Poštnina platana v gotovini.
Štev. 33.	V Ljubljani, dne 30. novembra 1923.	V. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne štev. 1 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40'— Polletna naročnina . . . . „ 201— četrtletna naročnina. . . . „ 10"— Za inozemstvo je dodati poštnino. —.... Oglasi po ceniku. ==
Uredništvo: Ljubljana, pokrajinska uprava oddel. za soc. politiko. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane n zadostno Irankiranc. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Glavne hibe nove službene pragmatike.
Kakor smo- že v prejšnjih številkah poročali, je gospod Jaša Prodanovič v »Srpskem Književnem Glasniku« obširno razpravljal o položaju državnih nameščencev v naši državi. Zadnji njegov članek je posvečen izključno le kritiki nove službene pragmatike, zato ga priobčujemo v celoti:
»Sedanji zakon o državnih uslužbencih jc v nasprotstvu s čl. 136 ustave z dne 28. junija 1921. 1. Po tem členu ustave bi moral biti zakon o civilnih državnih uslužbencih »done-šen najdlje v roku dveh let po tem, ko stopi ustava v veljavo«; Toda zakon je bil podpisan šele 31. julija, torej mesec dni pozneje, kakor določa čl. 136. ustave. In takrat je postal šele pravomočen, a obvezno rhoč je dobil šele 1. septembra, torej še mesec dni pozneje. Ali to še ni vse. Uslužbenci imajo pravico do prejemkov po novem zakonu še mesec dni kasneje, to je 1. oktobra. Ali kdaj jih bodo dobili v resnici, tega nihče ne ve.
Toda tudi zakon o državnih uslužbencih je v protislovju. On je v protislovju z ustavo, a uredba o razvrstitvi uslužbencev je v protislovju z njim. Za uredbo je bil določen skrajni rok dveh mesecev od dneva, ko jc bil objavljen zakon, to bi moralo biti do 1. septembra. Uredba ni izšla v tem zakonitem roku. Vidi se, da jc danes postal običdj, da se določitve ustave uničujejo z zakoni, zakonske naredbe z uredbami, a uredbe postavljajo izven moči odločbe upravne oblasti.
Prva hiba, ki jo pokazuje zakon o drž. uslužbencih, je njegova nejasnost. Vsak zakon mora imeti jasne in precizne odredbe in ne sme imeti niti najmanjše dvomiselnosti, neodrejenosti in protislovja. Ta zakon je pa stiliziran tako, da se bo v njem težko spoznal celo strokovni pravnik, a kako uradniki, ki so brez pravnih nauko-v, a so primorani, da postopajo po njem. Za primer navajam le dva člena zakona. Po členu 11. so uvrščeni v 1. grupi I. kategorije samo predsedniki najvišjih pokrajinskih enot: državnega sveta, kasacij-skega sodišča in glavne kontrole. V 2. grupo te kategorije so uvrščeni vsi člani teh enot in redni profesorji vseučilišč »z 20 leti službe, vštevnih v penzijo«. Za vse ostale uradnike se bo izvršila uvrstitev po posebni kraljevi uredbi, in to počenši od 1. grupe I. kategorije dalje. To pa znači, da se bodo lahko uvrstili v 1. grupo z onimi tremi predsedniki najvišjih sodišč, a iznad državnih svetnikov in članov kasacijskega sodišča in glavne kontrole tudi še drugi uradniki. Ali se je to zgodilo namenoma. da bi tudi ministrski pomočniki, generalni direktorji in morda celo načelniki po ministrstvih mogli nadkriiiti po plači in činu one, ki so v najvišjih, neodvisnih sodiščih? Tdini uradniki, katerim bi šel enak čin, so
poslaniki v tujini in predsedniki apelacijskih sodišč, toda te bi bilo lehko takoj uvrstiti v 1. ali 2. grupo, da bi se jim dal tako čin in položaj predsednikov ali članov najvišjih sodišč. Tako se bo lehko zgodilo, da bodo prišli iznad državnih svetnikov, doslej najvišjih uradnikov, administrativni uradniki, ljubimci ministrov in pristašev režima.
Drugi primer nejasnosti jc v členu 248., v poslednji alineji, in sicer v zadnjem stavku. Tam je določeno za poslanike v tujini: »Oni imajo čin in položaj ministrov«. Ali se to nanaša tudi na plačo v iznosu letnih 96.000 dinarjev in na pravico, da se jim računajo leta, provedena v službi, petkratno? In če je tako, kateri uradniki še ostanejo razen njih, ki bi jili bilo treba s kraljevo uredbo razvrstiti v 1. skupino I. kategorije?
