Poštnina plačana t gotovini. Ishaja v pondeljek in petek. Stane mesečno Din 7—, za inozemstvo Din 20—. Račun pri poštno -čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova S)oba C«na 1 Dla. Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. b5. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo Ie po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 104. Celje, torek 31. decembra 1929. Leto XI. V Novo leto! C e 1 j c 31. decembra. Še nikoli nismo stopali v Novo leto s tako samozavestjo in zaupanjem, kakor letos. Sile, ki so deset let pre- kipevale v narodu, so sproščene in njihovo udejstvovanje postaja od dne do dne iskrenejše, mogočnejše in plo- donosnejše. Težke borbe in ljuti pre- piri, ki so v znatni meri ovirali po- trebni razvoj in konsolidacijo mla- de, velike domovine, so za nami. Ide- ali naših narodnih velikanov in žrt- ve neštetih junakov, ki so bile pred enajstimi leti kronane s svobodo sko- ro cele jugoslovenske nacije, so dobi- ie letos svojo polno afirmacijo s pri- četkom velikopoteznega, popolnega kulturnega, gospodarskega in uprav- nega ujedinjevanja. (>. januar in 3. oktober sta dva svet- la mejnika v minulem letu in pod- laga boljše bodočnosti. V času, ko so politicni in plemenski boji resno ogrožali temelje v dolgih stoletjih za- sanjane in na gorah mučeniških kosti zgrajene države, je ostal edina nada naš modri in junaški vladar. Narod mu je brezpogojno zaupal in Nj. Vel. kralj je to zaupanje poplačal na ve- ličasten način. Z energično gesto, globokim umevanjem in veliko lju- beznijo do naroda je presekal gordij- ski vozel naše notranje politike in ustvaril v državi novo stanje, ki zna- či začetek mirnega dela in sožitja vseh državljanov, epoho jačanja ter gospodarskega, socijalnega in kul- turnega napredka. Pokojnemu veli- kemu kraljn Petru I. je daja zgodo- vina priimek »osvoboditelj«; njegov kraljevski sin Nj. Vel. kralj Aleksan- der nadaljuje po osvobojenju pričeto delo popolnega narodnega in držav- nega ujedinjevanja v duhu svetlih tradicij. Uspehi tega dela postajajo od dne do dne vidnejši in ves narod zre v svojega vladarja z brezmejnim zaupanjem. O tem pričajo številne si- jajne manifestacije za kralja in uje- dinjeno .lugoslavijo v vseh krajih dr- žave. lzvestni naši nasprotniki v inozem- stvu in nekateri njihovi zločinski za- vezniki med nami si zaman prizade- vajo ovirati kraljevino Jugoslavijo v njenem mogočnem razvoju. Nervoz- nost nasprotnikov nas samo utrjuje v zavesti, da smo na pravi poti. V Novo leto gredo naši koraki äe v silnejšem tempu in spremlja jih ne- premagljiva ljubezen milijonov is- krenih Jugoslovanov, ki je najver- nejäi porok boljäe dobe. Domače vesti d Deputacija iz zetske in Trbaske | banovine je bila sprejeta od Nj. Vel. | kralja v nedeljo 29. t. m. popoldne. j Po patrijotičnih govorih cetinjskega ? župana Toina Miloševiča v imenu | niest zetske banovine in odvetnika Todorja iz Banjaluke v imenu depu- tacij iz vrbaske banovine je povzel besedo Nj. Vel. kralj: »Gospodje! Za- hvaljujem se vam za iskrene besede zvestobe in udanosti do mene in mo- jega doma. Velika in splošno znana je ljubezen vaših krajev do narod- nega edinstva in svobode; ogromne žrtve in preganjanja so to ljubezen le povečala. V nacijonalnih srcih na- roda zetske in vrbaske domovine so naöle globok odmev silne manifesta- cije za edinstvo in kraljevino Jugo- slavijo, ki neprestano prihajajo iz vseh delov naše prostrane domovine. Doba narodnega trpljenja in bojev je končana z zniago in popolnim ujedi- njenjem. Pred nami je doba mini, re- da in ustvarjanja na vseh poljih na- rodnega in državnega življenja. Ko se vrnete v svoje domove, sporočite dragemu narodu zetske in vrbaske banovine moje kraljevske pozdrave k iiovemu letu in bodite tolmači mo- jih želj in stremljenj, da ponosni na našo vzvišeno zgodovinsko pretek- lost očuvamo in negujemo te lepe vojne odlike in vrline in da vso svojo vztrajnost in moč posvetimo delu za narodno blagostanje in kulturni na- predek.« d Finančni inspektorat v Mariboru bo imel svoje uradne prostore v pa- lači bivže velike županije. d Froračun mariborske občine je uprava Dravske banovine v Ljublja- ni odobrila. O definitivni odobritvi proračuna bo sedaj odločilo sinanfno ministrstvo. d Nalezljive bolezni v Sloveniji. V novembru je obolelo v Dravski ba- novini okrog 200 otrok za škrlatinko. Najbolj so bili prizadeti eeljski okraj, oba mariborska okraja in ljubljanska okolica. Epidemija škr- latinke je v zadnjem času ponehala. Difterija se je pojavila v ljubljanski okolici in v okraju šmarje pri Jel- šah. V Grižah pri Žalcu je obolelo nad 100 šolskih otrok na mumpsu, vendar pa je bila ta epidemija kma- lu zatrta. Epidemija legarja, ki je nastopila v umobolnici na Studencu pri Ljubljani po večini med strež- niškim osobjem, je že ponehala. d Reden promet na železnicah. Po poročilih iz iieograda so vse proge v državi očiščene snega. Železniški promet se vrši na vseh progah zopet normal no. d Sortirane cigarete. Uprava dr- žavnih inonopolov je uvedla novo pa- kovanje luksuznih cigaret v kolekci- ji po 80 komadov v eni škatli. V vsa- ki škatli je po 10 cigaret »Karadjor- dje«, »Jadran«, »Kosovo« in »Šuma- dija« ter po 20 cigaret »Strumica« in »Vardar«. Škatla stane 70 dinarjev. d Nov most čez Muro. Otvoritev novega železobetonskega mostu čez Muro med Gornjo Radgono in Rad- gono se bo vršila 15. januar ja. Most stoji nekoliko nižje od prejšnjega le- senega in je širok osem metrov. Po- lovico stroškov za most je nosila na- Ša država, polovico pa Avstrija. d čevljarska zadrnga v Mariboru je proslaviln na štefanovo 45-letnico obstoja. d Izgnba invalidnine. Minister voj- ske in mornarice je odredil, da se osebe, ki po novem invalidskem za- konu izgube pravico za prejemanje invalidnine zaradi tega, ker so oce- njene z manj koi 30% nesposobnosti za delo, morajo ponovno pregledati glede njihove sposobnosti, oziroma omejene sposobnosti za vršenje vo- jaske službe kot osebni obvezniki. Pregled se mora izvršiti tako, da se za sedaj izvrši pregled onih oseb, ki ao iz občine v neposredni bližini kra- ja, kjer so štabne komande polkovne- ga vojnega okrožja, osebe iz oddalje- nih občin pa se bodo pregledale, ko se bodo vršili nabori v prihodnjem letu. Temu pregledu se morajo pod- vreči vsi oni invalidi, ki so ocenjeni z manj ko 30% sposobnosti za delo in so bili rojeni leta 1881. ali pa prej. d Uradni&ke legitimacije. General- ni inspektor celokupnega prometa je izdal naslednje obvestilo: V zadnjem Casu se pristojna državna oblastva obračajo na generalno direkfijo dr- žavnih železnic v zadevi izdajanja le- gitimacij za znižano železniško vož- njo civilnim in vojaškim uradnikom ter članom njihovih rodbin in upo- kojencem ter njihovim rodbinskini Članom. Da se prepreči nepotrebno pisarjenje, se prizadeti opozarjajo, naj se v tej zadevi obračajo na ob- lastne železniške direkcije, v področ- ju dravske banovine torej na direk- cijo državnih železnic v Ljubljani. d Uradni dnevi komisarja za agrar- ne operacije v Mariborn, ki so se doslej vršili vsak prvi Četrtek v pro- storih mariborskega oblastnega od- bora, se bodo po odredbi Komisije za agrarne operacije v Ljubljani vräili odslej vsako prvo soboto v mesecu in če je ta dan praznik, prihodnjo so- boto od 10. do 13. ure v prostorih sre- skega načelnika, Maribor, levi breg. Prvi uradni dan bo v soboto >je bolje, da z njim ne zaČ- neš. Skrbi in težave — te nam mi- lostljivo prepusti. Pojdi no, žvirca!