KATOlaIŠK CERKVEN LIST.
. Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velja po posti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 20 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr., za pol letalgl. 80kr„za l/4leta90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan poprej.
Tečaj XLVII.
V Ljubljani, 25. vel. travna 1894.
List 21.

0 III. redu.
(Dalje.)
t t t _ „
krat sveto umreti, zgodaj se uči pobožno živeti. V starosti te noge ne bodo rade nosile k spovedi in k službi božji. Telesne nadloge ti bodo slabile um in ovirale nobožnost. — Ne boi se.

Predsodki zoper III. red.
1.	Če pristopim, kaj bodo pa ljudje rekli? Zaničevali me bodo. Predragi! Kdor bi rad Bogii služil, tako, da se ne bi na drugi strani zameril ljudem, ta bo na zadnje od obeh zaver-žen ostal na cedilu. Ne bojte se ljudi! Sv. Pavel pravi: „Ko bi hotel ljudem dopasti, ne bil bi Kristusov služabnik/1 Kersčanski mož! Kadar gospodarstvo zanemarjaš, dragi denar zapravljaš, svoje dolžnosti do žene in otrok zanemarjaš, takrat vprašaj: I kaj bodo pa ljudje rekli? — Mladeneč, dekle! Kadar začneš zanemarjati svoje dolžnosti do Boga in do starišev, kadar jameš zapuščati pot nedolžnosti in se podajaš v take družbe, ki tebi kar nič niso v čast, o tedaj se poprašuj: Kaj bodo pa ljudje rekli? Kadar gre pa za božjo reč, za zveličanje neumerjoče duše, o tedaj se ne bojte ljudi, ne vprašajte, kaj bodo rekli ljudje. Ko bi bili aposteljni in pervi kri-stijani povpraševali po ljudeh, ne bilo bi jim treba kervi prelivati za Jezusovo vero. Vam pa, predragi, ne bo treba zavoljo vere kervi prelivati. pač pa je vaša sv. dolžnost, da premagate prazni strah pred ljudmi, ter se ravnate vsikdar po tem, kar veleva Bog, kar veleva vaša vest.
2.	Tuje se večkrat ugovor: Tretji red je bolj za ženski spol, možkim se tolikanj ne prilega. Žali. da je dozdaj v naših krajih primeroma malo možkih v 3. redu. Tega pa ni kriv red. marveč duh časa, napčna sramožljivost, vnemarnost in nevednost. Tretji red šteje dolgo versto najodličniših mož duhovskega in svetnega stanu, kterim je velika čast, da smejo nositi spokorno oblačilo. Med njimi štejemo kralje in cesarje: Rudolfa Habsburškega, Leopolda I., francoska kralja Ljudevika VIII in IX., španj-skega kralja Filipa III, in druge. Kdo našteje druge plemenitnike, papeže in škofe? Leta 1689 je bil na španjskem velik zbor tretjerednikov. Imeli so slovesno procesijo in «SO velikašev je šlo ž njo, vsi v redovni obleki, poleg njih <i0 kraljevih prineev tretjerednikov. Možje in mla-denči. vzemite si jih v izgled!
3.	Tretji ugovarjajo: Kdor ima čas za molitev. naj le pristopi, mi pa imamo delo. — Predragi! Ravno vam je potreben 3. red. Ker sami ne morete dosti moliti, bodo vsaj drugi za vas molili in da pri obilnih opravkih duše in Boga popolnoma ne pozabite, da svoje delo posvečujete. da izprosite božjega blagoslva, nalaga se vam vsaki dan 12 očenašev, ktere lahko molite, kadar hočete, četudi med delom. Bog vari, da bi vas kdo odvračeval od dela. Sveti
Frančišek ravno hoče, da je vsak zvest v spol-novanji svojih dolžnosti.
4.	Nekteri bi pristopili, a boje se, da bi ne smeli skleniti zakona; toda 3. red je vstanovljen za vse stanove, toraj tudi za zakonski stan; on ne brani poštene zakonske zaveze, marveč nalaga dolžnost, da zakonski spolnujejo svoje vse-stianske dolžnosti?
