - okolice je zelo važna dejavnost ločen; ' ’ p za ^ ,do~ delovnega kolektiva Papirnice, v . rtarm sadnih dre- kjer z uspehom deluje dramski e' odsek Svobode, Strelska družina Pred vojno kraj ni imel svoje , in TVD »Partizan«. Letošnje le- z.« irenuieK vupucu in ■ ~ •»—-----1 . iu i vu »raruzaii«. L.eius>nje užival naravne lepote naše doli- ®°;e- Okupator je odprl otroški to je kolektiv Papirnice izročil Eojsfvo, r crcl e n smrti v okraju Trbovlje V našem okraju se je meseca avgusta rodilo 68 otrok, umrlo pa je 27 ljudi. Poročili so se prejšnji mesec naslednji pari: V občini Dol pri Hrastniku: rudar Ivan Zdolec in gospodinja Štefanija Kovač. — V občini Hrastnik: delavec Alojz Urbajs in kmetpvalka Vida Leskovšek; delavec Karel Skobe im učiteljica Gabrijela Zalar; delavec Alojz Jarc in gospodinj a Gabrijela Padažin, roj. Golob. — V občini Loka pri Zidanem mostu: rudar Anton Močivnik in gospodinja Marija Jurgl. — V občini Pod-kum: rudar Vilko Sluga in poljska delavka Frančiška Groši car- — V občini Radeče: str. tehnik Frančišek Arnež in učiteljica Ana Bau; železničar Ernest Terselič in natakarica Vi- ninnifliiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiniiiii Izpred sed ščs Rudniški material je kradel Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah se je moral zagovarjati Branko D. zaposlen pri rudniku v Trbovljah stanujoč v Trbov-ljah-Ko;onija 1 maja št. 15, ker je v času od avgusta lanskega leta do aprila t. 1. nabral na obratu rudnika skupaj 580 kg starega železa ki ga je prodal podjetju »Odpad« v Trbovljah in tako oškodoval rudnik za 6.960 din. — Obtoženec je bil za svoje kaznivo dejanje obsojen na trj mesece zapora. Z vinom je kunčeval Jože K., delovodja na ekonomiji Marija Širje in stanujoč ravno-tam, je meseca marca t 1. na ekonomiji v Loki kupil 64 1 vina po 120 din za liter ter je od tega preprodal 60 litrov po 160 din doma v Sirju. — Obtoženec je dejanje delno sam priznal, bilo mu je pa tudi po pričah dokazano. Ker je njegovo ravnanje kaznivo dejanje nedovoljenega trgovanja. ga je sodišče obsodilo na denarno kazen 5000 din, poleg tega pa mora plačati stroške kazenskega postopanja. da Šinkovec; uslužbenec Franc 2olnir in učiteljica Mihaela FunkL — V občini Trbovlje: str. ključ. Jože Kalan in knji-govodkinja Ivana Pavlovič; Slavo Koželj, sedi. pom. in knjigovodkinja Dragica Vozel; upokojenec Jože Petek in upokojenka Štefanija Mlakar; zdravnik dr. Boris Cipušek la trg. poslovodkinja Karolina Metelko; učitelj Fran Škorjanc in uslužbenka Elizabeta Verda j. — V občini Zagorje: rudar Franc Pavlin in gosp- pom. Marija Drolc; avtomehanik Ivan Železnik in šivilja Marija Grošelj; kapetan I. kl. Dominik Kobal in prodajalka Minika Slapar; trg pom. Emil Žohar in kroj. pom. Ivana Brilej; rudar Drago Sver in del. Frančiška Ihan ec; rudar Jože Dornik in gosp. pom- Magdalena Prosenc; zidar Josip Vukmanič in gosp. pom. Jožefa Zupan; učitelj Stanislav Zaletel in farm. pom. Marija Lapajne; profesor Vladimir Simončič in študentka medicine Hermina Kotar; rudar Otmar Praznik in gosp. pom. Helena Prašnikar- UMRLI SO: V občini Cemšenik; Marija Juvan, roj Jesenšek (58 1.) — V občini Dol pri Hrastniku: Marjeta Jelen (45 L), — V občini Hrastnik: Ivana Cešnovar, roj. Kamnikar (79 L); Emil Lazar (46 L); Franc Supan (76 1-); Robert Stdcher (1 dan); Marija Završnik, roj. Kovač (68 L); Ivan Roglič (76 L). — V občini Loka pri Zidanem mostu: Jakob Vodopivec (79 1.). — V občini Pod k um: Ana Savšek (79 1.)