« Mojster je pritisnil poljub soprogi, potem Pepici in je hitel k vratom. Na pragu pa se je še obrnil: »Ali čakate tudi teto Katinko?« »Zakaj pa?« je vprašala gospa do- brovoljno. »Da bi vedel, koliko Casa bo zase- danje trajalo!« In že je bil zunaj. Gospa Kondelikova je vstala, da naroči Katinki v kuhinji, koliko ka- ve mora pridati v lonec in Pepica se je medtem razpravila. »Tako, dete«, je zaklicala gospa Kondelikova, ko se je vrnila iz ku- hinje, »kava bo takoj. Dobro, dobro, le sleci, kar te ovira, boš malo pri nas posedela.« »Danes bom posedela zelo dolgo, mamica«, je odgovoriia Pepica. »Mor- da celo do večera -- Vejvara pride pome.« »I, to je pa dobro, dete, potem bo pa tudi oče doma — ta je vedno bolj vesel, če ima Vejvaro pri sebi.« »In vendar se dela vedno norc.a iz njega«, je pripomnila Pepica. »Molči, punca — kaj ne poznaš oče- ta? Saj on ga ne razžali. Ko bi ve- dela, kako ga ima rad.« »Ali res, mamica?« je rekla Pepica veselo. »In to ti morara šele povedati? To ofetovo govorjenje — no saj ga Vej- vara razume! In ravno zato ima rad Vejvaro, ker je tako miren. Mogoče, da bi se s kakim drugim, ki je bolj jeznorit in takoj razžaljen, ne razu- mela tako. Tole hudomušnost je imel oče že od nekdaj v sebi.« Ko je to govorila, je pripravljala gospa Kondelikova lončke za kavo in kmalu potem je prinesla Katinka iz kuhinje vrček. »Pojdi, punca, sedi in malicajva.« Pepica se je približala k mizi in je rekla: »To sem vesela, da je oče dobro razpoložen, nama na ljubo bo nekaj napravil. Da boš tudi ti zraven, se razume samo ob sebi.« Gospa Kondelikova je vpražujoče pogledala hčer. »Kaj pa, punca?« »PriŠla sem pravzaprav kot posla- nec, mamica«, je odgovoriia Pepica. »Potem pa pride še Vejvara, da mi bo pomagal. Poziva te — tebe in oče- ta — da bi šla z nama v soboto na venček v Meščnnsko bčsedo.« »Na venček, dete?« je vzkliknila gospa Kondelikova začudena, obsta- la je pri mizi in se podprla z rokama ob njen rob. »In kaj naj bi midva tarn------?« »No, da ne bi šla tako sama, mami- ca.« »Toda sedaj gresta že lahko sama, dete. Ti si gospa, imaä moža, hočeta se malo naplesati, nihče vama ne bo vzel tega za zlo — toda čemu midva!« Gospa Kondelikpva se je branila, kakor bi imela na čelu zapisano, kar bi rada pred vsem svetom utajila, doklei se še utajiti da. »Zakaj vidva! Zato, ker bi nama bilo tarn brez vaju ptožn,p, meni in Vejvari. In zato, ker bi vsak gledal samo na naju in meni so ti pogledi tako zoprni — veš, vselej mislim, da si ti ljudje pri tem nekaj äepetajo. Toda če pojdeta tudi vidva, se razde- li, in nikomur ne pride nič na misel. Bo ravno tako, kakor smo hodili prej — ljudje pozabijo, da sva sama svoja, jaz in Vejvara. Reci, mamica, da, prosim te, in pregovori tudi oče- ta.« »I, no, dete, kar se mene tiče, ne rečem, da ne, toda veruj mi, da ne born Sla tja v ogenj. Kaj pa naj de- lava midva z očetom — midva sva najraje doma. Jaz — in na venCek! Da bi še tudi plesala zraven, kaj ne?« »Ali bi bilo to kaj čudnega?« se je potegnila Pepica za mater. »Ti si pravzaprav mlada gospa — veruj mi, mamica, Šele sedaj, ko sem omožena in imam večjo skušnjo, vidim, da si kakor moja starejša sestra.« »Ti brblja«, se je smejala gospa Kondelikova. Stran 2. »Nova Doha« 31. XII. 1929. • I'M" .*•;'<. Stev.104. Iz Celja in okolice SREÖNO IN VESELO NOVO LETO Želita vsem čitateljem in inserentom redakcija in uprava »NOVE DOBE«. c Silvestrovanje bo Celjski Sokol obhajal nocoj ocl 8. ure dalje v vseh prostorih Celjskega doma. Na dnev- nera redu so: 1. loki; 2..????; 3. koc- ke; 4. balet; 5. Kitajci; 6. raznote- rosti; 7. Kozaki; 8. alegorija. Med od- mori šaljivi nastopi in godbene toč- ke. Po polnoči pies v mali dvorani. i Naj bi zadnji dan letošnjega leta, ki nam je prineslo toliko novega, zopet združil vse Celjane na vsekdar do- mači in prijetni sokolski prireditvi v Celjskem domu. c Premestitev v finančni slnžbi. Višji finančni tajnik gosp. dr. Ernest Močnik v Celju je premeščen v istem svojstvu k moravski finančni direk- ciji in sicer k inspektoratu v Vranji. c Iz sodne službe. Sodnik okrožne- ga sodišča g. dr. Ivan Mak je preme- ščen iz Gornjega grada k okrožnemu sodišču v Celju. c Dravski ban g. inž. Duäan Šernec je sprejemal y soboto 28. t. m. dopol- . dne na sreskem poglavarstvu še za- stbpnike društev in korporacij ler privatne stranke. V času svojega bi- vanja v Celju je bil gost svojega bra- .tranca odvetnika g. dr. Gvklona Ser- . neca. c Uradni dan zbornice za TOI. Gre- _mij trgovcev v Celju naznanja vsem, gospodarskim krogom v mestu Celju in njcgovi bližnji in širši okolici, da uraduje. referent ljubljanske zborni- . ce za trgovino, pbrt in industrijo v torek 7. januarja od 8. do 12. lire do- . poldne v posvetovalnici Gremija tr- govcevv Celju, KazlagQva ulica št 8, . pritlič je ¦¦ levo. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadovah, ki jih . zastopa zbornica, se vljudno vabijo, da ¦ B.e v določenem času zglasi jo pri referentu. ...-.,., c Škoda zaradi snega, ki je padel od petka na soboto, je zlasti v Ljub- Ijani in Celju velika. V Celju je tež- kil, mokri sneg potrgal veliko število jt^lefonskih, brzojavnih, električnih žic in anten. Telefonski in brzojavni promet jc bil ukinjen in še do danes ni docela upostavljen. Mnogo hiš je bilo torez e.lektrične ¦ luči, v.endar pa je niestna elektrarna škodo že popra- vila< c Autobus v Podsrcdo in Šf. Peter pod Sv. Goranü je moral zvezo s te- ma dvema krajema začasno ukiniti. V noči od 27, na 28. t m. je zapadel ria cesti Sv.: Urban—Lesično, kjer se vije cesta preeej visoko po hribih, ta- ,ko visok sneg, daje autobus blizu ...Pr«vorja v snegu obtičal in je s teža- vo in počasi sele drugi, dan prišel v Celje. Dokler ta proga ne bp dpbro zprana* ne bo, mogoče misliti na,na- . daljevanje. autopromcta. Gotövo pa bodo činitelji, ki opravljajQ to cesto, storili čimprej primerne korake, da bodo cesto primerno razorali in omo- . goeili prepotrebno nadaljno zvezo. Tudi autobus iz Št. Petra pod Sv. Goranii oz> tja in nazaj, je prihajal Je z veliko zamudo v končno postajo. To. nedeljo. zvečer se vsled prezasne- žene