5.	Bojim se greha, če bi kaj ne spolnoval. — Ako ktero pravilo 3. reda prelomiš, ne grešiš. Grešil bi le tedaj, ko bi bilo to pravilo ob enem tudi božja ali cerkvena zapoved. Pravilo samo te ne veže niti pod najmanjšim grehom. Toraj: Ko bi kteri mesec ne šel k spovedi, ali bi opustil kaki dan redovno molitev, ne bi grešil, le ta izguba je, da človek potem nima tega dobička od 3. reda, kakor bi ga sicer imel, ko bi vse zvesto opravljal.
(i. Imam že več bratovščin: toraj obilno molitve, ne morem sprejeti še 3. reda. Tako se izgovarja marsiktera za 3. red kaj pripravna duša. Vedite, da 3. red je nad bratovščinami, ker je pravi od cerkve poterjeni red, z vodilom, obljubami in redovnimi predstojniki. Bratovščine so najlepša priprava za 3. red. Vsak človek ne more še vsega prenesti, toraj je dobro, da se z malim privadi, potem pa še seže po popolnišem.
7.	Pristopil bi, ko bi drugi pristopili. — Glej, ravno tako govorijo tudi drugi in čakajo tebe. Zakaj bi pa ti ne začel z lepim izgledom? Imel bi zavoljo lepega izgleda, ki ga daš, obilno zasluženja pred Bogom.
8.	Slednjič se dostikrat čuje tožba čez tretjerednike, da so samoglavni, termasti, in da mnogo greha store z jezikom. S takimi, pravijo, nočemo imeti nobene zveze. Preljubi! Ce se takšni res nahajajo v 3. redu, pomislite, da tega ni kriv red, marveč oni sami, ker ne živijo po vodilu. Tudi se terme in jezikovanja niso naučili v redu, marveč prinesli so ga saboj v red. Pomislite, da v najlepšem vertu raste plevel, zavoljo tega je pa vert vendar dober; lep in rodoviten vert pa je gotovo 3. red sv. Frančiška, ker je rodil in še rodi tako čudovite cvetlice in sadove.
O da bi vas vse zamogel presaditi na ta božji vert: da bi vas vse zamogel pozdraviti za svoje redovne brate in sestre. Pa ker duh veje, kjer hoče, nočem nadalje prigovarjati vam, marveč prosim Boga, naj z nebeško roso porosi drevo III. reda sv. Frančiška, da bi rastlo in rastlo in širilo svoje veje po vesoljnem kerščan-skem svetu. Auieu.
Ta je poslušal klic božji!
Pred nekoliko leti živel je mladeneč protestan-ške vere. Njegovi starši so bili dobrotljivi. sina so skerbno izredili. Bil je 20 let star, ko se je z njim zgodila velika izprememba.
Na sveti večer bd je s tovarši prav židane volje in je ravno domu šel ter ni kar nič mislil na božični praznik. Tu je šel memo katoliške cerkve; kar ga mika noter stopiti za kratek čas iz gole radovednosti. Cerkev je bila svečano razsvetljena, veliki oltar je bd ves okinčan s cvetlicami. Ljudje so vsi klečali, ker je bilo ravno povzdigovanje. Neka čudna moč je silila tudi tega človeka, da je pokleknil. Veliko ljudi je bilo tudi pri sv. obhajilu. Ta tujec je vedno klečal. Zdaj se je začel boj v njegovi duši. Nek glas mu je rekel: Ti bodi katoličan. Drugi glas nasprotuje: Ne. nočem biti katoličan... Čutil je, kako se mu vera ponuja; pa odbijal jo je z vso močjo
Cerkev zapustivši šel je domu, zaperl se je v sobo in tu je trajal njegov notranji boj do ranega jutra. Ali naposled je vendar milost Božja zmagala. Sklenil je postati katoličan. Zakaj, tega sam ni vedel. Pa imel je terden sklep Začel je ljubiti sv. Cerkev, katero je le še malo poznal, na katero poprej še mislil ni Ni mu bilo mar, da se s tim korakom tvega mnogo dobička, in da bodo njegovi domači užaljeni... Kdo tune pozna božje moči, kajti: človek obrača, Bog pa oberne.
Za nekoliko mescev se je priučil v resnici sv. vere ter naznanil staršem sklep: da hoče postati katoličan. Ti so bili jako užaljeni radi tega. pa vendar niso hoteli zelo braniti sinu prestopa k katoliški Cerkvi; mislili so pa, kako bi ga z lepo od tega odvernili, ter so ga poslali po važnih opravilih v severno Ameriko, nadejaje se, da se bode sin vseh drugih misli vernil domu.