- — V občini Radeče: Amalija Moser, roj. Kompare (79 L); Alojz Klenovšek (50 L); Terezija Lindner, roj. Kaplan (61 L). — V občini Trbovlje: Katarina Peško (65 1); Marija Vo-zefl. roj. Glavač (45 1.); Tonče Sterbuncl (2 dni); Marija Tom-še (11 mes.); Frančiška Grob-i lar, roj. Albiani (62 L); Marija Knific (74 L); Janez Frankovih (1 dan); Jurij Šmid (64 1.); Metka Hribar (1 1). — V občini Zagorje: Miroslav Bukovš-ek (24 1.); Rafaela Ritter (33 L); Angela Gričar, roj. Jakopin (42 1.); Ange'a Kadunc, roj. ‘Godlar (44 L). ,.. ne. Turisti, ki obiskujejo Janče in se vračajo v Litijo preko Stange in Sirmanskega hriba, se jeze zaradi slabe steze, ki drži ob drči nad savsko kotlino. To mesto bo treba čimprej urediti. Litija tudi še nima geografske karte z včrtanims izleti. Take kažipotne table imajo domala že na vseh drugih železniških postajah ter s’užijo izletnikom za orientacijo. Litija je imela pred vojno že take table z nakazanimi turami; morda pa le kdo ve, kje so shranjene sedaj. Litija se bo morala razgibati tudi v tujsko-jjrometnem pogledu, če ne, bo uvrščena v seznam kulturno in gospodarsko zaostalih krajev. V zvezi z razvojem izletništva bi bilo treba vsekakor dobltj na Gradišču nad Litijo primerno hišo, ki naj bi služi'a izletnikom za gostišče vse dotlej, dokler ne bo zgrajen na Gradišču ali v bližini izletniški^ dom. Ta krasna točka v IHiislči okolici bo postala s tem stalno obiskovatišče I vrtec, ki je bil namenjen ponemčevanju najmlajših prebivalcev; otroci so morali hoditi v šolo na Svibno, uro hoda v hrib, in pa v Radeče. Takoj po osvoboditvi je vaški odbor OF dal predlog za j ustanovitev šole na Jagnjenici, kjer je bilo v jeseni leta 1945 vpisanih 81 otrok. Šolski prostori z eno učilnico so se našlj v stavbi, kjer je bila prej trgovina. V jeseni 1951. leta so pa vaščani s prostovoljnim delom s pomočjo Papirnice in z vsemi denarnimi sredstvi prosvetnega društva v. surovem stanju dogradili kot prizidek še eno učilnico. Svet za kulturo in prosveto in OLO Trbovlje ter LOMO Radeče so pa naslednje leto dali sredstva, da je bila učilnica dograjena in opremljena. Vendar pa je treba vsako leto stavbo, ki ni bila zidana za šolo, dograjevati, da more zadostiti vsem zahtevam pouka in vzgoje mladega rodu. Letošnje leto je da! LOMO Radeče sredstva za vodovod za šolo in zgraditev ostalih sanitarnih naprav. Nujno pa sta potrebna v uporabo novo plavalno kopališče; brez dvoma bo v bližnji bodočnosti postal kraj tudi turistično privlačen saj okolica nudi lepe izletniške točke in razglede. 1 Za razvedrilo skrbi tudi potujoči kino LP Trbovlje, kjer redno ob nedeljah predvaja filme v šoli na Jagnjenici in s tem omogoča delovnim ljudem razvedrilo, kajti za mnoge so Radeče predaleč. Kakor je bilo dosti pomislekov pri prebivalcih ob združitvi bivšega KLO z LOMO Rade-| če, tako sedaj prihaja ljudem v zavest prepričanje, da je le v gospodarsko zaokroženi enoti možno razviti vsestransko dejavnost. Predvsem se to kaže pri elektrifikaciji. kjer je LOMO Radeče izdatno podpri želje in težnje in omogočil lansko leto elektrifikacijo Zagrada in Cešnjic, letos pa vasi Počakovo. Prebivalstvo je v minuli vojni mnogo pretrpelo, ker je bil kraj v izseljenskem pasu in se Je v decembru 1941. ____ ______ ______________ _ _ __ _ leta pričelo izseljevanje _prebi- vseh litiianOvT kT Ijubijo priro- j šoli vrt in igrišče, ki je sedaj kar , valstva ki se je končalo po šti-do in domače griče. >na cesti. (Nadaljevanje na 6. strani) Zbori volivcev v Zagonu