in grde ceste ni vrnil v St. Pe- ter. PrieakovaU pa je, da bo nov sneg cesto malo ugladil, tako da bo danes, v torek 31. t. m. zvečer vozil zopet iz Celja ob M19. uro v St. Peter pod Sv. Goranii, če bi sneg do tega časa ne zapadel zopet prekomerno. c Smrtua kosa. V petek 27. t. m. je umrla Pred grofijo 7 22-letna zaseb- nica gdč. Vilma Ban, v soboto 28. t. m. na Kralja Petra cesti 32 74-letna zasebnica Josipina Hähnel iz Grad- ca, v torek 31. t. m. pa v Ozki ulici 5 69-letni naduČ. v p. g. Martin Lah in v Liscah pri Celju 77-letna hišnica Iva- na Erzen. N. p. v in.! c Svetosavska zabava. Pravoslavna srpska crkvena opština v Celju pri- redi v soboto 8. februarja v prostorih Celjskega doma Svetosavsko zabavo. Cenj. dame se naprošajo, da pridejo po možnosti tudi tokrat v liarodnih nošah. — Prirediteljski odbor. c Obrtnim krogom na znanje! Red- ni pouk v celjski obrtni nadaljevalni šoli se prične takoj v četrtek po No- vem letu, t j. 2. januarja. Cenj. moj- stri in mojstrice se vljudno prosij'o, da poskrbe za redno plačevanje me- sečne ukövine (po 15 Din od vajenca oziroma vaj|enke), da ne bo nepotreb- nih opomiiiöv' in še neprijetnejših iz- terjevalnih stroškov. Ta denar naj odda vajenec v šoli svojemu razred- niku, kjer dobi tudi potrdilo prejema v kontrolno knjižico. — VodstVo sole. c Kxajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Celju bo imel v ponde- ljek G. januarja ob 9. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma v Celju svoj 10. redni občni zbor in vabi svo- je člane k obilni udeležbi. ... č Smuški tečaj. Javili smö že, da priredi Savinjska podružnica SPD v Celju brezplačen smuSki tečaj za rio- vince. Teoretični pouk se prične v Üe- trtek 2. januarja ob osmih zvečer v sokoiski telovadnici' v mestni osnov* ni Soli Pi'ijave še sprejemajo zvečeir v telovadnici. Vso smuško opremo je treba prinesti s seboj. Pregledala se bo vsa oprema in bodo danä pöti;eb- ria navodila. Pouk se bo vrgil delo- ma v telovadnici, deloma pa ijä'dvof rišču v snegu. I i. |CrÄs- ni naravni posnetki in do' skrajnosti napeto dejanje. — Petek 3. in sobota 4. januarja: »Siinba«. Velesilm v G de- Janjib, o tajnostih Afrike. Tako lepih .n.aravni|i..p"osnetkov iz življeiija ekso- tiönega živalstva še ni pokazal no- ben film. Br^zprimerno za pre- jreČevanje \n za od- Kavljanje prehlajertia; lahoüa, grlobola.vne ¦|a krhlja, akutmh in pisorn :,VALDA". lluska reka Don, v starem veku imenovana Tanais, je dolga 1,855 km in na 1.285 km plovna. V mnogih nemških vaseh, zlasti v onih, ki so slovanskega porekla, na- rišejo zvečer pred prvim majem na vrata hiš, hlcvov. in kozolcev s kredo tri križe, ki naj ponoči preženejo »Ca- rovnice«. Ta običaj se je ohranil celo v okolici Berlina. Kitajski zid je bil zgrajen 200 let pred Kristom, da prepreči vpade Mongolov na kitajsko ozemlje. Zid je visok 11 do 12 metrov, spodaj 10, zgo- raj preko 7 metrov Sirok in se r.azte- za nad 3.000 kilometrov daleč od obrežja Rumenega morja v notra- njost puščave Gobi. 77-letna filmska igralka. Juli Herley je zaCela pred 15 leti nasto- pati v filmu in igra od takrat samo uloge starih mater. Gospa Kondelikova je pogledala hčer yprazujoce iri na obrazu ji je zaigralo. Šla je ocl mize skoro potiho- rna k Pepici, prijela Jo je z desnico za ramo in z levico ji je hoteJa dvigniti bradico. Toda Pepica se je ubranila in položila brado na materina prsa, kakor bi se hotela zagrebsti. Gospa Kondelikova je razumela. V tem tre- nutku je pozabila na. lastne težave, na vse, kar jo je mučilo poslednje tedne, prijola je hčerko z obema ro- kama za glavo in jo je poljubljala na läse in Celo. Cutila je, da bi se ji glas tresel, ako bi spregovorila in ob- enem jo je začelo peči v očeh. Že so ka.pale izpod trepalnic prve solze ra- dosti, kakröne je deležna samo mati, ko pride k njej hči ž izpovedjo, Ce- prav ne izgovorjeno, kakor je bilo sedaj tudi pri Pepici. »Prav gotovo, mamica«, je zatrje- vala Pepica. »In kaj bi bilo, če.bi te oče peljal tja? Da napravi'lo Vojva- ra, je gotovo.« »Jaz bi mu dala!« se je zasmejala mati. »Samo naj me pusti sedeti in naj se briga za te.« »No, kaj ne da 'pojdes, niainica«, je moledovala Pepica. Sklenila je roki in si jih je mela. »Moj Bog, naj ven- dar malo tega pusta užijem. Morda je poslednji . . .« Gospa Kondelikova se je nehala smejati in je rekla: »Kaj govoriš to, dete? Saj si Sole začela.« Pepica je sklonial glavo in je od- govorila zamolklo: »K ietu ne born hodila na venčke in plese — to vem prav gotovo.« In pristavila je Se bolj tiho: »Letos je to poslednjikrat — —« Stev. 104. »Nova Doba« 31. XII. 1929. Stran 3. BIZJAK JOŠKO: Potovanje ob jadran- ski obali od örne gore do Sušaka in »bisk zgodovlnskega viso&kega gradn pri škofji Loki. (Konec.) Na obali naju je pričakoval znanec iz CeJja in tamkajšnji rojak, naš po- »laniški ataše v Pragi g- dr. Arneri s soprogo. V naglici sta nam poka- zala svoj lepi dom in znamenitosti na Korčuli. Izmed stavbnih umetnin je orneniti fasado katadrale z obrež- nini zvonikorn iz 13. stoletja. Mestno zaledje krasijo nasadi obsežnih bo- rovcev, ki dajejo trpežen les za grad- njo manjših ladij in izletnih Colnov. Korčulanske čolnarne so že iz starih časov na dobrem glasu. Okrog šestih zvečer je priplul naš parobrod v splitsko luko. Tu sva se naselila v hotelu »Jadran« za 1 dan in 2 uoči. Ugajala nama je hotelirje- va skrb za goste. Stal je pred hotel- sko kuhinjo in zavrnil vsakega na- takarja, če je opazil, da niso bile por- cije aovoljne in lepo servirane. Naslednjega dne sva si Šla že na- vsezgodaj ogledovat Split, ki je s svo- jimi 34.000 prebivalci največje dal- matinsko mesto in sedaj tudi sedež Primorske banovine. Zaradi velikega zaiedja, na katerern so čedni in raz- gledni stavbni prostori, čaka mesto prav lepa bodočnost. Ponos Splita pa tvori starinska katedrala, ki je naj- lepši in izborno ohranjen del nekda- nje velike palace cesarja Dioklecija- na, ki je živel 300 let po Kr. Ta današnja katedrala je bila pr- votno mavzolej cesarja Dioklecijana. Poleg nje stoji nov, visok zvonik iz rezanega kamna. Cerkev je znotraj polna umetnin iz najizbranejših vrst kamenja, brona in žlahtnih kovin. Zunaj pa jo obdajajo stebri, ki nosijo kapitle redke kiparske umetnosti. Prezanimivo je tudi stebrišče v Peri- stilu nekdanje Dioklecijanove pala- ce. V tern slovitem Peristilu je posta- vilo mesto Split velik spomenik iz brona Gregorju Ninskemu, ki je pretf tisoC leti, t. j. leta 928. po Kr., ne- ustrašeno zagovarjal jugoslovensko bogoslužje na škofijskih sinodah, kl so se vršile v tein mestu. Ker je imel na tej sinodi rnnogo nasprotnih ško- fov, ki so se potegovali za latinsko bogoslužje, se Gregorju Ninskemu žal ni posrečilo priboriti jugosloven- sko bogoslužje za vso hrvatsko drža- vo, ki jo je takrat vladal prvi