•
Zakon o civilnih državnih uslužbencih je sestavljen v istem duhu kast kakor je bil zakon pred šestdesetimi leti. Znana je stara indijska uredba z duhovniško- in vojaško kasto, ali ne razumem, zakaj se danes, v dobi, ko govori ves svet o demokraciji in se jej približujejo tudi konservativne stranke, napravlja odvajanje enili uradnikov od drugih. Za vse vrste uslužbencev morajo vendar veljati neka splošna načela, zlasti pa njih razvrstitev po činih, njih položaju in njihovih splošnih dolžnosti proti državi in narodu, častniki, tako bi se reklo morda, so pripravljeni žrtvovati svoje življenje za domovino. Ali pa niso dolžni storiti isto tudi drugi državljani in uradniki, ki so sposobni za armado? Ali je morda malo državnili uradnikov poginilo v prošlih vojnah? In na drugi strani, ali niso tudi taki častniki, ki so vso vojno dobo preživeli daleč proč od vsake vojne nevarnosti? Niti enega upravičenega razloga ni mogoče navesti za obrambo nerazmerja med oficirskimi in uradniškimi plačami, razen želje režima, da pridobi na ta način vodje oboroženega naroda za sc. Ali sta znani pri nas dve stvari: prvič to, da samo slabi režimi poizkušavajo na takšen način pridobivati za sc oficirje, in drugič, da takšno postopanje ni bilo nikdar uspešno, ker so predpostavljali oficirji, z malimi izjemami, svojo čast materijalnim režimskim nagradam.
A zakona ne preveva le duh kast, on je tudi r a z r e d no opredeljen, ker ustvarja poseben, priviligiran uradniški razred: ministre in državne podtajnike. Ta razred naj predstavlja v naši demokratski zemlji neko vrsto aristokracije. Doslej niso bili ministri uradniki, temveč se jim je računal čas ministrovanja tako, kakor da bi ga provcdli v svoji redni službi, iz katere so prišli za ministre. Danes ni več tako. Ministri so sami sebe proglasili za uradnike in za neuradnike. Oni so uradniki samo, kadar je govor o plačah (člen 27.), o dokladah (člen 46.), o pravici
na ministrske penzije, ako so bili ministri leto dni (čl. 47), o pravici na osebno penzijo, ako so bili ministri dve leti in so bili pred tem časom brez službe (čl .139.), o pravici na rodbinsko penzijo, ako so bili tri leta ministri (čl. 144.), o pravici na petkratno zaračunavanje let v času ministrovanja (čl. 137.) itd. Za vse druge zakonske odredbe niso ministri uradniki. Zakon o njihovi odgovornosti je takšne prirode, da lehko nekaznovani gazijo i ustavo i zakone, da lehko oškodujejo državo moralno in materijalno ter poedine državljane, a za vse to ne pridejo na obtožno
klo-p, kaj še, da bi bili obsojeni---------------
Izjemno visoke ministrske plače je mogoče razumeti in upravičiti. Ali povsem nepravično je, da bi imel človek, ki je bil sedem let minister, dvakrat višje# penzijo, a ni bil preje niti en dan uradnik, kakor predsedniki državnega sveta, kasacijskega sodišča in glavne kontrole, ki imajo po 35 let državne službe. A minister, ki bi prišel iz svobodnega poklica na svoj položaj, bi bil po dveletnem! ministrovanju v penziji enak s predsedniki najvišjih sodišč, ki imajo polnih 35 let službe. Ako bi prišel n. pr. gimnazijski profesor po petletni profesorski službi na položaj ministra in bi bil minister samo eno leto, imel bi pred dovršenim 35. letom svoje starosti enako penzijo kakor zgoraj navedeni najvišji uradniki po dovršenih 35. letih službe-------------
Za takšne razkošne nagrade ministrom ni opravičb. Za ministre se ne zahteva nikake šolske kvalifikacije, niti kaka večja sposobnost, niti več moralne značajnosti. V neparlamentarnih monarhijah lahko prihajajo na položaje ministrov, in so tudi prihajali, ljubimci vladarjev s prav slabo inteligenco in popolno dvomljivo moralo. V parlamentarnih državah postanejo lehko ministri poslanci, ki se znajo prikupiti šefom parlamentarne večine, ali ki znajo ustvarjati parlamentarne intrige, katere jim krčijo pot k ministrovanju, ali se znajo priporočiti poslancem z običaji osebne narave. Oni se obneso samo v režimu ene parlamentarne večine. Kakor hitro pa postane ta večina manjšina, pada naglo njih vrednost. Nekateri od njih, kadar prestanejo biti ministri, niso sposobni za nič drugega kakor za poslance, a kadar izgube tudi poslanski mandat, niso nihče in nič. Politični veter ene vrste jih je dvignil na površino, a politični veter z druge strani jih je pometel z nje. In zakaj je treba tako lukrativno zasigurati za vse življenje mno-gokaterega, katerega vrednost je precenjena v dveli ali treh letih partijskega zanosa in od skupščinske večine, ki postane lehko manjšina v narodu in ki je postala gospodar politične situacije na nedopusten način, kakor se je bilo dogajalo pri nas mnogokrat. Ali niso takšne odredbe kakar nalašč, da se ena ali druga po^ litična stranka trudi na vse načine in z vso silo, da dobi oblast, da se na njej čimdlje ob-
drži in da čim večje število ljudi izmenja na ministrskih položajih, da bi le ti dobili penzijo državnih svetnikov ali celo še višjo? Izredne plače najvišjih uradnikov, ki so izrecno našteti v členu 11., so odrejene zato, ker ostajajo ti uradniki v službi do starosti tako, da, kadar dobe visoko penzijo je ne morejo dolgo uživati. A pomislite na mlade ljudi, ki so postali ministri iz advokatov brez klijentele, privatnih zdravnikov brez pacijentov, nezaposlenih privatnih inženirjev, in ki so bili ministri samo dve leti. Oni lehko dobe v starosti 32 let (ako so prišli za ministre kakor poslanci) ali tudi preje (ako so vzeti izven parlamenta) penzijo, enako penziji državnih svetnikov, in uživajo to penzijo 30 ali 40 let. In koliko se bo nabralo tako penzijoniranih ministrov in državnih podtajnikov v teku nekoliko decenijev? Takšne odredbe o ministrskih penzijah ne bodo izzvale le srdite borbe med strankami za oblast, temveč bodo razvile v omladini tudi arivistični duh. Mnogi izmed izšolanih ljudi bodo koncentrirali vso svojo moč v to, da bodo uporabljali vsa sredstva, po katerih bi prišli do poslanskih mandatov in da odtod poskočijo na ministrske položaje. Vse politično življenje bo razrito z intrigami, spletkami, dvorjenjem, demagpštvom, nečastnimi pogodbami, nedopustnimi obcčanji, nemoralnimi sredstvi, kako da bi se preje prišlo na ministrske položaje in se pridobilo pravo do največje penzije. A državni bidže bo natrpan in preobložen z gomilo mladih penzijonerov, ki so odslužili svoj eno- ali dvoletni ministrski rok.