Od 25. avgusta do 5. septembra 1954 so imeti v zagorski občini na terenih 14 zborov volivcev, ki so nakazali precej problemov. Poročilo, ki Je bilo po vseh zborih enako, Je bilo zelo obširno ter je obravnavalo najbolj aktualna vprašanja zagorske doline, kot so gradnja ceste od Grčarja do Boriška, gradnja vodovoda proti Sem-niku, ureditev Zdravstvenega doma itd. Volivce je zlasti zanimalo, kako poslujejo gospodarska podjetja. Na račun posameznih podjetij Je bilo izrečeno več upravičenih kritik. Tudi o šolskem vprašanju je bilo precej govora; volivci so pozdravili sklep ljudskega odbora mestne občine, da se ustanovi v kraju enoletna gospodinjska šola. Ljudskemu odboru oziroma Svetu za prosveto in kulturo pa preostane naloga, da uredita primerne prostore in zagotovita materialna sredstva za delovanje takšne ustanove, zlasti še, da poiščeta učne moči za to šolo. Ustanovitev osemletne osn. šole so volivci pozdravili, vendar je kljub temu precejšnje zanimanje za višjo gimnazijo. Ker ni uspelo ustanoviti V. razreda gimnazije v Zagorju, se Je število interesentov nekoliko znižalo zlasti zato, ker je vsakodnevna pot, zlasti še ob slabem vremenu v Trbovlje, peš ali z vlakom prenaporna. Na ustanovitev osemletne osnovne šole pa v letošnjem letu še ni mogoče misliti glede na pomanikanje ' prostorov, kadra in drugih ma-1 terialnih sredstev za brezhibno poslovanje. Tudi o stanovanjski skupnosti, posebno še o novih najemninah je bilo precej govora. Kmečko prebivalstvo se Je zlasti zanimalo in zahtevalo izvršitev poletnega škropljenja sadnih dreves, kajti precej dreves je okuženih po ameriškem kaparju. Prizadeti volivci so se nadalje pogovorili, kako se naj popravijo gozdne poti s sredstvi lz sklada za vzdrževanje gozdov. Cela vrsta postavljenih obveznosti posameznikov in gospodarstev je bila sprejeta na posameznih zborih volivcev. Največ govora je bilo o komunalni dejavnosti. Svet za komunalne zadeve bo Imel precej dela, če bo hotel vse želje volivcev Izpolniti, kajti popraviti bo treba celo vrsto mostov, poti Itd. Rudnik Zagorje oziroma upravni odbor bo moral v večji meri upoštevati želje rudarjev, kajti od zbora do zbora se vlečejo posamezni predlogi, ker Jih rudnik ne vzame v pretres, akoravno je mogoče večino predlogov izvršiti brez večjih sredstev ln jih niti ne bi bilo treba obravnavati na zborih volivcev, saj bi volivci lahko svoje želje sporočili zato odgovornim ljudem na rudniku, le da bi slednji morali želje stanovalcev seveda tudi upoštevati. Prebivalstvo na Lokah ln Kisovcu je še vedno brez tržnice. Trgovsko podjetle »Izbira« bi lahko nlihovo željo že Izpolnilo, če bi bilo le malo več volje pri ljudeh, ki so za to odgovorni.. Poleg tega je bila Izrečena pri posameznih predlogih še cela vrsta želja, zlasti glede vodovoda, elektrifikacije itd. Voliv- j ci iz Potoške vasi so izrazilii bojazen, da bodo ostali brez potrebne vode, če bo ljudski odbor mestne občine Trbovlje zajel vodo pod Partizanskim vrhom in jo izpeljal v svoje vodovodno omrežje. Ta bojazen je utemeljena, saj bi ostalo tako 29 kmečkih gospodarstev brez I vsake vode. Ta problem bosta. morala oba ljudska odbora sporazumno rešiti. Na splošno so zbori volivcev j uspeli, kar sledi iz diskusij in predlogov, vendar bi bili ti zbori | uspešnejši, če bi se zborov ude- ; ležilo več volivcev. Petnajst do dvajsetodstotna udeležba na posameznih zborih, zlasti v centru Zagorja, Je vsekakor pre-pičla in dokazuje, da prebivalstvo še ne pojmuje važnosti kontrole