hrvat- ski kralj Tomislav; dosegel pa je vsaj toliko, da so ostale te pravice mnogim obrežnim mestom našega Primorja celo do današnjih časov. Soha predstavlja gromovitega si- nodskega govornika v stoji, ki jo Je najbrž zavzemal na sinodi proti he- gemonistom latinskega bogoslužja. Tudi to veličastno umetniäko delo je duhovit zasnutek našega slavnega dalmatinskega kiparja Meštroviča. Nekdanja Dioklecijanova palača je tvorila ogromen pravokotnik, katere- ga obzidje s 4 ogelnimi stolpi je še danes prav dobro ohranjeno. Okrog Dioklecijanovega obzidja se razširja novi, moderni Split z obsež- nimi in lepimi stavbami; največje le- *e ob morski obali. Kdor hoče užl- vati podroben razgled na starinsko Dioklecijanovo zgradbo in na novejše dele Splita, mora prekoračiti okrog 500 stopnic visokega katedralinega stolpa. Kdor si razgleduje to zanimi- vo mesto, naj tudi ne pozabi obiskati mestnega etnografskega muzeja, ki hrani neštete dragocene umetniške izdelke naših vrlih Dalmatincev; zla- sti so tarn vidne prelepe narodne no- se Ü. najokusnejSimi vezeninaml v srebru in zlatu. Tudi filigransko de- lo iz teh žlahtnih kovin je zastopano do Cudovitih fines; delavnice so pa večinoma v Kotoru. Na zahodnem delu Splita se vzdi- guje lepi grič Marjan, ki nudi izlet- nikom očarljiv pogled na mesto z luko in njegovo obsežno zaledje. V Splitu je domačinc, zlasti pa še naju mučila silna vročina, saj je to- plomer kazal na solncu blizu 60° C. Morska voda je bila v velikem in taoderno urejenem splitskem kopali- šču Bačvicah tako topla, da je bilo ohlajenje telesa izključeno. Žato sva napravila popoldne z ma- lim parnikom izlet v Trogir. Tarn sva si ogledald sledeče stare zanimi- vosti: mestno »loggio« pred katedra- lo, ki ima znotraj na steni relief po- sebne kiparske umetnosti. Zraven te lože stoji star mestni stolp z veliko uro, na levi pa je mestna občinska hiša. Najznamenitejša je trogirska katedrala iz 13. stoletja; nedosežno lepi kameniti portal je izdelal slavni kipar Radovan v letu 1240. Katedra- la sama hrani v notranjosti v narav- ni velikosti dragocene srebrne doprs- ne kipe nekaterih svojih škofov, iz- med katerih je bil eden celo kardi- nal. To težko srebrnino so darovali trogirski stolnici — po izjavi razka- zovalca cerkve — rimski papeži. Ko sva se vračala proti večeru s parnikom v Split, sva opazila sedme- ro, na visokem obrežju v skalo vseka- nih kaštelov, ki so bili nekdaj zgra- jeni v obrambo proti sovražnim na- padom z morske strani. Ker splitska vročina tudi ponoči ni odnehala, sva bila vesela, ko sva se odpeljala naslednjega jutra ob pe- tih zopet s parobrodom »Zagreb« proti Sušaku. Med plovbo smo se za kratko časa ustavili v Öibeniku, nad katerim se dviga veC močnih utrdb iz 15. in 10. stoletja. Tudi to mesto ima dokaj starinskih in umetniäkih stavb, predvsem portal stolne cerkve. Šibeniska okolica ima zelo razvito trgovino z lesom in vinom; obsežne tvornice pa izdelujejo rnnogo karbi- da. Ob štirih popoldne je zavozil naš parnik v luko mesta Raba na isto- imenskem otoku. Že oddaleč smo, se- daj na povratku že v drugič, opazo- vali štiri vitke cerkvene stolpe, ki dajejo mestu, zgrajenemu kakor Du- brovnik na visokih morskih pečinah, prav posebno sliko. Nernci, ki poseb- no močno obiskujejo ta otok, imenu- jejo te zvonike »Die vier Wahrzei- chen von Rab«. Ta otok imenujejo biser zgornjega Jadrana, ker je tu polno naravnih krasot, milo podneb- je in mnogo starinskih zanimivosti. Od vseh cerkva obiskujejo izletniki najraje stolno z njenim velikim zvo- nikoni, s katerega se uživa očarljiv razgled. Notranjost katedrale je ču- dovita. Zlasti lepe so rezbarije kor- nih sedežev pred velikim oltarjem. Na Rabu je troje izbornih kopališč, ki so pa vsa nekoliko izven mesta; do tja in nazaj te prevozi čolnar za 5 Din. Hotelov je mnogo, dobrih in lepih, zlasti je impozanten Grand ho- tel »Imperial«. Stanovala sva tik pri- stanišča in v bližini že omenjene re~ btavracije »Na obali«, kjer so naju ob neznosni vročini obklali komarji do krvi. Ti so bili med drugim tudi vzrok, da sva ponoči odpotovala s parobrodom »Hrvatska« z Raba mi- mo otoka Krka proti Sušaku. Na Sušaku sva se po 14-dnevni vročini prvič ohladila; okoli poldne je namreč razsajala po mestu huda nevihta in je silno deževalo. Ko se je popoldne zopet zjasnilo, sva se pe- ljala po serpentinah na Trsat. Ogle- dala sva si starinske stavbe zname- nitih Frankopanov in prenovljeno romarsko cerkev poleg obsežnega frančiškanskega samostana. S Trsa- ta peljejo na Sušak razen razen lepe ceste v serpentinah tudi še neštete kamenite stopnice (menda jih je bli- 7M 1.000); te poti bi pa onim, ki so bolj slabih nog, nikakor ne priporo- Cal. Z večernim vlakom sva se vrnila preko Karlovca in po lepi Belokra- jini mimo Novega mesta v Ljubljano. Tu sva obiskala sorodnike ter se na- slednjega dne z nečakom in njegovo ženo odpeljala z avtom po gladki ce- kü proti Gorenjski. V Škofji Loki smo si površno ogledali najvažnejše zani- mivosti in nato odhiteli z avtom na- prej ob žuboreči Sori v zeleno Po- ljansko dolino do gradu Visokega, kjer počiva naš znameniti pisatelj dr. Ivan Tavčar. Cim je zavil naš voz na levo čez Soro, smo prevozili lep drevored in se ustavili na dvorišču pred čedno, veliko in starinsko hišo, ki je bila svojčas lovski gradič bo- gatih in mogoßnih brižinskih škofov. Kasneje je pripadalo Visoko 200 let rodbini Kalanovih, ki igrajo odlično ulogo v Tavčarjevem mojstrskem ro- manu »Visoška kronika«. Zadnji lastnik pred Tavčarjevimi je bil Haf- ner iz Ljubljane. Nismo še prav izstopili iz voza, ko nam je prihitel naproti akademični slikar g. Franjo Sterle\ ki je baš ta- krat slikal v gradu portretno skupi- no sorodnikov iz mladosti gospe dr. Tavčarjeve. Svoje umetniško delo pa je z veliko spretnostjo sestavljal na podlagi starih fotografij. Ko smo se z njim seznanili, nas je povabil v imenu grajske gospodarice v gosto- ljubno hišo in nas predstavil obče- spoštovani dvprni dami gospej Fra- nji dr. Tavčarjevi. Ko smo ji razodeli namen našega obiska na Visokem, da smo se namreč prišli poklonit ve- likemu duhu njenega pokojnega so- proga, je bila našega prihoda zelo ve- sela in nam začela razkazovati zgo- dovinske zanimivosti po raznih so- banah. Cudili smo se njenemu izred- nemu spominu, ko nas je malo poz- neje predstavila v tretji sobi neki drugi skupini izletnikov. Zapomnila si je natančno vsako im^r poklic in bivališče. S svojo ljubeznivostjo nas je naravnost očarala in z velikim za- nimanjem smo sledili njenemu pri- povedovanju. Povedla nas je iz sprejemnice naj- prej v sobo, kjer se nahaja postelja, v kateri je za vedno zatisnil oči njen ljubljeni soprog. Na vsaki strani bal- dahinove strehe nad posteljo visi mnogo krasnih trakov od vencev, ki so spremljali visoškega viteza na njegovi