Mladi človek se je podvergel povelju svojih sta-rišev in je nemudoma odpotoval v London, odtod hotel je iti v Liverpool in dalje v Ameriko.
Dve uri je imel še časa muditi se. Stopil je v odperto katoliško cerkev; ni mu dalo drugače, kakor da je očitno prestopil v katol. Cerkev Rezidenca škofova je bila blizo, hiti tje in pove, kako in kaj ? Močno se ga je razveselil in sprejel ga v katoliško Cerkev.
Neizrečeno vesel hitel je na kolodvor, ter se je peljal z vlakom v Liverpool. Pa ko je tje došel, je že berzoparnik odhajal. Žal mu je bilo, da je zamudil parnik, vsedel se je pa na drugi parnik, ki je bolj kasno vozil, pa je tudi isti dan odrinil v Ameriko. Dolgočasil se je res na barki zavolj počasne vožnje, pa je vendar srečno dospel v New-York. Tu je. zvedel, da še ni došel amerikanski parnik, na kterem se je na pervo hotel prepeljati. Pa kako se je ustrašil, ko je nekoliko dni pozneje zvedel, da se je uni parnik potopil in z njim vred vsi popotniki!
Glejte čudo. otet je bil ta človek gotove smerti s tem, da je nekoliko minut prepozno prišel v Liverpool. Blagor mu. ker je poslušal glas svoje vesti, ki mu je rekla, odpovej se krivi veri in ne odlašaj pristopiti v katol. Cerkev. S tem si je ohranil telesno in dušno življenje svoje. Nad njim so se spolnile besede Izveličarjeve. ki pravi: „Iščite najpervo božjega kraljestva in njegove pravice, in vse diugo vam bode naverženo. Mat. 6, 33.
Vemivši se iz Amerike, živel je še nekoliko let v veliki pokori, pa tudi v velikem dušnem veselji. Bog mu je poslal dolgo bolezen, ktero je voljno prenašal. Njegova smert je bila silno srečna, ni mog»d dosti Boga zahvaliti za obilne prejete milosti. Daroval je svoje življenje za svoje sorodovince, ter je prosil Zveličarja, da naj tudi nje pripelje v prebivališče večnega miru. ktero je obljubljeno vsim, ki so svete volje: „Čast bodi Bogu na višavi in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!"	A. K.
Kaka je stolica papeževa?
Sveta rimska stolica je, poglavarica vseh cerkva. (Pelag II )
Temeljni kamen sv cerkve. (Sv. Avguštin i Osnovna cerkev in mati vseh druzih. (Sv. Anaklet.)
Nepremagljivi temelj Cerkve Božje. «Pij IX.) Grad in branik katoliške vere. (Pij IX ) Izvor duhovske edinosti (Sv. Cipr.) Središče katoliške edinosti (Pij IX ) Izvor škofovske oblasti. (Tertul., Sv. Cipr., Pij IX > Pribežališče škofov. (Cone. Mess ). Zmagoslavna skala proti peklenskim vratam. (Sv. Avg )
Xaravna in neobhodno potrebna stolica papeževa je Rim:
Ker je papež kot naslednik sv. Petra rimski
škof.
In ker primat in sodnja oblast nad vsemi
škofi sveta pristoji rimskemu škofu.
Rim je odločen, da bode vselej glava svetii.
Ker je Rim vedno vladal svet.
Najpervo s pogansko, potlej pa s kerščansko
oliko.
Rim je vedno središče sveta. Kajti usoda sveta se je vedno odločevala v Rimu.
V	poganski dobi z vojno silo.
V	kerščanski pa z ljubeznijo.
Rim je tedaj po Božji previdnosti vstanovljeno
mesto.
Ker je odločeno v stolico namestnika Kristusovega.
V	središče prave vere in evangeljske omike. Zato se papež imenuje pontifex Romanus (rimski škof).
In katoliška Cerkev rimska Cerkev. Rim je večno mesto, kajti njegovo poslanje ga po duhovski oblasti združuje z nebesi.
Rim je mednarodno, svetovno mesto, kajti svetovna vera obsega celi svet.
Rim je sveto mesto zato, ker je stolica namestnika Jezusa Kristusa na zemlji, ker je središče edinoprave sv. vere, ker je okropljeno s kervjo sv. mučenikov, ker je odkupljeno od poganstva po sv. Petru z lastnim njegovim terpljenjem in življenjem, po sv. Petru, kateri je skala, na katero je zidana sv. Cerkev Kristusova.