in pomožne funkcije, kl je ljudem z zbori volivcev zakonsko zagotovljena. V. B. Žarnice z raznobarvno svetlobo Po izumu Nemca Dolmanna so pričeli na Škotskem proizvajati novo vrsto žarnic, ki z običajnim vrtanjem stikala spreminjajo barvo svetlobe. Nove žarnice bo mogoče uporabljati v gospodinjstvu, tovarnah, vozilih itd. Namesto ene sta v žarnici dve nitki, med katere je vdelan zaslon, ki ne dovoljuje mešanja svetlob raznih barv. 2arnico lahko izdelajo za vsako voltažo. Pri avtomobilih mo- Litijska »Svoboda« je že razpravljala o delu v bodoči sezoni. Uvodoma so ugotovili potrebo študija političnih del. Za politični dvig članov naše »Svobode« bo poskrbela Ljudska univerza, ki jo vodi novi ravnatelj litijske gimnazije tov. Miro Vardjan. Ljudska univerza bo imela na programu razen predavanj, ki nas bodo seznanjala z našo politično stvarnostjo, na dnevnem redu tudi druge splošno Izobraževalne teme. za uvod pa ciklus vzgojnih predavanj, kj so bile že lansko leto deležne mnogih pohval. Pod okriljem »Svobode« pa bo letos še poseben ideološko-politični tečaj, ki ga bo vodil direktor litijske predilnice tov. Janez Benedik, absolvent Višje partijske šole. V tem tečaju, ki ga bodo obiskovali tečajn:ki, ki že poznajo osnovna načela marksizma, se bodo seznanili tudi z ekonomskimi načeli našega gospodarstva Vestne priprave litijske »Svobode« in Ljudske univerze ob začetku letošnje jesenske sezone nam kažejo, da bomo imeti v letu 1954/55 bogato in pisano prosvetno sezono. Obiskujte čitalnico „Svcbode“! Iz dosedanjih prostorov v Telovadnem domu »Partizana« se je presetila te dni čitalnica litijske »Svobode« v bivše gostilniške prostore pri Urški. Prostori so zelo primerni in ie napravila s to preselitvijo naša »Svoboda« velik korak naprej. V popoldanskih urah je dovoljen obisk čitalnice tudi dijakom litijske gimnazije. Gostom v čitalnici so na razpolago domala vsi slovenski listi, pa tudi nekaj iger: šah, biljard itd. ter moderno kegljišče. Otvoritev novih prostorov »Svobode« dokazuje, da v Litiji napredujejo. Upravo čitalnice je prevzel tov. Čakš. Stroški za časopise, razsvetljavo, kurjavo i. dr. bodo precejšnji. »Svobodi« so priskočili na pomoč razni delovn; ko’ektivi in s tem dokazali, da imajo razumevanje za kulturne potrebe domačega kraja. V litijski gimnaz:ji je že 400 dijakov 10. septembra se ie začelo novo šolsko leto tudi na litijski gimnaziji. V preteklem šolskem letu je bilo na zavodu 344 dijakov in dijakinj, ki so obiskati pouk v 10 oddelkih. V tem šolskem letu pa se ie povečalo število dijakov na 400 in so morali odpreti še dve paralelki. Vsako leto se priglaša več dijakov iz okotiških občin, tako Kresnic, Vač in Smartna, nekateri dijaki pa obiskujejo litijsko gimnazijo tudi z ozemlja trboveljskega okraja. • I Smrt najstarej^ega litijskega gasilca V Litiji je umrl najstarejši član PGD tov. France Janša, ki je v mladosti delal v topilnici, po njeni opustivi pa v predilnici. Vsa leta je bil vnet član pevskega društva »Lipe« in Prostovoljnega qasilskeqa društva. Za svoje prizadevno delo je dobil več odlikovanj jn diplom. Tov. Janša je bil živa kronika litijskih d^ godkov. Pokopali so ga ob obilni udeležbi. Smrt nekdanje izgnanke V Mali Kostrevnid pri Litij* je umrla tov. Josipina Strman. Imenovana ie dala v partizane oba sinova. Njen mož je umrl pred leti, kmalu po vrnitvi iz pregnanstva v Srbiji. Josipina Strman >n njen mož sta bila takoj po Py* hodu okupatorja aretirana :n nato Izseljena v Srbijo; leta izgnanstva sta prežive'a v Vel'!