zadnji poti. Ta soba je danes obenem tudi spominska soba dr. Tavčarja; ob stenah je mnogo di- plom in priznanj, ki jih je bil nese- biČni delavec za javni blagor deležen iz irmogih krajev Slovenije. Ogledali smo si tudi škofovo sobo, v kateri je letos par tednov prebival kot gost go- spe dr. TavČarjeve zagrebški nad- škof dr. Ante Bauer. V posebni sobi smo oböudovali zbirko starih in dra- gocenih umetnin najrazličnejše vr- ste. V veliki antični obednici (refek- toriurn) so se pred stoletji zbirali bri- žinski skofje s svojim Stevilnim lov- skim spremstvom. Po zakuski nas je zopet vodil umetnik g. Sterle z dvorišča v lep bukov in smrekov gozd in v par mi- nutah smo stali na griču, kjer se na- haja kapela nad grobnico dr. Tav- Čarja. V tej kapeli je dnevno oprav- ljal mašo zagrebški nadškof dr. Bau- er. Vhod v grobnico se nahaja dva metra pred kapeličnimi železnimi vrati in je zavarovan s težkim kva- drom iz belega marmorja. Pod oltar- jem spava večni sen priljubljeni pri- povedni umetnik, odkritosrčni poli- tik, ugledni pravnik, izvrstni govor- nik, požrtvovalni narodni voditelj in dobrotnik ubogih in zatiranih, naš nesmrtni pisatelj dr. Ivan Tavčar. Po tihi poklonitvi manom velike- ga pokojnika smo se vrnili v grad in g. Stelö nas je povedel v malo obed- nico, kjer nas je zopet pričakovala gospa dr. Tavčarjeva. Ob prijetnem kramljanju visoške gospodarice nam je hitro potekel čas. Pred odhodom smo videli skozi odprta vrata Se v go- spejno spalnico s starinskim po- hištvom in baldahinom nad posteljo. Spainica es nahaja tik male obedni- ce grajskega pritličja. Hvaležno smo se poslovili od Iju- beznive gostiteljice in prijaznega akademičnega slikarja g. Sterl6ta in se vrnili proti večeru skozi Škofjo Loko v Ljubljano, naslednjega dne pa sva prispela z ženo zopet v naše lično mesto Celje. (G. J. Bizjak je predaval o tern po- tovanju v dveh delih na celjskem Ljudskem vseučilišču in ponazoril predavanje z 90 svetlobnimi slikami iz episkopa. Op. ur.) Književnost k Lojz Kiaigher: »Na front! sestre Žive«. Drama v treh dejanjih. V Ljub- ljani 1929. Založila Tiskovna zadru- ga. (128 strani.) Cena broširani knji- gi 44 Din, vezani 5(J Din, poštnina 2 dinarja. Avtor »Školjke« in »Umet- nikove trilogije« dr. Alojz Kraigher je tudi v novi drami »Na fronti se- Sir ah pranja jc za vedno pregnan, ako peretc z Schichtovim RADIONOM. Način ie povscm enoslaven in udoben: t. Obič«jno namakanje preko noči. 2. Raztopiti ^chichtov RADION v mrzli vocii in perilo 20 minut pre- kuhati. 3. Perilo najprvo v topli, nato večkrctl v mrzli vodi dobro izplakniti. En sam poskus in uverili se bodctc, da tako lahko. poccni in varcno ptre samo '¦'¦ScRfcMsy';:- RADION ¦¦ • • •¦¦¦•,% ¦¦ ¦-. ¦< -r& stre Žive« ostal zvest tistemu strem- ljenju po nezakrinkani resničnosti, ki ga poznamo iz njegovih romanov »Kontrolor Škrobar« in »Mlada lju- bezen«. S kirurškim nožem ostro opazujočega umetnika je segel tudi tu k najbolj občutljivi strani sodob- ne družbe: k njenim erotičnim iz- rastkom. Razgalil je samopašno pol- teno zlo, ki kakor gorska brzica po- dira vse ograje in hiti preko strtih src k surovemu in slepemu cilju spolne nature. V zaledju fronte, kjer se pritajeni strah pred smrtjo nene- homa meša z divjim pohlepom po užitku in nebrzdanem življenju, trči- ta dva svetova, dva človeška tipa: na eni strani zdravnik dr. Rojnik, po svoji telesni sili imenovan tudi doh- tar Konj, mož s prekipevajočo čust- venostjo, ženskar, ki se je klaverno vdinjal svojemu nagonu in razdrl lastno rodbinsko srečo. Drug svet je njegova žena Pavla, tip žene-matere, razunma, čustveno hladna ženska, polna skrbi za svojo rodbino. Sredi med obema stoji sestra 2iva, strežni- ca v rezervni bolnici, dekle močne, komaj prebujene erotične narave. Paleča strast podi dr. Rojnika in se- stro Živo usodnemu prepadu naproti. V mesečni noči, dan pred Rojnikovim odhodom na fronto, preseneti Pavla svojega moža v Zivinem objemu. Razdivjani doktor konča z enim sa- mim udarcem dramo Pavlinega živ- ljenja. Ubijalca zapro. Zgodilo se je, kar je prerokovala »dama v črnem«, tajinstvena žena, ki se dvigne kakor privid iz proälih Rojnikovih zablod. Kraigher je z dramo »Na fronti sestre Žive« ustvaril krepko, po svoji brez- obzirni iskrenosti pretresljivo dramo, ki se čita z napetostjo od začetka do konca. Tiskovna zadruga je izdala to knjigo v okusni opremi. Priporočamo jo vsakemu zrelemu čitatelju. Naro- Ča se v knjigarni Tiskovne zadruge y Ljubljani, Prešernova ul. 54. Po napor- nam delu rablmo pri- rnenitga razvcdrilo, najbol|še razvKdrilo p> jegodbn C« želite i- m ti dober grnmofon, obrnltc se na vclctrqo- Vlno STER- MECKI In nglejte st veliko za- logo iiflj- bo jSlh vrst godbenlh inntrumentov imporlironlh dirtktno iz najboljših svetovnlh tovarn po sledcCih nizkih cetinh; gramofon 290, 390, 560, 890 Din, ploice 22, 35, 40, violine 315, 545, mandoline, kitare, klari- neti, flavte, harnionike in Se lisoč drugih pred- metov po najnl2jih cenah. — Nakup n«prislljcn. Velctrgovina R. STERMEGKI, CELJE. Strau 4. »Nova Dobac 31. XII. 1929. Šiev. 104. FRAN ROŠ: Jubilej Listi so objavili notico: »Znani odlični naš dramatik Josip Moravec praznuje letos duševno in telesno še povseni čil osemdesetletni- co svojega plodonosnega življenja, v katerem nani je ustvaril množico pesmi in črtic ter nekatere drame, ki so se pred leti uprizarjale na naSih odrih z velikim uspchoni. Kakor ču- jeino, hoče naše gledališče ob tern važnem jubileju zaslužnega umetni- ka postaviti na oder njegovo najpo- membnejšo dramo »Gospo Brigito«, ki je nekoč zbudila pri nas toliko za- nimanja in ima brez dvoma fie danes svojo veliko vrednost.« Josip Moravec se je razveselii v dno duše: »Zopet je tu dokaz, da narod pra- vilno ocenjuje napore svojih ustvar- jajoČih urnetnikov. Kakor je številč- no šibak, zna vcndar biti velik v svo- ji trajni hvalcžnosti do vseh, ki so mu služili z nesebičnim dcloni.