Vsega tega ne bi bilo potreba za ljudi prave vrednosti. Ako so došli na ministrske položaje iz svobodnih poklicev, naj se tje vrnejo, in tam se jim bo godilo boljše kakor pred ministrovanjem, ker bodo imeli nove, dopustne vezi in bodo imeli od strani državljanov večje zaupanje. O tem imamo v našem javnem življenju dovolj dokazov. Ako so prišli za ministre sposobni uradniki iz nižjega položaja (profesorji, sodniki, zdravniki, inženir!), bi se v zakon lehko uneslo, da se jim da po enem ali dveletnem ministrovanju eno skupino več, a po treh ali več letih ministrovanja tudi dve skupini, toda nikdar ne bi smeli dospeti do čina državnih svetnikov. To bi bilo največ, kar bi se bilo moglo učiniti za ministre iz uradniških vrst.
(Dalje prihodnjič.)
M. Rothi:
Junaku dolžnosti.
Presenetilo in pretreslo nas je vse, ko smo 22. novembra t. 1. doznali, da so sojenice neusmiljeno pretrgale nit življenja najboljšemu med nami poštnimi nameščenci, ko je nenedoma ugasnilo življenje dragemu tovarišu in predstojniku, poštnemu uradnemu rav-
natCliU ALOJZIJU GREGORIČU.
Tiho, skromno in neopaženo je bilo njegovo življenje.
Rodil se je 18. maja 1870 v Loškem potoku. Ker je bil odprte glave, so ga poslali v ljubljansko gimnazijo, katero je z uspehom dokončal in vstopih nato v semenišče. Radi bolehnosti pa je zapustil semenišče ter leta 1892 vstopil kakor praktikant v poštno službo pri glavni pošti v Ljubljani. Pri imenovanem uradu je služboval do' leta 1907, ko je bil imenovan poštnim kontrolorjem v Pulju, kjer je ostal skoraj do prevrata.
V službi nad vse vesten in vsestransko uporaben uradnik, se je udejstvoval posebno v brzojavni in telefonski stroki in bil že v Pulju predstojnik brzojava in telefona. Ni potreba biti poseben poznavatelj imenovane stroke, ker je vsakomur jasno, kako važna je brzojavna in telefonska složba v obče in v vojnem pristanišču pa še posebe. To važno in odgovornosti polno službo je vodil tudi med svetovno vojno vestno in vzorno. Ce-
niti je vedela to njegovo odlično službovanje tudi bivša uprava, ker ga je radi tega odlikovala. Baš to vestno službovanje pa mu je nakopalo že tedaj težko bolezen, katero pa je njegova sicer krepka narava premagala.
Želel si je vedno zopet služiti doma v svoji ožji domovini in je prosil za premestitev v Ljubljano. Tik pred prevratom je bil premeščen k glavnemu poštnemu uradu v Ljubljani. Kot zvest sin majke Slave je s ponosom zrl po prevratu na osvobojeno in ujedinjeno domovino in hitel je, da ji posveti vse svoje moči.
Neumorno je delal v uradu, neutrudljivo poučeval poleg tega še v strokovnih tečajih in pomagal vzgajati naraščaj poštne in brzojavne stroke. Sicer strog v službi in šoli, pa je znal svojim podrejenim -in gojencem biti ob pravem času tudi mehak in kdor ga je rabil, da mu pomaga v zadregi in ga zaščiti v potrebi, ta ga ni zaman iskal. Preosnove in preuredbe poštne in brzojavne stroke se je udeleževal z vso vnemo in v ta namen izgovoril in zapisal tudi marsikatero krepko navzlic temu, da mu jo ne štejejo v dobro.
Naravno, da se je živo zanimal za stanovsko in uradniško vprašanje in na njemu lastnem, izrazito krepkem, jeklenem slogu smo ga dostikrat spoznali kot umnega pisca in kritika v stanovskih listih — tudi med vrstami N. Gl.