*1 Planki, kasneje pa sta se preselila v Beograd. Kopanje v Savi še sredi septembra Kronist mora vsekakor zapisati, da smo imeli letošnjo jesen prav lepo vreme, čeprav smo v poletju, ko je stalno deževalo, že obuoali nad vremenom in dvomili, če bo sploh kaj kopalne sezone v letu 1954. Zadnje dneve avgusta pa »e je vreme zjasni in smo imeti vse do »red; septembra lepo sončno vrem ' tako da so prišli kopalci povsa na svoj račun. Te dni, ko to P ročamo, je reka Sava zaradi s izredne nizka, kar lajša 9 pravljalcem litijskega mostu. remo menjati barvo I* b®Jf t. rumeno in obratno Na pro®£ nih stebrih bi lahko en Jliakitslu katuek Moje šolske poč tnice Po srečno dovršenem četrtem razredu smo nastopili vesele počitnice. Počitnic sem se zelo veselila, ker se mi je obetalo mnogo lepega. Okrajni odbor Zveze borcev v Trbovljah se je spomnil partizanskih sirot. Organiziral nam jz tritedensko letovanje v krasni Gornji Savinjski dolini v Gornjem gradu. Dne 21. junija smo se ob desetih dopoldne zbrali na trboveljski postaji. Veseli harmonikar je raztegoval svojo harmoniko. Spremljalo nas je šest učiteljic in upravnica kolonije. Vseh skupaj nas je bilo okrog sto. Z vlakom smo se odpeljali do Celja, kjer sta nas čakala dva avtobusa, ki sta nas odpeljala v Gornji grad. Ko smo dospeli v Gornji grad, smo se naselili v tamkajšnji šoli. Pripravljenih je bilo osem sob: jedilnica, šest spalnic in bolni- ška soba. Dečki so se naselili v internatu. Hrana je bila obilna in odlična. Vsi, ki nismo bili izbirčni, smo se zredili za en do dva kilograma. Za dobro voljo, lepe izlete in zabavne igre so poskrbele tovarišice vzgojiteljice. Zgodovino Gornjega grada nam je razložil tovariš učitelj Tratnik iz Gornjega grada. Z avtobusom smo se odpeljali tudi v prelepo Logarsko dolino. Lepote Logarske doline mi bodo ostale vedno v spominu. — Upravo kolonije je vodila učiteljica Pavla Zadobovšek, kateri prisrčna hvala za njen trud. Lepo je bilo v koloniji, le veliko prehitro so potekli trije tedni. Lepo se zahvaljujem OO ZB NOV Trbovlje, ki v toliki meri skrbi za nas otroke padlih borcev. Ema Kosaber, dijakinja Trbovlje-Gabersko V SRCU ŠUMADIJE Naša mladina je letovala tudi na morju . Velike zahteve stoje pred našo mladino, zato moramo skrbeti, da bo zdraha in odporna ter kot taka kos zahtevam, pred katere t>o kmalu postavljena. V ta na-men je OLO Trbovlje organiziral letos dve izmeni letovanja in si-aer najprej v Gornjem gradu in Podzemlju ob Kolpi konec avgusta pa je šla skupina 50 mladincev in mladink na letovanje v Ban j o le pri Pulju. Kako so živeli tam daleč na jugu istrskega polotoka? Naj par odlomkov iz dnevnika brez olep-šavanj pripoveduje: 1. septembra. — Prve solzel Kako so naravne in s kakšno pristno žalostjo potočene! Sicer »velika« mala Ribičeva kar ne more začeti z jedjo. Kje daleč je m'amica, da bi jo povedla v ta sicer lepi, prijazni, a vendar neznani svet?! Ne gre! Jed obtiči v grlu in le solze so dokaz, da mala sploh še živi. Bo »preživela« oele tri tedne brez domačih? Ostali pa so junaki — ali pa morda skrivaj dvomijo vase!... Nekaj dnj pozneje — 4. septembra. — Popoldanski izlet k spomeniku padlih vasi Banjole se je razvil v pravo manifestacijo bratstva in to v dveh pogledih: otrocj so se »našli« med seboj in dobili stike z domačimi °b vpogledu v tukajšnje razme-re In ljudi. Kako ganljivo jih je bilo gledati, ko so s solzami v očeh spremljali pripovedovanje, vdov partizanskih borcev, o