« PreČital je notico ženi in edini hčerki, poročeni z odvetnikom, ter svoji vnukinji, nevesti odličnega ve- letrgovca. Otroško vesel je sedaj preživljal dneve in vestno sledil novicam o pri- pravah za vprizoritev drame. Nekam mladostnejši je postajal v telo in obraz, ki ni bil skoro nikoli več brez tihcga smehljaja. Zravnan in s prož- niin korakoin je stopal po ulicah. Slednjič je bil določen dan, ko sto- pi »Gospa Brigita« na oder. Prihajali so novinarji k njemu po podatke o njegovem življenju in delu. Listi so objavili njegovo sliko z obširnimi življenjepisi. V mestu so ga ustav- lja.li znanci in mu čestitali, on pa jim je pripovedoval zanimivosti iz minu- lih dni. Prejemal je tudi pismene če- stitke daljnih .sorodnikov, prijateljev in društev. Natihem je celo pričel snovati nove literarne načrte. Avtor Josip Moravec je sedel v gle- dališki loži s svojo rodbino. Po vsa- kem dejanju ga je navdušeno občin- stvo burno klicalo na oder. Stal je ves v črnem na deskah in se je gi- njen trepetajoč zahvaljeval za po- zdrave, šopke in vence. Čutil je, kakor da se je zopet po- vrnil v oni svet, ki se mu je pred mnogimi leti bil izmaknil izpod nog. Z vprizoritvijo »Gospe Brigite« je bil neizmerno zadovoljen. Igralci so položili v dramo vse svoje najboljäe sile in ni vedel, kako naj se jim dovolj zahvali zanje. Iznova je doživljal glo- boko tragiko Brigitino in ga je vse- ga prevzelo. Zopot je bil ponosen na delo svojib dragoccnih sil. Znanci so prihajali v ložo in mu čestitali k ve- likeinu uspehu in zadoščenju. Omamljen je kakor v sanjah stopil z rodbino v avto in še na ulici pred gledališčem so se glasili klici njemu v čast. Doma je preaedel Še vso uro v raz- govoru s svojo rodbino. Najprej je dvignil čašo njegov zet odvetnik, na- to mu je napil veletrgovec, ženin nje- gove vnukinje. Izmučen od prevelike sreče je legel k počitku, ali razburjeni živci so mu vzeli obilo spanja. Ves prihodnji dan se Josip Mora- vec ni ganil z doma. Zjutraj je pre- gledal liste, a v njih ni bilo notice o uspehu njegove drame. Naslednji dan je vstal prav zgodaj, da. činiprej prečita poročila o vpri- | zoritvi »Gospe Brigite« in o delu sa- mem. Služkinja mu je izročila časopise. Ves vznemirjen je preletel papir in je čital: »,Gospo Brigito', draino Josipa Mo- ravca, je vprizorilo gledališče z uspe- liom, ki je zasluga ])redvsem igral- cev. Ti so dvignili dramo preko nje- ne lastne višine.« »,Gospa Brigita' je v motivih in sredstvih zastarela stvar. Cudimo se, kako ji je bilo sploh kdaj mogoče pri- sojati kako reprezentativnost. Je rev- na v notranji poglobitvi in neefekt- na nazunaj. Logično in tehnično je zgrajena šibko.« »Povdarjali smo že nekoč, kako od- več je kakim oblctnicam naljubo ser- virati našemu občinstvu, ki mu nih- če ne more odrekati smisla za pravo umetnost, podobne stvari. Čuvati je treba nivo naše drame proti vsaki umetniški degradaciji. Caveant con- sules.u Josipu Moravcu so se zašibile no- ge, pi'ed očmi se mu je stemnilo. Vsa kri mu je planila v glavo. Z rokami se je oprijel stola in je omahnil ž njim vred k lloni. • Zavede! se je v postelji, kjer so mu s cunjami, namočenimi v ostro diše- če tekočine, močili osivelo glavo, vrat in prsi. Popoldne mu je odleglo, zbral je vse svoje misli in se je zavedel vse- ga, kar se mu je bilo dogodilo. Ob njem je stala mlada, lepa vnu- kinja in je krčevito jokala v robec. Josipu Moravcu se je milo storilo ob njeni žalosti in jo je hotel pomiriti: »Zlato dete, ne joči zaradi mene! Nič hudega ni bilo!« »Ah, ne prenesem tega! Tu je pis- mo, le čitaj! Razdrl je zaroko zaradi tebe in tvoje drame. Sramuje se tvo- je blamaze.« »Kako?« Ni je docela razumcl. »Da. Emil je razdrl zaroko. Uničil si mi bodočnost!« Huje in huje je jo- kala. »In kaj zdaj in kaj še?« je vdano vpraSal in je bil pripravljen na vse, kar äe pride. Vstopila je njegova žena z zagre- njenim obrazom: »No, zdaj ti lahko povem. Strašno si pogorel s svojo ,Brigito'. Vse me- sto čita in se nam smeji. Kaj ti je bi- lo treba slaviti jubileje! Raje bi bil meni kupil nov plašč, več bi imela veselja ž njim nego s takim jubile- jem. V svojem življenju bi se bil ukvarjal raje s politiko nego z dra- mami! Tako pa si ostal bedak in si- romak v posmeh vsem. Taka sramo- ta! Zaroka se je razdrla. Tudi Vik- tor nas hose zapustiti, da reši advo- katuro in karijero. Uničil si srečo svoje rodbine. Bedak, lopov!« Zvečer je Josipa Moravca zadela kap in se ni več zavedel. Cuden slu- čaj je nanesel, da se mu je to pripe- tilo baš k jubileju. DR. FR. MIŠIC: Ribnica na Pohorju Vzporedno z glavnim grebenom za- padnega Pohorja, ki se začenja pri globoko razjedeni Šiklarici in gre preko Jezerskega in Crnega vrha, preko Velike in Male kope, se vleče južno od Drave v zapadno-vzhodni smeri atransko gorovje, ki ga tvorijo posamezne, od pohorskih polotokov in rečic prejedene skupine: Mravlja- kov vrh, Vrh sv. Primoža in sv. An- tona, Orlica, St. Janški vrh in Bdeči breg s sv. Ignacijem. Na planem od- prtem in zato svetlem hrbtu, ki veže glavno gmoto Crnega vrha in z njim združenega Višavja (1543 m) z Orlico (796 m) tako, da tvori obenem raz- vodje med pohorskima potokoma VuhreäCico in Velko, leži 715 m nad morjem Ribnica na Pohorju, lična in zanimiva gorska vas, poleti in pozi- mi vedno polna svežega planinskega zraka, zdrave in zdravilne solnčne toplote in svetlobe, pa bogata tudi na vodah in ribah, zlasti rdečepika- stih gorskih postrvih, ki skakljajo po bistrih in penečih se šumih, vrtincih in vodopadih Velke, Vuhreščice in njunih pritokih visoko v hribe do njih izvirkov. Iz Lehenske graščine z ene strani, s Štajerske, in iz Puhen- štanjskega grada z druge strani, s koroške, so nekdaj semkaj hodili lo- vit rib, da je še sedaj vsakomur lah- ko razumljivo, zakaj se najviäe leže- ča vas na severni strani naäega Po- horja imenuje baä Ribnica. Če greš s kolodvora Brezno-Ribni- ca skoz gorsko selo »Pod Veliko« ob glasni, preko granitnih skal grmeči Velki, znamenitem potoku, ki je ne- koč tvoril konec štajerskih posestev koroškega šentpavelskega samostana in je vsled tega še danes meja med srezoma Maribor in Slovenjgradec, se tudi v najhujšem zimskem času brž prepričaš, da v njenih vodah ne manjka rib: Od karnna do kannia, ki gleda iz vode, skačejo, v mrzli vodi se kopajoč, potapljajoč in po ribah stikajoč, številni, v zimskem času krasno in pestro pisani povodni ko- si, ob potoku navzgor, do njegovih izvirkov, pornešani z rumenimi gor- skimi pastiricami, ki se niti pohor- skega mraza ne strašijo, ker se jim v okolici Ribnire ni treba bati stra- danja. Sv. Martin, najvišja vas na južnih obronkih pohorskih, je izpostavljen vsem mogočim vetrovom in zavoljo tega se ga marsikdo izogiblje, dasi po nepotrebnem. Njegova severna so- seda Ribnica je pred njimi zavaro- vana po Ribniškem sedlu, Jezerskem vrhu, po Višavju, po Črnem vrhu in po obeh Kopali. Varuje jo pa tudi zbor svetnikov in svetnic, ki jib Še pra\ posebno Caste v krasni, za take višine naravnost sijajni, pa obenem nadvse prikupljivi eerkviei, okoli ka- tere so ozko postavljene in se bojaz- ljivo in obenem zaupajoče tiščijo okusne hišice in vilami podobne stavbe, obdane z vrtovi, poleti polni- mi duhtečih cvetlic, in s sadovnjaki, ki dajejo najbolj sočne hruške in Ja- bolka. Sv. Jernej (24. avg.), sv. Urša (21. oktobra), Janez Krstnik (24. jun.), zlasti pa Roženvenska nedelja 4. ok- tobra vsakega leta so oni določeni in posvečeni dnevi, ko se ne le »farma- ni« župnije Ribnice na Pohorju, am- pak tudi iz sosednjih župnij v velikih množinah in v vriskajoCem razpolo- ženju, dekleta v pisanih oblekcah, mladeniči s krivci od malega divjega petelina, od ruševca, za