Odločno naprednega muljenja, pa je bil vse skozi toleranten in "iznal vsakomur njegovo vrednost, dasiravno ga je žalostila do dna srca naša strankarska razbrzdanost.
Vseskozi skromen, pa ni poznal skromnosti nasproti lastni osebi. Točno spolnjeva-nje dolžnosti kot uradnik svoje stroke in kot šef oddelka, mu je bila glavna zapoved. Dasi ga ie že dolgo sem mučila dušljiva bolezen, je vztrajal krepko na svojem odgovornosti polnem mestu. Videli smo ga prihajati sicer z mučenega v urad, a njegovo lice ni kazalo utrujenosti, kazalo je pač odsev notranjega zadovoljstva nad vršitvijo dolžnosti. In kakor junaku, ki pade na braniku svoje drage domovine, je tudi njemu tvorila zavest zadoščenja ono blaženost, katera mu je sijala z bledega lica še trenotke njegove zadnje večerne službe, s katero j c dokončal svoje neumorno delo v prid domovine in javnosti, ter se vlegcl poslednjikrat k zasluženemu večnemu počitku... .Umak dolžnosti! Nam vzor — Tvojim manom pa večni spomin!______________
Naše zadruge in davek na poslovni promet.
Z zakonom o nabavljalnih zadrugah drž. nameščencev z dne 5. decembra 1920 so bili drž. nameščenci, namesto da so se jim povišali službeni prejemki, preukrenjeni na pot samopomoči s tem, da so bili prisiljeni ustanoviti nabavljalne zadruge, katere naj jih rešijo iz ‘ bednega stanja. Ideja sama je bila dobra, ali za zadruge bi bila to za enkrat še pretežka naloga. Zadružništvo je res sredstvo, ki je v stanu nuditi svojim pripadnikom pomoč, zahteva pa za dosego tega namena celih ljudi, ki imajo dovolj smisla zanj in do vol: zavednosti in čuta za skupnost. Teh čednosti pa drž. nameščenci še dolgo ne bodo imeli dovolj, kar ni nobeno čudo, Saj so začetniki na tem polju. Da bodo težkoče v tem oziru in da zadruge ne bodo mogle delati takoj v pričetku čudežev, je vedela tudi vlada, zato jim je zagotovila z gornjim zakonom posebne ugodnosti, katerih pri nas še druge zadruge nimajo. Med drugimi ugodnostmi, ki jih nudi zakon našim zadrugam v svrho boljšega in lažjega uspeva-nja, navaja čl. 78. cit. zakona tudi, da so nabavljalne zadruge oproščene davkov in vseh doklad na poslovanje, glavnico in dohodke. Ta oprostitev bi pomenila za naše zadruge rus neko oporo, s katero bi se dalo ob istočasnem izkoriščanju in uživanju vseh drugih,
zakonito zajanjčenih ugodnosti (prevozne olajšave na železnici) in pri skrbnem in vestnem gospodarstvu spraviti na trdno podlago in do zaželjenega viška, na katerem bi lahko bile kos svoji nalogi in svojemu določenemu namenu. Takega pomena za naše zadruge bi bila ta oprostitev seveda le, ako bi se dejansko izvajala. Pa pri nas Slovencih je tudi tu, kakor povsod, že ta slabost, da hočemo biti bolj papeški kakor je papež sam, zato narp žilica ne da miru, dokler si vseh dobrot in ligodnosti, katere nam zakon nudi, sami ne pokvarimo.
Že leto dni se morajo boriti naše zadruge v Sloveniji z našimi davčnimi oblastmi proti neosnovanim zahtevam, da plačajo davek na poslovni promet, ker stoje naše davčne oblasti na stališču, da so zadruge po čl, 78. zakona
0	nabavljalnih zadrugah drž. nameščencev oproščene davkov na poslovanje, kapital in dohodke, ne pa tudi davka na poslovni‘promet.
Znano je že vrabcem na strehi, da je postopanje davčnih oblasti, v Sloveniji pri izterjevanju davkov izmed vseh pokrajin v državi na bolj rigorozno, ali da bodo iskale svoj obolus tudi pri naših zadrugah kljub zakonu, ki jim tega ne dopušča, to nam ne gre v glavo. Vemo, da so se držale naše davčne oblasti doslej vedno le suhe črke zakonov, brez ozira na njihov smisel in zdrav človeški razum, ali bile so vsaj toliko pravične in zmerne, da so se s svojim neusmiljenim delom ustavile tam, kjer jim je zabranil nadaljni pohod zakon. Sedaj pa smo pripluli srečno tako daleč, da državne davčne oblasti v Sloveniji same ne spoštujejo več obstoječih državnih zakonov in zahtevajo davek tudi tam, kjer im po zakonu ne gre, in sicer po tako jasnem zakonu, kakor je ravno zakon o nabavljalnih zadrugah.