trpljenju, naporih in uspehih tukajšnjih ljudi že pod lašistično Italijo, najbolj pa o času NOV. Iskreno sožalje je tako živo odjeknilo tudi pri ženah, ki so sicer mnogo prestale, da so se tudi njim orosile oči: veliki so bili napori, hude so bile žrtve, toda taka mladina nam je zadoščenje za vse trpljenjel Zvečer pa še otroci »Izpovedo« — zlasti fantje. V prostem, prisrčnem razgovoru z vzgojiteljicami se nizajo drobni biseri, odkrite besede o tovariših, o vodstvu, o domačih. Pesem spremlja zvonki smeh Tovarišico Maro ima Branko najrajši, ,»ker je debela«, najstarejšemu Vikiju pa je tovarišica Dana »ženska s ka-menitim srcem«. Ker je bil kaznovan s prepovedjo enkratnega kopanja, on pa je bil tako priden ... pa ni in ni hotela popustiti! Danes so se našlil Toda.... Prehitro beži čas, ura spanja je prišla. Treba si je še umiti noge, dežurni mora pregledati, če je vse v redu. Mlada srca bi še kar potovala, toda čas je: luči se pogase tišina! Samo šumenje valov se sliši, pesem svobodne Istre, svobodnega morja... M. Ce se o Beogradu c/sedete na ozkotirno železnico in se peljete 96 kilometrov proti jugozahodu, pridete po nekaj urah vožnje v majhno šumadijsko mesto Valjevo, ki ima okrog 18.000 prebivalcev. Težko bi ga bilo primerjati s katerim koli slovenskim mestom, ker je utripanje njegovega življenja povsem svojstveno. Na Kru-šiku, v valjevskem predmestju, zagleda človek najprej moderno delavsko naselje, a kmalu se znajde med širokimi ulicami pritličnih hiš, kj so sl zelo podobne med seboj. Edina večja zgradba v mestu je moderno poslopje Narodne banke, gimnazijska stavba in zgradba mestnega ljudskega odbora v Karadjordjevi ulici. Industrije v mestu skoraj ni, razen pivovarne, majhne opekarne in nekaj objektov vojaške industrije. Mesto ima dne moderni bolnišnici, eno splošno in eno bglntšnico za zdravljenje tuberkuloze. Glede na svojo velikost ima mesto sorazmerno preče/ šol. Tu sta dve gimnaziji, več osnovnih šol. Ekonomska srednja Sola, Srednja kmetijska šola in enoletna Čebelarska šola. Za palačo Narodne banke stoji majhno poslopje, v katerem je bil 1. 1804 zaprt srbski knez Ulja Birčanin, znan borec proti Turkom, kjer je bil istega leta, ko je bil v Suma-diji pokol knezov, tudi obglavljen. Danes je v tem poslopju ljudski muzej, poln zanimivih slik iz dobe ko se je začelo srbsko ljudstvo s Karadjordjem na čelu upirati Turkom. V muzeju je mnogo starega orožja nek- | danjih srbskih knezov in bogatih dokumentov iz dobe NOV. V Beli Crkvi, osem kilometrov od Valjeva, je 7. julija 1. 1941 počila prva partizanska puška in ubila žandarskega Izdajalca. Zato je bil ta dan razglašen za Dan vstaje srbskega naroda. Skozi Valjevo teče reka Kolu-bara, ki se o vročih poletnih dneh skoraj popolnoma posuši in je videti kakor majhen, zamazan potok. Na obeh straneh Kolubare pa se razprostirajo položni griči, obrasli s hrastovim grmičevjem. Na desnem bregu reke, tik pred znano valjevsko pivovarno, stoji med lepim zelenjem Stolica kraljeviča Marka, najprivlačnejša točka za kratke nedeljske izlete. Na nasprotni strani pa se razprostira izredno lep mestni park, poln srebrnih smrek in platan, ki nudijo prijetno senco vsakomur, ki si zaželi lepega počitka v naravi. Ves park je podoben majhnemu, umetno urejevanemu gozdiču, na vrhu pa so pred leti postavili moderen hotel, od koder je krasen razgled na mesto. Pravo sliko šumadijskega življenja pa človek lahko vidi ob petkih, ko je na glavnem trgu j sejem. Ze ob dveh ponoči začne-i jo cingljati