klobuki, zbe- rejo, da se zahvalijo za že prejete do- brote in si izprosijo za bodočnost §e novih za sebe in za govejo živino. Kajpada tudi stari očaki in stare že- nice, gospodarji in gospodinje s sa- motnih, včasih näd tisoč metrov vi- soko ležečih kmetij pridejo ob takili prilikah, ne le v nedeljah, na Hibnl- co v cerkev in v gostilno: Hribrnikl, Pesniki, Ravnjaki, Reberniki, Završ- niki, Bukovniki, Kralji, Kotniki, Kopniki, Gosaki, Pavliči vsi so ob ta- kih svečanostih zbrani, da niti ecr- kev niti tri gostilne ne morejo hkrati nuditi zadosti prostora. Sedaj irnajo pohorski Ribničanl svoje pokopališče. Iz vasi pelje k ra- sen drevored ob živi meji mimo sia- rih kapelic s podobami, predstavlja- jočimi vse postaje križevega pota, na jasno, oblo brdo s c.erkvico sv. Lenar- ta. Tarn, kjer je svet najbolj od- prt, kjer je največ solnca in zraka, sc razprostira vaško pokopališče s kras- nim razgledom na celokupno zapad- no Pohorje, na Kozjak in na Dravsko dolino. V celi Sloveniji na deželi ni najti pokopališča, ki bi se mogel po- našati s tako bogatimi, tako krasni- mi in tako okusnimi nagrobnimi spo- meniki kakor to pokopalifiče. Krasen kamen daje pohorski granit v hliž- njih Lenarčičevih kamnolomih ob- Velki pod Šiklarico in pod Jezerskim vrhorn. Nekoč, v starih časih, so morali no- siti mrliče črez glavni greben po- horski, črez Ribniško sedlo mimo »Cerkvice« doli k župni cerkvi v Mis- linjsko dolino. Pri »Cerkvici« je sta- la tedaj kapelica s podobo matere božje. Pa se je v liudi zimi pripetilo, da so pogrebci vrh Pohorja v mrazu in snegu oinagali; tedaj so krsto z mrlicem položili in zakopali v debeli in oledeneli sneg, da jo ob ugodnej- šem vremenu, črez teden ali več dni odnesejo na pokopališče v Mislinje. Visoko zapadli sneg je pa tudi že se- daj, ko je večno počivališče pri sv. Lenartu samo četrt ure oddaljeno, za pogrebce velika zapreka; in doživiš lahko, da v sprevodu samo stara že- nica nioli očenaš za očenašom za »to- to dušo«. Vas Ribnica na Pohorju že sama na sebi inia in nudi vse, kar je letovi- ščarju in aportniku, tako poletnemu kakor ziinskemu, potrebno. Celo sta- len zdravnik je tu nastanjen. Ljud- stvo je nad vse prijazno in prikup- ljivo. S kolodvora do vasi je dve uri peš: hodi še tako počasi, ne boš sre- čal ne odraslega ne otroka, ki bi te ne pozdravil. V (iveh urah lahko do- s})eš od Ribnice na vsako izmed glav- nih razglednih točk na Pohorju; do znamenitega Ribniškega jezera ni delj kot poldrugo uro; isto velja za Crni vrh ali Veliko Kopo. Vsa zuna- njost vasi razodeva neko blagostanje, ki priča o pridnosti domačega ljud- stva. Na »šajkah« drva, na splavih pa hlode in tramovo so nekdaj tudi pohorski Ribničani kot »vozniki« pod poveljstvom svojega »karmoni- . ša« ali gospodarja s svojimi dolgimi »lemeži« spravljali v Beograd in do Železnih vrat in so, v domačo raše- vino oblečeni, obogateli, da so lahko postavili domove, ki jib še sedaj po- sečajo celo stalni gostje iz Hambur- ga. Ko bo kedaj postavljena planin- ska postojanka v kraljestvu Jezer- nikovem ob Ribniškeni jezeru ali pri »Cerkvici«, bo še le ])risla do prave veljave Ribnica na Pohorju in ves krasni svet okoli nje bo zaslovel» ka- kor j^ to že davno /.aslužJl. ¦, . Novosti mestne knjižnice v Celju Capek K. — Kozak F.: Krakatit 743- 744. Dostojevskij F. M. — Levstik VI.: Bratje Karamazovi 719/720. — Selo Stepančikovo 721. Hamsun K. — Kusal R.: Blagoslov zemlje 750. Kozak J.: Lectov grad 747. Krek J.: I zbrani spisi II. 722. London J. — Seliškar T.: Mož z braz- gotino 748. May K.: Križem po Jutrovem III. 730. Meäko K.: Legende o sv. Frančišku 732. Savinšek SI.: Grče 742. — Zgrešeni cilji 74G. Šnuderl M.: človek iz samote 745. Sienkiewicz H. — Glonar J.: Quo va- dis? 751. Trinko S.: Naši paglavci 752. Zorec I.: DomaCija ob Temenici 741. Glaser J.: Cas kovač 128 p. Maister R.: Kitica mojih 123 p. Cankar I.: Das Haus zur barmherzi- gen Muttor Gottes 117() n. Dublin A.: Berge, Meere u. Giganten 119« n. Ehrenburg 1.: Visum der Zeit 1190 n. Frank B.: Trenck 1203 n. — Der Ma- gier 1204 n. Galsworthy J.: Aneinander vorbei 1174 n. — Die letzte Karte 1160 n. Gide A.: Die Falschmünzer 1177 n. — Die Schule der Frauen 1197 n. — Die enge Pforte 1198 n. Gorki M.: Das Leben des Klim Saru- gin 1179 n. Greinz R.: Golgatha der Ehe 1180 n. Gunnarsson Ci.: Die Leute auf Borg; 1182 n. -- Sieben Tage Finsternis. 1205 n. Harbou T.: Frau i«i Mond 1186 n. Hauptmaitn G.: Buch der Leiden~ schaft 1193/94 ». Herzog-R.: Wilde Jugend 120G n. Leqnow L.: Der Dieb 1172/73. Lewisohn L.: Der Fall Herbert Crump 1164 n. London J.: Mondial 1169/70 n. Ludwig E.: Michelangelo 1199 n. Mann H.: Sie sind jung 1171 n. Mann Th.: Die Forderung des Tages 1207 n. Ognjew N.: Das Tagebuch des Kosta. Rjabzew 1188/89 n. Ossorgin M.: Der Wolf kreist 1165 n. Panferow F.: Die Genossenschaft der Habenichtse 1160 n. Tschechow A.: Die Tragödie auf der Jagd 1159 n. ündset S.: Gymnadenia 1181 n. Wassermann J.: Christoph Colum- bu> 1195 «. Weisel F.: Barbara oder die Fröm- migkeit 1107/68 n. — Der Tod des Kleinbürgers 1158 n. Krones Fr.: Die Freien von Sanneck und ihre Chronik 491 r. Ludwig E.: Juli 14 497 r. Kutschbach: Der Brandherd Europas 511 r. Grusdew I.: Das Leben Gorkis 512 r. Rustja J.: Travništvo 514 r. Stev. 104. »Nora Doba« 31. XII. 1921. Stran 5. Srečno in veselo Novo leto želijo vsem cenjenim strankara, gostom in odjemalcem sledeče tvrdke: Zvezna tiskarna in knjigoveznica Cclje A. M. Baldasin izdelovanjc sodavode in pokalic Gaberje — Ccljc F. S. Lukas tvornica žganja in likerjev Celje, Kralja Petra cesta Anončna in reklamna pisarna Miroslav Rudolf Celje Drago Cerlini modna in konfekcijska trgovina Ccljc — Glavni trg Matko Potekal čcvljarska dclavnica Cclje — Kralja Petra cesta 28 Josip PukI Trgovina pisalnih in računskih strojev ter popravila Celje — Vodnikova ulica Anton Oražem krojaška delavnica Celje — Gledališka ulica Alojz Kališnik mcstni stavbenik / Cclje — Glavni trg Franjo Vehovar tovarna pohištva Zaloga: Glavni trg Cclje — Kersnikova ulica Valentin Hladin manufakturna in modna veletrgovina Celje — Prcšernova ulica Simon Qaberc agentura in komisijska trgovina Celje — Razlagova ulica (Hotel »Union«) Manufakturna in konfekcijska trgovina Ivan Mastnak Celje — Kralja Petra cesta 15 Engelbert Mecilošek ml. Izdelovalnica „Chabeso" Breq — Celje Kamnoseštvo F. & J. Kullich *Zfese/o J^ovo /e/o vse/n ce/2/e/z//7z s/ra/zLa/7z Celje — Aškerčeva ulica Hotel »Balkan« j. J. Merc, restavrater Ccljc — Gosposka ulica Kavarna »Evropa« Lastnica: Helena KruSič Ccljc — Kralja Petra cesta J^7'c J$/#/ner aa/ofaLsa v Cefa Albert Rutar trgovina in strokovno puškarstvo Ccljc — Slomškov trg 4 Stran U. »Nova Doba« 31. XII. 1929. Stev. 104. Veselo Novo leto vscm cenjenim strankam Dominik Uršič čevljarna Brcg — Celje