Kaj je davek na poslovanje, kapital in dohodke, kje obstoji, kdo ga plačuje in kdo ga je oproščen in kaj je davek na poslovni promet, od česa se ta davek plačuje, ako ne od poslovanja, kapitala in od dohodkov, to vse so stvari, o katerih naše davčne oblasti nimajo časa premišljevati, ker se jim mudi, da iztisnejo čim večje vsote denarja tudi iz uboge, do kosti izmozgane pare drž. nameščencev samo. da predn ačijo v izmozgava-nju pred drugimi, pokrajinami v državi. To je njihova bolezen, ki ima svoj izvor v nagradah, katerih so posamezni organi davčnih oblasti baje deležni v procentih po višini izterjanih davkov. Drugače si tega ne moremo predstavljati, ker bi sicer morali že iz tovariške in stanovske solidarnosti z drž. nameščenci zadruge podpirati in jim kolikor mogoče pomagati k lažjemu in boljšemu uspeva-nju, ne pa ovirati njihovega dela, katero je v korist tudi tmm samim. Toliko stanovske zavednosti od vodilnih davčnih uradnikov bi sc že smelo pričakovati. Ako pa jim je ta čednost res tako nedostopna, potem ic naimam, kar moramo zahtevati, to, da kot funkciionarji davčnih oblasti spoštujejo obstoječe in ve-
1	javne zakone tudi. ako predpisujejo ti zakoni nekai. kar morda nasprotuje njihovim osebnim nazorom . . .
Ako jim dalje čl. 78. zakona o nabavljalnih zadrugah ni jasen dovolj in jim vzbu a dvom, da so zadruge po tem členu oproščene tudi davka na poslovni promet, ali pa, ako so tudi po svojem preudarku popolnoma prepričane. da po tem členu zadruge tega davka niso oproščene, potem bi bila po vsej logiki in po nekdanji praksi njihova dolžnost, da povzročijo od zakonodajne oblasti, ki je zakon o nabavljalnih zadrugah izdčlala, da se izda uredba, ki naj poda v tej zadevi točna pojasnila. po katerih sc imajo ravnati potem vsa davčna oblastva, vse zadruge cele države in njihov Savez v Beogradu, ker je tako zakon o nabavljalnih zadrugah kakor zakon o davku na poslovni promet veljaven za vso državo
in ne samo za Slovenijo. Nikakor pa ne gre, da bi tolmačila zakon o nabavljalnih zadrugah, ki je veljaven, naglašan ponovno za vso državo, davčna oblast za Slovenijo sama po svoje in da bi veljalo to tolmačenje, najsibo pravilno ali nepravilno, končnoveljavno samo za Slovenijo, med tem ko ga tolmačijo davčne oblasti na Hrvaškem, v Bosni, Srbiji in vseh drugih pokrajinah zopet po svoje in povsem drugače. To bi bilo proti sami ustavi, po kateri so vendar vsi državljani, iieizvzemši Slovence in še posebej drž. nameščence, pred zakonom enaki.
Rešiti bi se imelo torej za vso državo najprej načelno vprašanje, ali so nabavljalne zadruge po čl. 78. zakona o teh zadrugah oproščene tudi davka na poslovni promet ali ne, ker SO' naše iznajdljive davčne oblasti že to vprašanje iztaknile in šele po negativni rešitvi tega vprašanja po zakonodajni oblasti bi bile davčne oblasti upravičene pristopiti k uporabi zakona o davku na poslovni promet tudi pri naših zadrugah. To pa se ni zgodilo, ampak predpisuje in zahteva se davek na poslovni promet enostavno samo V Sloveniji in naj se po mnenju naših davčnih oblasti rešujejo tozadevni spori med zadrugami in davčnimi oblastmi posamezno od primera do primera. Tako postopanje se mora najodločneje zavrniti, ker ni v skladu z obstoječimi zakoni in vsled tega ni v interesu državne uprave. Nastal bi kaos, v katerem bi plačevale nabavljalne zadruge v nekaterih pokrajinah davek na poslovni promet, v drugih pa bi bile zadruge tega davka oproščene, kar bi seveda zelo »blagodejno« vplivalo na propagando narodnega in državnega cd ins tv a/
Vsled tega apeliramo na finančno delegacijo v Ljubljani, da uvažuje stvarne razloge, ki silijo, da se to vprašanje načelno reši za vso državo in da ustavi dotlej predpisovanje tega davka našim zadrugam. Zadruge pa, katere dobijo od davčnih oblasti plačilni nalog za davek na poslovni promet, se pozivajo, da vložijo takoj v predpisanem roku proti plačilnemu nalogu priziv in da ne plačajo tega davka do končne rešitve priziva. Od gene-n c ral ne direkcije neposrednih davkov oziroma od finančnega ministrstva v Beogradu pa pričakujemo, da bo izdalo za vso državo konč-novcljavno odločbo, ki bo v prilog nabavi jalnim zadrugam, ker brez oprostitve od davka na poslovni promet naše zadruge eo ipso niso oproščene od davka na poslovanje, kapital in dohodke in bi bil čl. 78. zak. o nab. zadrugah za nje popolnoma iluzoren, ker je nemogoče plačevati davek na poslovni promet drugače, kakor od poslovanja, kapitala in dohodkov.
Zadrugar v B.
Vestnik.