Rim je usodno mesto, ker ga brez šibe nihče ne more iztergovati večnemu namenu, v katerega ga je postavila Božja previdnost.
Rim je tedaj edino in izključno le stolica papeževa. mesto papeževo: Zato ni miru in ga ne bo imel, dokler se Rim ne poverne svojemu namenu.
Od kod toliko nesreč na suhem in na vodi, toliko umorov in samomorov, toliko grozovitih ropov in tatvin, toliko velikanskih sleparstev in goljufij, toliko nasilstev, ki se godijo nravnosti in sv. veri, toliko nenavadnih rogovilstev v naravi itd.!... Qui potest capere. capiat.
Kdor misli kaj, naj to prevdar'; Neumnež čutil bo lopar!
Šmarnične.
IV.
Solnčice zlato Zemljo ogrevaš, Z žarki dobrotnimi Vse nas obsevaš.
Vidiš zemljanov Kratko življenje: Malo veselih ur, Dolgo terpljenje.
Tožni premnogi Plačejo sterti, Bolni vzdihavajo, čakajo smerti.
Keveži borni Nimajo jela, Drugi pa tarnajo S težkega dela.
Grešniki v sponah So zakovani, Večnemu ognju so Z grehom prodani.
.Strašno je spone Težke nositi. Sami ne morejo Jih razdrobiti.
Spremlja človeka Solza in sraga, Dokler koščena smert Ga ne premaga.
Spremlja človeka Greh in skušnjava, Dokler ne zmore ga Smertna težava.
Solnčice zlato Zroče si nanje, Čuj. odgovori mi Moje vprašanje:
V
Sveta nebesa žare V vigredi čudežno krasni Bolj kakor zlate gore, Bolj kakor demanti jasni.
Božjih svetnikov nebroj Večne se sreče raduje.
Rajski njih čednosti soj Nam pa glasno oznanuje:
,Nismo, oj nismo nikar Delo le lastnega truda; Čednosti Božji so dar, Božje so milosti čuda.
Božje pa milosti vir Sveta Marija zajema. Božjo ljubezen in mir Duša od Nje le prejema.
Romarjem v sveti je raj Ona nam bila vodnica, V slavi nebeški je zdaj Naša mogočna Kraljica."
Svojo vodnico slavi Rajska jo družba vesoljna: Zase prosimo še mi: „Vodi nas, milosti polna!
Ogled po Slovenskem in dopisi.
St Vid nad Ljubljano, 19. maja. Kako hudi vetrovi so letos! Bog nam ohrani lepo polje! Včeraj ravno opoldne pridervili so se čemi oblaki sem od Kamnika. Začelo je močno deževati, pa tudi nekaj toče vmes je padlo. V nekaterih minutah treščilo je dvakrat. Enkrat na cerkveni strelovod, drugi pot pa v lepo leseno „znamnje" pri veliki cesti, ko se zavije na Vižmarje, strela je zadela podobo Kristusovo in jo razbila na kosove. Bog se nas usmili in ukroti hude duhove v zraku!
S Kureščeka v Iški župniji. (Majnikovo veselje. Žalost. Zahvala.) Pobožnost in ljubezen do krepostnega in čednostnega življenja človeku prav močno pospešuje češčenje preblažene Device Marije, naše nebeške matere; zato pa tudi verni katoličani Marijo serčno ljubijo in goreče časte. Tega smo se prepričali binkoštni ponedeljek pri nas na Kureščeku, ko je prišlo in obiskalo našo romarsko cerkev posvečeno Mariji, Kraljici miru. več tisoč romarjev razne starosti in stanov. Pred 100 leti bila je naša ro- f marska cerkev še močno obiskovana, pa kakor drugod, tako je tudi pri nas romanje h Kraljici miru na Kurešček prenehalo in vsled tega tudi vsa gorečnost in pobožnost izostala. Pa Marija, Kraljica miru, morebiti ne bo prederzno, ako sodimo, da Mariji je ljubo češčeni biti tudi na tej višavi, kakor na mnogih druzih gorah; na sv. Gori, na sv. Višarjih, na Šmarni gori itd. Saj je toliko dobrotnikov in dobrotnic obudila, kateri to njeno svetišče sedaj lepšajo, in jo nekaj let že v tej romarski cerkvi tako pobožno in goreče časte.