Veselo Novo lcto vsern cenjenim odjemalcem F. Pajman, Ljutomerski buffet točilnica in delikatese Ccljc — Slomškov trg Vscm cenjcnim strankam veselo Novo loto Brata Surner [manufakturna trgovina Celje — Glavni trg Prostovoljno gasilno društvo v Celju želi vsem dobrotnikom in darovalcem Srečno Novo leto ter se jim prisrčno zahvaljuje za podporo v starern letu in prosi za nadaljno naklonjenost napram tej dobrodelni in človekoljubni instituciji Veselo in srečno Novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Ivan Ravnikar Alojz Drofenik modna in mauufakturna trgovina Celje — Glavni trg 9 *ZJese/o Jsfövo /e/o vse/n ce/z/ea//n od/e/na/ce/n / jfflesf/za e/erffrar/za v Ce/fi/ jXauarfia „J^nerL//r" i> Ce/fa *Zkem ce/i/e/u/n ^os/om vese/b J?l6vo /e/o /P30 J%?. ~/7e&c Lavar/zar Štev, 104! »Nova Doha« 31. XII. 1929. Stran 7. Kudiš ^ianufakturna trgovina Celje — Aškerčeva ul. 13 Konrad Gorenjak čevljar Celje — Gosposka ul. 28 Anton Simonišek brivnica »Viola« Gaberje — Celje Gostilna »Branibor« R. Robek Cclje — Kralja Petra cesta Marija Dergas Celje — Gosposka ul. 17 jVLatevž Zadravcc pekarnar CcljG — Gosposka ul. 5 Ignac Grilec strojno mizarstvo Gaberjc 140 Fr. Cuk1 Celje — Prešernova ulica Vinccnc Janič pekarnar CeJje — Gosposka ulica Vinko Ktikovec .stavb.enik Cclje — Lava Vsem svojim cenj. gostom, prijateljem in znancem želita srečno in veselo Novo leto Alojz in Berta Šribar restavracija pri kolodvoru Sv. Peter v Sav. dol. Srečno in veselo Novo leto želi Lekarna »Pri križu« Ph. Mr. Fcdor Gradišnik Celje, palača Ljudske posojilnice Celjska milarna d. z o. z. Celje želi vsem cenjenim odjcmalcem srečno in veselo Novo leto registipovana zariruga z otnejeno zovexo ÄE >N I -a ™ 33 ® 1= a 2 Pesarna v Prešerraovi uSIca 6 (prej Lastni dom) Hranilne vloge otoresftije vo&j&^ čtoffi, torez rentnega davKa. Vse volnene pletenine ! L. iPutasn, Oalje % &> II (ft je izvrstna, zelo redilna in okusna. Zahtevajte jo pri vseh trgovcih ! — Razpo- Siljamo jo tudi po pošti v zavojih po 5 kg za 70 Din, če se denar naprej pošlje ali pa po povzetju za 75 Din. Povzctje. je 5 Din dražje. Poštnino placamo mi. Vsakemu.Skg zavqju »JAVA« pšenične kave je kot dnrilo pridjaria iepa skodclica za kavo. — Kdor pošljc 2 Dir; v znamkah, dobi vzorec-100 gr. i »JAVA« pšcnične kave poStnine prosto. I bprejmemo za vsak večji kraj zastopnika } zap o^lTtTev črez dan v meatu Celju i5če mlaiša ženska moč bodisi v go- spodinjstvu, kuhinji ali pa kot po- strežkinja. Nastop takoj. ?o možnosti hrana in plača po dogovoru. Naslov v upravi lista. Oddarn lepo opreitilj&tfto sobo z električno razsvetljavo in posebnim vhodom boljšernu gospodu. Naslov v upravi lista. 2-1 Fvsak obleka,- skora] nova, s svilp ;: podiožena, za Din 600'— na prodaj. Franc Meško, Celje. Pomočniku ali mojstru brez otrokse odd«< v najem čevljarstvo z vsem ororijem in stroji. Na razpo- lago sta delavnica in soba. Naslov v upravi lista. šupa za les, velik yrt, dodro \'peijano mizarstvo v lepem trj^u pri Ceiiu se takoj proda za 60 000 Din. Nasiov da Karol Bre^.nik, Celte, Dolgo polje 1. Strojäio ažuriranje Din 1*50 Strojno entlanje Din I* - • Lepo solidno delp samo pri B. Pto'inik Can-karjevH cesta 4 (stara hiSa Liudske posojilnice poleg davkarije). Za šivilje znaten popust. postclje stole, zofe, madrace, nove spalnicc, žične viožkc, dobite po konkurenčni ceni pri tvrdki >MÄHM0B«, Celje U.I se je presellS«a las CeIJa Gosposka ul. 25, v last'io hišo na Spodnji Hudinji St. 52, CELJE - GÄBEHJE. j RazliCni avtobusi vozijo dnevno do tja ] za Din 3--. 23-41 —._________________________________. II Srečno in jyeselo JSqop leto II I Gust/ Maček, čevljarski rnojster, Celje | | Samo *uza vefiixo! Sctmo na vefBkf»! ¦^fc*^' ¦ ¦ . ¦ . ¦ , %^j3."8 —Mount Everest v Zavitkfhin zabojrh nudi po originalnih cenah CE5I..jrjE:f KRÄLJA PETRA C 22 veletrgovfna kolonljalriega in gpecerljskega blaga IVI1123. 2&Li> dišave razneg»' pohistva se vrši na !ic?i mesta v C^ljp, Gosposka uL St. 17 . ¦UI?* dne 3« jawuar'ja I93O ob 9. ui*i dapv OStrajno 8O€'iice v Celjt«, odd- 3., dne 27 d^cembra »929 I C cembrom t. /. odg. Ivana Reša v Celjugostilno„Skalno ^Vn k/et" in bom ta večer poskrbe! za obilo zabave. Igrala / bo domača godba na lok itd. Na razpo/ago bodo Ks$ topla in mrzlajedilater prvovrstna vina iz Dravske pS banovine. i Priporočam se za obilen obisk Andrei UšaiJ. Stran 8. »Nova Doha« 31. XII. 1S21. Štev, 104. Najprimernejše novoletno darilo Prodajna zaloga gramofonov tvrdke ^^^^f ^^^^^^^r ^^^^L ^^^^b^ 1^C""^C ^^E^^^ ^^^^^^^ ^flr^^^L- ^^E^^^ ^^^^^^^ ^^P^^^l a ^^H^^bk „^¦TJJB^. v^^^^P J/EmM^ JKmmmtA ^flCTvfek. ^^^^^PV ^JI^m^^ .^HH^^Hk» Gramofonske plošče: „His Master's Voice", „Columbia" „Odeon", „Polydor" „Elektra" itd. Šivalne stroje: „Rast & Gasser", „Styria" in „Puch" kolesa Ä. Ussar, Celje «Prešernova lillca št. 24 Radio aparate najmodernejši za priključek na omrežje, kakor tudi prvovrstni aparati za priključek na baterijo, vse sestavine za gradnjo aparatov, zvočnikov vseh kategorij Vam niidi prvovrstna tvrdka Mm elektiu Vse informacije glede moderniziranja starih aparatov daje brezplačno strokovnjak inžener. — Najkulantnejša postrežba. Nizke cene. Vinho KuhoPEC, obi, feonces. nrcstni tesarski mojstep na Laui nisi Pplill izvräuJe vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za |ll I UuljU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. c*r!^S"' '«¦B | ^^ ^ kleparstvo, vodovodne inätalacije, I 1 -. 1 * ^ I « ^ strelovodne naprave. li VI slYllA llAlfTslTI CELJE'ZA KREsuo 4. H |*V||I|I| I Illl r# VI II Prevzema vsa v zgoraj navcdene l^llllllll I ¦III #|| II stroke spadajočadela in popravila. I lUll|v LfvlZiU.lljÄbmto{ntIii5o"diu-ss Dežmkarna IDS. VR9N3EK, GEL3E Kralja Petra cesta 13 priporoCa svojo bogato zalogo solnčnikov in dežnikov po najnižjih in konkurenCnih cenah. Prcvzame in izvršuje vsa popravila in pre- oblcke točno in solidno. Ha drobno. Na debelo. Prenog iz Hude jame, Zdbukovne In vseh drugih radnikov dobavlja in do- stavlia trgovina Franfo Joii, Ceije, Aleks&nslrou ul. 4 Na stanovanje eventuelno tudi s hrano, se sprejmeta dva gospoda ali dve gospodični. Naslov v upravi lista 3 3 Maks ZabukosekI modnn krojač >ica Celje. Cankarjeva ulica št 2 Velika zaloga angleškega in češkega blaga. 5Ü 25 Stanoyanjsha posredovslnaic Prešernova ulüca 6 nudi lepe sooe po različnih cenah. Posreduje tudi stanovanja in lukale. Zaračuna se pri sobah od najemodajalca in najemnika 5% od najemnine. 2-2 Celjsho posojilnica I v lastni palači Narodni dom Stanje hranilnih vlog nad Din 75,000.000*— Lastna glavnica in rezerva nad Din 13,000.000'— Spr»ejema hranilne vl«ge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obresfovanju in fočnemu izplačilu. Kupuje in prodaja devize in valute. Podružnici: Maribor^ Šoštanj Prepriča^jte «s