POZIV! S plačilom naročnine je v zamudi dobri dve tretjini vseh gg. naročnikov! Dolg na naročnini znaša z 31. decembrom tl. nad 70.000 kron. I o je svota, ki bi morala biti že davno vplačana. Kako naj uprava krije stroške tiska, če razpolaga z naročnino le na papirju, v blagajni pa vlada suša! 1 ak PMožaj je nevzdržen. Časnikarski odsek je v svoji seji dne 22. trn. sklenil, da so vsi zaostanki izterjati in pooblastil upravo, da list ustavi, če zamudniki ne store svoje dolžnosti in ne poravnajo dolžne naročnine. Jasno je, da upravi ne bo ipreostajalo drugega, kakor poslužiti se danega ji pooblastila in list ustaviti ter Predlagati O. Z., da sklene likvidacijo. Povsem gotovo pa je, da bodo morali zamddniki v tem slučaju v najkrajšem času poravnati svoje obveznosti. Z odlašanjem iplačiila dosegli bodo edino le to, da ugonobe list, ki ga bo potem težko še kedaj oživiti. Uprava in uredništvo sta se resno trudila in storila vse, kar je bilo v njuni moči, da vzdržita list; če jima to ne uspe, ne bo njuna krivda, marveč krivda onih, ki vkljub opetovanim nujnim pozivom in prošnjam uprave niso storili svoje dolžnosti, kakor bi jo morali. Ne-umevno nam je, da je med naročniki zelo veliko takih, ki prejemajo list že po več let, a so gluhi >n slepi za vse Opomine na plačilo. Ti bodo gro-
-bokopi našega glasila; če si štejejo to v posebno zaslugo in čast, jili za to ne zavidamo! Žal pa i nam je za one g. naročnike ki so vršili in vrše svoje dolžnosti do lista točno, pa bodo ostali vsled malomarnosti onili vendar brez svojega glasila.
V zadnjem trenutku pozivamo vse, ki so z naročnino v zamudi, da store svojo dolžnost in nam ; nakažejo dolžno naročnino. Vsem, ki so kark ii v zamudi, označili smo danes poleg naslova svoto, ki bo z dnem 31. decembra 1923 na dolgu. Pri pominjmno, da so všteta vsa dana plačila in znači j o zabeležili zneski svoto, ki bo z 31. decembrom 1923 po odbitku vseli danih plačil še na dolgu. Nujno piro simo vse, da izvolijo to vpoštevati in nam dotične zneske čimpreje nakazati. Res je, da je gmoten položaj nas vseh naravnost obupen, res pa je tudi, da more temu obupnemu stanju odpomoči le trdna organizacija, ki more in mora v dosego tega cilja dobiti tudi gmotnih sredstev. Pripomoči ji do teh pa je v prvi vrsti' dolžnost nas samih. Stanovska dolžnost vsakega tovariša je, da vkljub vsemu žrtvuje v skupno korist vsaj malenkostno naročnino lista. Ko bi vsi naročniki točno plačevali naročnino, ne da bi se bilo treba upravi boriti neprestano s težkočarni, ki groze list upropastiti in ga bodo upropastile, če gg. naročniki nemudoma ne store svoje dolžnosti. Prir jadrali smo vsled nerednega plačevanja tako daleč, da ne moremo več kriti stroškov tiska sproti. Primorani smo radi tega ponovno in z vsem po vd ar kom apelirati na vse gg. tovariše — naročnike, da nam brez vsacega odlašanja nakažejo že davno zapadlo naročnino. Ker imajo nekateri na dolgu po 300 K in več in ker vemo, da tako svoto vsak težko utrpi, nimamo ničesar proti temu, če nam nakaže tudi manj, ostanek pa v obrokiti. Pozivamo torej vse, da se končno vendar vzdramijo in poravnajo svoje obveznosti, ker sicer up ropaš ti jo list!	Uprava.
f Alojz Gregorič. 22. septembra je umrl, zadet od srčni kapi, gospod Alojz Gregorič, poštni uradni ravnatelj v Ljubljani, star 53 let. Sredi dela ga je zalotila smrt. Bil je zvest tovariš, neumoren delavec. Tudi »Naš Glas« zadene z njegovo smrtjo težka izguba, ker mu je bil marljiv sotrudnik. Bodi mu ohranjen med nami lep spomin!
Disciplinska sodišča. V smislu či. 167, zakona o civilnih uradnikih so disciplinska sodišča z gotovimi izjemami upravna sodišča. Za Slovenijo obstoja upravno sodišče v Celju, ki je po tej določbi disciplinsko sodišče I. stopnje. Za vsako disciplinsko sojenje treba je postaviti v mislu člena 176 zakona, disciplinskega tožitelja, ki mora biti pravnik in službovati na sedežu sodišča. V tem pogledu smatrati je zakon precej Pomanjkljiv in bo treba tozadevno remedure. Celje samo kot mesto z 70(10 prebivalci, ima le mal stalež koii-ceptnih uradnikov, ne oziraje se na to, da nekatere stroke sploh nimajo Pravno izobraženih uradnikov, ali pa jih imajo in se ti nahajajo v centralnih uradih. Težkoče so se pojavile v tem, da bo teli par konceptnili uradnikov le s težavo 'Poleg svojegat rednega dela zmagovalo obilico disciplinskih spisov in se udeleževalo razentega še razprav. V slučaju tedaj, da ostane upravno sodišče v Celju, bi bila najenostavnejša rešitev ta, da bi se postavilo enega pravnika kot stalnega disciplinskega tožitelja za vse stroke uradni-štva v staležu osebja upravnega sodišča. Disciplinski tožitelj bi moral biti seveda v svoji službi 'pooplnotna neodvisen. S tem bi odpadlo postavljanje disciplinskega tožitelja potom nadrejenih oblasti, ki mora biti za vsak slučaj osebej odrejen, odpadlo pošiljanje spisov Posameznim ob-1 as tvom in disciplinskemu tožit el ju. Slednji bi bil vedno na mestu in bi bila na ta način možnost, da se disciplinske zadeve pospešijo. Umestno bi bilo, da se v tem vprašanju uradniške organizacije izjavijo in stavijo, prodno izide odredba, ministrstvu v tem smislu predloge.	D. S. F.