Lansko leto je dobila romarska cerkev novo streho, za katero je bilo treba odšteti 1500 gld., in ako bi je ne bili na novo prekrili, razpadlo bi bilo zidovje, katero je že mnogo terpelo vsled vednega zamakanja. Novo streho smo postavili tudi na stanovanje gospoda duhovna in tako rešili in v dober stan postavili cerkveno poslopje. Vse je prizadejalo mnogo truda in stroškov. Letos so pa Marij ni otroci
„Jeli sirota Še vzdihovala, Če je Mariji se Izročevala ?"
Jeli bolniki Še so tožili, Če pomoč pri Nji So si prosili?
Jsli že duši Kteri odrekla, Če se proseč je k Nji Upno zatekla?
Solnčice zlato Se mi nasmija, Reče: „Češčena si, Sveta Marija!"
Ni še Marije Bitje prosilo, Da bi pomoči si Ne zadobilo.
Nikdar serce ni K nji pri bežalo, Da brez utehe bi Bilo ostalo.
Vdove, sirotki, Reveži, bolni Vsi se zahvaljajo Milosti polni!
Grešnikom vjetim Spone razbija, Daje jim mir serca Sveta Marija.
Ona pomoči Vedno je voljna, Mati dobrotljiva, Milosti polna!
začeli lepšati in napravljati tudi notranjo napravo in opravo romarske cerkve. Za Veliko noč je Marija „Kraljica miru," dobila novo dragoceno obleko in krasen pajčolan, novih šest oltarnih svečnikov, lepo mašno srajco, štolo in lepa dva tepiha. Letošnji binkoštni ponedeljek pa so donesli Marijini častivci „Kraljici miru" še posebno lep dar, namreč, nov kelih, kateri je res izverstno delo gosp. Kregarja v Ljubljani, ki je za kelih darovano žensko lepotičje, uhane, broše, igle in zapestnice tako vkusno razdelil, da je sleherni kos neizogibno potreben vsi celoti. Ta dragoceni kelih so darovali ljubljanski dobrotniki in dobrotnice, njih imena nam niso znane; zapisane so v bukvah večnega življenja. Na priprošnjo Marijino „Kraljice miru," kteri na čast ste blagi dobrotniki in dobrotnice pokladali svoje darove, naj Vam jih dobrotni Bog tisočero poverne. Kupa in stališče ke-liha sta bogato okrašena, nič ni odveč na kelihu, pa tudi nič ne manjka, ter ga cenijo na 300—400 gld. Hvala, priserčna hvala in zahvala Vam, verli častivci in pobožne Častivke Matere Božje na Ku-reščeku! Na binkoštni ponedeljek so ta dragoceni dar pervikrat pri slovesni sv. maši rabili naš pre-častiti in neumorno delavni gospod župnik Jakob Dolenec, ki so v prelepi pridigi slavili Marijo, „Kraljico miru," ter govorili o največjem bogastvu na svetu, o ljubem miru, o miru z Bogom, z bližnjim in sam seboj. Da je govor prišel iz serca in segal v serca, priča temu so bile obilne solze, katere so oblivale med pridigo tudi obličja verlih mož poslušav-cev. Kdo neki na zemlji miru ne potrebuje? Po pridigi, v kateri so se sklepno prav ginljivo zahvaljevali dobrotnikom in dobrotnicam te cerkve, ter z vso zbrano množico skupno za nje molili, sledila je slovesna sv. maša, pri kateri sta azistirala domači gospod kurat in P. Hubert. Tudi cerkveno petje je bilo hvalevredno in obnašanje romarjev vseskozi dostojno in čednostno. Vidili smo nekaj starčekov z 80 leti, ki so s solznimi očmi slovo jemali kleče pri oltarju, ker starost jim je napovedovala, da bodo težko še kedaj priromali na visoko goro k „Kraljici miru." Kerščansko ljudstvo, le zvesto ohrani to živo zaupanje v Marijo, ta je tvoj biser, to bo tvoje ker-milo v viharnih časih. Stari! mladi! možje! žene! le častite Marijo, kakor so jo častili naši očetje, pa ne samo z ustmi, temuč v djanji jo častimo; živimo, kakor njeni otroci, in nam bo usmiljena mogočna Mati. —
Žal, da k tem veselim versticam moram priložiti še neko žalostno poročilo. Sv. binkoštno nedeljo se je na Golem velika nesreča prigodila. Mladenič, bivši vojak, 25 Ičt star, je v neki gostilni žganje pil. ter tudi gerdo preklinjal in se rotil; k službi božji ni rad hodil in bil je opustil celo velikonočno spoved; ob H. uri popoldne, na sv. binkoštno nedeljo, zapusti kerčmo, pade v veži kerčme po stopnjicah, si ulomi zatilnik, ter bil je v malo trenutkih mertev! Ljudje so rekli potem: „kakeršno življenje, taka smert" Bog bodi milostljiv njegovi duši. Ko bi bil Marijo ljubil in častil, gotovo bi ga ne bila doletela tako grozna smert.