po cesti zvonci, ki j jih kmetje privežejo volu na i vrat. Cernu — še sami ne vedo. j Ko sem vprašala nekega kmeta, { zakaj obešajo volom zvonce na ! vrat, se je samo nasmehnil in skomignil z rameni. Na trg, kjer je sejem, se stekajo ljudje kakor reka. Voz za vozom prihaja, žene nosijo na meter in poj dolgem kolcu na ramenih velike 1 pletene košare — tu in tam vir | dite moža s ovco okoli vratu, ali pa ima cel ducat kokoši, zvezanih na vrvici in se tako mučijo, dokler ne pridejo v roke gospodinji, ki je prišla na trg iskat mesa za kosilo. Kar se tiče Ta dolina ob Kolubarj je pretežno kmetijskega značaja. Kmetje goje majhno bosensko ovco in domače kolubarsko govedo, ki je podobno mali bosenski buši. Tudi konj imajo precej, vendar mešanih plemen, ki Valjevo — srce Sumadije prodni heroji, kj so razplamteli upor prati okupatorjem na 8tajerskem: Dušan Kveder-Tomaž, France Rozman-Stane In Peter Stante-Skala. mM Mostar — izvor reke Bune spretnosti pri prodaji kmetijskih I pridelkov, so Sumadinci mnogo spretnejšj od našega slovenskega kmeta. Prodajo vsako malenkost, čeprav za majhen denar, ki pa ga ne nosijo v listnici, temveč za svojo, iz grobega domačega platna narejeno srajco. Prav sedaj je bilo na trgu na kupe lubenic, ki pa so zelo drage. V izkupičku za en voz prodanih lubenic nese kmet domov mastne tisočake, ki jih skopuško čuva, namesto da bi si z njimi izboljšal življenje. Na Kličevcu, pol ure iz mesta, sem vprašal kmeta, če mu kmetija prinaša kaj pridg dohodke. »E, bogami,« je dejal, »za lubenice in žganje sem dobil lansko leto čez šest sto tisoč dinarjev.« — To so dohodki, ki o \ njih naš kmet še sanjati ne mo-' re. »Kaj boste s tolikim denarjem?« sem ga pobaral. »Kaj? Ce hčerki ne pripravim pet sto tisoč dinarjev dote in poštene bale, je ne bo nihče pogledal,« mi je odgovoril kratko z zadržanim nasmeškom. Nagradna računska naloga za pionirje Ste dobri računarji, dragi pionirji? Ce ste, potem izračunajte, s katerim številom je treba pomnožiti številko 12,345-679, da dobimo zmnožek, ki ima same enojke. Rešitev nam prinesite ali pa pošljite po pošti do nedelje, 26. septembra opoldne. Izžreban, pionir bo tudi tokrat dobil od uredništva lista lepo knjigo v spomin. Rešitev marčnega lika iz prejšnje številke Pravilna rešitev nagradnega magičnega lika iz prejšnje številke našega lista se glasi: (vodoravno in navpično): 1. bor; 2. kovač; 3. rak. Žreb je tokrat prisodil nagrado Magdi Zore, učenki 3. razr. na Dolu pr, Hrastniku, ki naj ob priložnosti pošlje v naše uredništvo po obljubljeno knjižno darilo. ZANIMIVOSTI Filmi med mašo — Milijoni Amerikancev gredo v nedeljo k maš; v nadi, da bodo videli med mašo dober film. V več kot 300.000 cerkvah sp montirani filmski projektorji in filmskp platno. V nekaterih cerkvah se zadovoljujejo samo s kratkometražnimi filmi, ki ilustriraj,o pridigo. Večina cer. kev pa predvaja svojim vernikom velike filme, Cesto tudi j filme v barvah. Vse te filme je seveda odobril visoki kler. Duhovniki sodijo, da ostane po filmu v duši veliko več kot po — pridigi. To jim verjamemo tudi mi. „Počakal bom pri telefonu, dokler ne bo roman končan" Francoski književnik Georges Simenon je brez dvoma najproduktivnejši francoski romanopi- sec. Napisal je 150 romanov pod svojim imenom, a še več pod psevdonimi. Več let je pisal po en roman mesečno. Nedavno je režiser Hitshcock telefoniral na njegov dom. Pozivu se je odzvala Simenonova žena. »Oprostite., ne morem vas zvezat, z Georgeom«, je rekla »ravnokar je pričel pisati nov roman!