Kdo ima pravico do skrajšanega službenega roka pri vojakih? Normalna službena doba (polni rok traja po novem vojnem zakonu 18 mesecev za vse vrste orožju razen za mornarje, ki služijo dve leti. Skrajšan rok pa je določen na 9 mesecev (prej 12 mesecev). Pravico do skrajšanega roka imajo v smislu čl. 49 zakona o ustrojstvu vojske sledeči: 1. Dijaki, ki dovrše najmanj 6 razredov srednje šole, ako po devetih mesecih vojaške službene dobe napravijo skušnjo za rezervnega častnika. Kdor te skušnje ne napravi, služi 14 mesecev. Bogoslovci, ki hočejo prevzeti ti duhovniško službo, služijo šest mesecev kot bolničarji. 2. V družinah, kjer sc potrdi prvi sin.
čigar oče še živi in če so ostali sinovi mlajši od 17 let, služi ta prvenec skrajšan rok, naslednja dva brata pa polni rok. Ce pa ima prvenec nad 17 let starega brata, tedaj služita oba polni rok, tretji pa služi skrajšan rok. 3. Skrajšani rok služijo tudi oni, ki se sami hranijo, ali ki so samci ter so podedovali poljedelsko posestvo ali obrat, ki ga osebno obdelujejo ali vodijo. 4. Rekrut, kateremu sta v vojni od 1. 1912 do 1920 padla ali umrla za ranami pridobljenimi v vojaški službi, dva rodbinska člana, služi tudi skrajšan rok. Ta določba velja do leta 1938.
Stara pesem. Pod tem naslovom je napisal zadnji Uč. Tovariš sledeče vrstice: Lansko leto so nas imeli za norca ravno tako kakor • letos. Najprej so bile obljube za 1. december, potem za Božič, nato za 13. plačo 1. januarja in slednjič smo bili prejeli sredi marca povišico, ki ni bila več povišica in pomoč, ker je narastla gradinja že daleč čez dohodke. Letos gremo enako pot. Obljub smo siti do grla; ne besed, denarja potrebujemo. 1. decembra se mora izplačati predujem. Tudi drugi stanovi že nevoljno gledajo be-raštvo državnih nameščencev.
Upravno sodišče v Celju je pričelo poslovati 20. novembra 1923. Glasom čl. 167 nove službene pragmatike je upravno sodišče tudi disciplinsko sodišče I. stopnje za civilne državne nameščence.
¥®bčl©
na
redni občni zbor
„Samopomoči“, mi zadruge iavniU umil in upokoj. v Cerknici [.no.z.
ki se bo vršil, dne 16. decembra 1923 ob '/22. uri popoldne v prostorih davčnega urada v Cerknici.
DNEVNI RED:
1.	) Poročil i načelstva in nadzorstva.
2.	) Čitanje revi ijskega poroč la.
3.	) Odobritev računskega zaključka od ustanovitve
do 79. maja 192 i.
4.	) Določitev nagrad.
5.	) Sklepanje o likvidaciji zadruge.
6.	) Slučajnosti.
V smčaju n sklepčnosti ob določeni uri, se vrši občni zbor pol ure pozneje ob vsakem številu navzočih.
Načelstvo.
HaiseaieišB stare m noue
ISALNE STROJE
kalior tudi use potrelsšCiae pri
L. Baraga
Ljubljana	Ljubljana
SESJEnBMRSÖlM ML. 6/1
Mehanična delavnica (popravlialnica)
NAfBOLJŠA MUDI
fccatst
nimiK
Za tiskovni sklad »Našega Glasa« je daroval g. Ivan Kervina, carinski revizor v Subotici, Bačka, 200 K, nakazal naročnino za leto 1924 in pridobil novega naročnika g. Mijo Demarko, carinika v Subotici, ki je tudi daroval za tiskovni sklad 40 K. Srčna hvala obema gospodoma tovarišema; naj bi njun zgled vplival tudi na druge posebno pa na zamudnike z naročnino. — Uprava.
Kje vendar živimo? »Nova pravda« poroča: minister saobraćaja dr. Velizar Jankovič je obiskal 20. tm. ljubljanske železničarje. Karakteristično je to, da ga je spremljal po drž. upravi južne železnice pravi pravcati uniformirani žan-darm, ki ga je čakal na hodniku pred vsakimi vrati. — Mora pa že imeti presneto slabo vest ta gospod minister, ki si jemlje na posete svojega
uradništva orožniško asistenco! — Res, «ialeč , smo prišli!