Sklepno še enkrat tisočera zahvala vsem dobrotnikom in dobrotnicam romarske cerkve na Ku-reščeku. posebno še preč. gospodu župniku za njih goreče in trudapolno delovanje, s katerim vnemajo serca Marijinih otrok, da bi ostali njeni pridni otroci in ona naša mila Mati.
Ti pa, o Marija, Kraljica miru. mati Božja in tudi naša mati, prosi Boga za nas zdaj in na našo smertno uro!
Vlaganje temeljnega kamna za novo farno cerkev v Št. Jnrijn pod Kumom G. K. — Binkoštni torek bil je za našo faro posebno vesel dan. Zelja po novi prostornejši farni cerkvi, katero so faraui že dalj časa gojili, začela je po prizadevanji našega gorečega gospoda župnika Ivana Vidergarja vresni-čevati se. Ta dan postavil se je namreč temeljni kamen za našo novo farno cerkev, ki bode z zidom 28 metrov dolga, 13 metrov široka in 14 metrov visoka.
Da se je slavnost posebno slovesno veršila. prišla sta na prošnjo gospoda župnika iz Ljubljane milostni gospod prelat dr. Janez Kulavic in profesor bogoslovja dr. Ivan Janežič. Ob lOih se je pričela slavnost Veselo zvonenje in pokanje topičev na slavnostni dan in dan poprej privabilo je mnogo ljudstva domačega in iz sosednjih fara. Najpervo je gospod dr Janežič v priserčnem in poljudnem govoru kazal ljudstvu potrebo, daje hiša božja krasna, ker ona je, je rekel, kraj, kjer se oznanuje resnica; kraj, kjer se dele milosti, in skupno ognjišče, okrog katerega se zbirajo vsi farani, prosit in prejemat milosti in dobrot za dušo in telo. K sklepu pohvalil je tudi gospod govornik naše farane, da so že toliko storili, in vspodbujal staro in mlado še nadalje k vstrajnemu delovanju. Rekel je, da če tudi bi kdo tukaj ne imel nobenega plačila in vžitka za svoj trud pri zidanju te cerkve, mu gotovo plačilo v več nosti ne odide.
Potem je milostni gospod prelat blagoslovil in vložil temeljni kamen ter po končani slovesnosti daroval slovesno peto sv. mašo
Naj še pripomnimo, da so se naši verli farani na svoje stroške lotili težavnega dela. Če tudi nimamo v naši fari posebnega bogastva, vendar upamo, da bomo z božjo pomočjo delo. katero smo srečno pričeli, tudi srečno dokončali! Ne derznemo si tudi bralcev s svojimi prošnjami za podporo nadlegovati, kajti, saj se dandanes že tako mnogo prosi za vse različne namene. Ako bi bil pa komu naš kraj v posebno dobrem spominu in po okoliščinah naše ljudstvo posebno pri sercu, in bi bil vsled tega voljan tudi kaj darovati za našo novo farno cerkev, pripomnimo da se vsak najmanjši darček hvaležno sprejme. Dobrotljivi Bog nam nakloni mnogo dobrotnikov.
Naklo. (Novi župnik Jakob Mrak; predstava.) Preteklo nedeljo, 20. t m., je bilo slovesno predstavljanje novega župnika č. g. Jakoba Mraka, ki se je bil prešnje dni tje preselil iz Železnikov. Opomnimo naj, da so se Železnikarji prav postavno in moško obnesli o tej ginljivi priliki. Verh druzega naj povemo, da 8 mož je svojega dolgoletnega, skerb nega dušnega pastirja spremilo prav v Naklo, tam gori pa je bilo še konečno poslovljenje tako pri-serčno, da je bil gospod župnik, kakor je močnega duha. vender do solz ginjen. V tar-ih okoliščinah se namreč serca topé, kader pride do resnice.