« »Nič hudega,« ji je odgovoril Hitshcock »počakal bom pri telefonu, dokler ne bo roman končan!« ne predstavljajo posebnega pomena za njihovo gospodarstvo. | V celem Valjevu sta dve mali cerkvi, in sicer ena pravoslavna j in druga katoliška. Toda še ti i dve sta ob nedeljah skoraj praz-i ni. \ i Čeprav so Sumadinci še mnogo bolj zaostali od nas Sloven-I cev, so v tem pogledu naprednejši od nas Prišli so do spo-! znanja, da jih je cerkev j vseskozi izkoriščala, med zad-| njo vojno pa neusmiljeno uničevala, zato so jih ljudje obrnili hrbet. Ob nedeljah j gredo kmetje raje na konjske j dirke kot pa v cerkev, ki so v j Valjevu skoraj vsako nedeljo ; popoldne. 1 V mestu vidi človek zelo elegantno oblečene ljudi, pravo nasprotje pa so še sedaj toliko priljubljene srbske šajkače in opanke, ki jih je mogoče videti na vsakem koraku. Na splošno so ženske mnogo boljše oblečene od moških. Ce jih človek opazu-, je, se mu zdi, da kar tekmujejo | med seboj, katera bo imela lepše ! vkrojeno obleko. Skoraj vse pa imajo obgrvane ustnice. Ni redkost, da vidite na ulici boso ci-! ganko z mastnimi, kot oglje črnimi lasmi, vendar našminkano. Kaže, da jim je to zelo všeč. Njih slaba lastnost pa je v tem. da te za vsako malenkost obsujejo s poznanimi srbskimi kletvicami. I Ogledal sem si mesto in obho: ' dil precej vasi v okolicj Valjeva. Videl sem, da se Sumadinci zavedajo, da stoji pred njimi nova doba, v katerj bo moral leseno brano zamenjati traktor, da bo hektarski donos še večji, kot je. Videl pa sem tudi, da je v njihovih šumadinskih srcih še vedno njihov stari, borbeni ponos iz neizmerne ljubezni do svoje domovine. Vsepovsod in vsak dan se sliši pesem: »Sumadija rodni kraju, u tebi je ko u raju. Tj nam daješ lepe momke: črnooke i visoke ...« Ta pesem jih spremlja na vsakem koraku in brez dvoma so nanjo zelo ponosni. Tone Zagorc. ra Pucova: Tiha voda Roman ,izmišljija, razvneta od zaljub-l želja, ga je nosila s seboj n?, °r na krilih, ki jih je še dvi-9 melodija valčka in začarano ..AQef1’e tega plesa, ko mu je ,9 ta plaVala v rokah, kakor da Za vedno iztrgal iz njenega Deveto poglavje 1 Nofr<1. *e bit* blizu štirih zjutraj. Heo ’e be*ala pred prvim, skoro pos,.|Zn.lm svitom dneva, ki je bil bizkiK rl* nebo okoli obronkov Plahn zabuk°vških hribov Skozi *redin‘ rarlenie jutra so *e proti minlil1- d°iine pomikale drobne dafji lučke To so bili ru-*»»t s prižganimi jamski- PfVetnu MM11 v *9verk* k PtijZ,0 Prebujajoče se cvrčanje Z»iu y akacijah Potem tišina, tegnii l ~ zdai je veter po-Odda,« vei® 'n sPet zaspal, j razmih„m koraki se bližajo, se | Plazijo Tam okoli potoka se Polni). raz,rke 155), •***» cena 200 000 din; 9. hiša P?" Ostrim vrhom št. 38 (prej Lo* , 167), izklic. cena 50.000 din: * J 1 hiša Gaberška št. 12, izklic-na 380-900 din. _« Izklicna cena vsaki omenjeni hiši je najina sprejemljivi ponudek. ,.,i Vsakdo, k) hoče hišo dra ’ mora najpozneje do P**1,' . javne dražbe položiti prt DP vi za dohodke Ljudskega od ... mestne občine Trbovlje vaT’ i. no. ki znaša 10 odstotkov __ manjšega sprejemljivega P^ nudka. Tisti, čigar ponudba bo *Ppj, Jeta, mora naikasneje v 8 o po Javni dražbi položiti . manj 20 odstotkov kupnino ^ Upravi za dohodke. me<'^”!*0ji se bodo ostali plačilni P°* določili s pogodbo. ^ Družbeni pogoil f0 vsi o«tali podatki o trio na razpolago prt tuk.„0dar-Tajništvu Sveta m stvo in komunalne zad« Trbovlje, 15. sept. 1954. Štev. 1758/1- Na?elnik; Anton Mahkovec