Potne In selilne pristojbine, organov finančne kontrole. Sestavil Anton Cesnik, komisar finančne kontrole v Ljubljani. Ta knjižica je namenjena v prvi vrsti finančni kontroli, vendar jo toplo priporočamo tudi drugim državnim nameščencem, ker gredo uradnikom finančne kontrole enake potne pristojbine kakor drugim državnim uradnikom in so selilne pristojbine vseh državnih nameščencev enake. Knjižica obsega vse sedaj še veljavne uradbe in naredbe izza leta 1804 do všetvši odločbo ministrskega sveta z dne 1. oktobra 1923 o zvišanju pristojbin. Cena 15 dinarjev ni pretirana in se vsakomur nakup knjižice izplača. Dobiva se pri založniku J. Blasnika nasledniki v Ljubljani in po knjigarnah. — Knji-
i žica je izredno pregledno sestavljena, naredbe so" raztolmačene tako poljubno, da sc vsakdo spozna v njih. Zato knjižico kar najtopleje priporočamo.
Opozarjamo, da sc je tvrdka I. Maček,, stara priznana solidna trgovina z oblekami,, preselila v poslopje Pokojninskega zavoda na Aleksandrovi cesti št. 2, kjer prodaja še nadalje po izd at no znižanih cenah.
Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko«, ker so isti priznano najboljši in najceneiši. Glavna zaloga na debelo in drobno, Ljubljana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta št. 1.
Barva, kemično čisti in pene vse tovarna
3os. Reich
Ljubljana, Poljanski nasip 4-6.
Priporoča se
modna trgovina
fl. Sinkovič El. K. Sms
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
Perje in puh
C. 3. HAMANN
=*= Ljubljana, Mestni trg 8. =
CIRIL SITAR
UUBUAMA
*®U-q ce«
Za nakup
kuhinjske opreme, posteljnih vložkov, železnih postelj, priprave za vkuho sadja, pohištvenih okovov in druge železnine se priporoča
FRAN ŠTUPICA
veletrgovina z železnino in poljedelskimi stroji, zaloga smodnika in razstreljiv v Ljubljani, Gospesvetska cesta štev. 1.
Priporoča se
I. ČERNE
Ljubljana, Dunajska cesta 28
Zaloga pohištva In tapetništvo.
Priporoča se cenj. občinstvu
špecerijska trgovina
JOSIP OLUP
Trgovina z manufakturnim blagom in z oblekami domačega izdelka.
Ljubljana.
Stari trg St. 2. tu
gostilna pod Trančo.
Toči pristna dolenjska hi štajerska vina. Preskrbljeno za mrzla in gorka jedila.
Tovariši!
Priporoča se Vam trgovina s papirjem pisarniškimi in šolskimi potrebščinami1
Karol Till,
Ljubljana, Kongresni trg št. 8.
(lastnik Gruber in Pokovet).
Prvovrstno blago in zmerne cene.
Gostilna pri „Soliolu"
Mio 5
Pristna dolenjska in Štajerska ulna. Vsak Cas gorka In mrzla jedila. — Hlzke cene!
Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih strojev po ceni.
F- Batjel, Ljubljana, Stari trg 28.
Sprejemajo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in ponlkljanje dvokoiesa, otroški vozički šivalni in razni stroji.
„TRIBUNA“
Tovarna dvokoles In otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta 4. — Zvonarska ulica 1.
Oblačilnica za Slovenijo [. 1.10. Z.
v Ljubljani.
Zaloga maifalinega Iga! s„„.,i,„ E'«.=.
Oglejte si pred nakupom I
Najmodernejša kanama In restauracija
„EmONH“
v paiall Ljubljanske kreditne banke UUBUANA	DUNAJSKA C.
Za obilen obisk se priporoča reslavrater JAN FIALA.
.......*.......................—........—
Za nakup manufakturnega blaga se priporoča tvrdka
R. Miklauc Ljubljana
Llngerjeva ulica — Pred Škellje št. S.
V zalogi se vedno nahaja velika Izbira volnenega, suknenega in perilnega blaga za obleke, bela tkanina za perilo In postelje izvrstne kakovosti, cvllh za žimnice, garniture, šivane in flanelaste odeje, srajce, predpasnike, nogavice itd.
Prijazne postretba In zsiene ugodne tene.
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorna urednica Štebi Alojzija — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani.
lavnih nameftencev in vpofcojentev
v Ljubljani
Prodaja svojim članom razno špecerijsko in kolonijalno blago po znižanih cenah.
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
priporoča najboljše šivalne •troje „Grltzner“, potrebščine za šivilje In krojače, modno blago in galanterijo.
„Pii Dizii [eni" IGN. ŽARG1
Ljubljana, Sv. Petra cesta št 3.
Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter perilom in kravatami na debelo in drobno.
Največja zaloga potrebščin za krojače In šivilje.
Ljubljana, Pred škofijo št. 14.
Toči najboljša pristna štajerska (ljutomerska) in dolenjska vina.
Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. Cene zmerne, postrežba točna.
Za obilni obisk se priporoča
Temaž Bizilj.
L. Mikuš
Llolljana, Mestni trg 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov In solnčntkov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo točno In solidno ■
••Imoderaejle kenštrekeMe. ■aftkaievazjv kresplašao.
The lex Co
LJUBLJANA, Braditö« »tevllka 16..