V nedeljo je bila slovesnost dostojna in častitljiva. Pota in hiše so bile ozališane z zastavami in napisi, tako tudi lepa cerkev po zmožnosti okinčana, in častitljivo zvonjenje in streljanje je vabilo ljudstvo k slovesnosti ter je bila zala in prostorna cerkev
napolnjena z vernim prebivalstvom. Ker je duhov-nija vtelesena stoljnemu kapiteljnu ljubljanskemu, toraj novega župnika predstavlja redoma kteri izmed kanonikov, in zadelo je to pot kanonika L. Jeran a, kot že davnega prijatelja čast. novega g. župnika. Vdeležilo se je s preblagorod g. okrajnim glavarjem St;ittenhoferjem in srenjsk.m namestnikom (kacih 15) čč gg duhovnov iz dekanije slovesnosti, kterih večina je bila že pri sv. maši. Ker je marsi-kterim blagim čitateljem vstreženo, ako zved6 ne-ktere bolj bližnje okoliščine novega gosp. župnika Jak. Mraka, naj to nalogo spolni vvod govornikov, ki se je po poklicu sv. Duha glasil nekako takole:
Preljubi in spoštovani verniki Nakelske duhov-nije! Taki dan, kakor je danes: praznik presv. Trojice in vvod vašega novega č. gosp dušnega očeta, mora vesčl biti; zato naj pnčnem s kratko dogodbo, ki menim, da Vam bo vš«*č.
Pred nekimi leti v Ljubljani umerli, že nekacih H3 ah «.»4 let stari amerik. misijonar Fr. Pire so mi
0	neki priliki povedali, da so kot duhovni pastir v Podbrezji blizo cerkve bili cepili jablano na kacih 20—30 vejah, in zelo prijetno je bilo videti, ko je drevo ob svojem času jelo evesti m obrodilo sad, ker vsaka veja je bila cepljena z drugačnim sadnim plemenom in je bila torej tolika množica, v začetku cvetja in naslednjič raznoterih jabelk. Ali ni bilo to nekako rajsko drevo, preljubi poslušavci ? To so morah dobri oepovi biti; pa tudi jablana je morala biti čverstega plemena in v dobri zemlji.
Meni pa se je vsled te lične dogobe obudila misel, da zgodaj že se pokaže drevesce, iz kterega ima kaj prida biti; tako tudi otrok, mladeneč kmalo razodeva, če v njegovem notranjem bije blagoupno serce in če je torej kaj dobrega od njega pričakovati O tem bi Vam utegnil kak izgled povedati. Znan mi je bil že od davno mladeneč jasnega uma, kteri je kot deček in pastir trezno opazoval šolarje in dijake, ki so hodili na počitnice, in v serce ga je ganilo, ker so se nekteri dijaki v cerkvi prav lepo in bogoljubno obnašali; ne manj ga je veselilo in mu je v serce segalo, ko je opazoval postavno obnašanja gg duhovnov m slišal častitljivo cerkveno petje pri službi Božji, ter je sam poskušal peti na paši. n. pr „predglasjeu (prefacijoi, kakor je slišal peti r Siherla v Terbojah Spodbudni izgledi modrih dijakov sta mu bila n. pr: sedanji prelat in kanonik dr. Čebašek. t Luka Jenša (kije bil pozneje pristranski ucenik njegov ali „inštruktor"), in temu mladenču. glejte, 3e je vnela lepa misel: tudi jest moram postati šolar in se bom „učil za gospoda." In kar je želel in sklenil, to se je res zgodilo, če tudi so se nastavljali nekteri zaderžki, ki so bili pa premagani Bil je deček tako marljiv in priden, da že od 3 latinske šole se je čisto sam zderžal s pridnim poduiVvanjem druzih; sam pa se je ponoči učil in že takrat si nekoliko oči skazil. Rekli bodete. to je -vistorija;" pa ni ; resnica je. Ta pridni deček, in pozneje dijak je res postal duhoven, je bil 2»i. jul.
1	mašnik posvečen, zdaj je že 3."» let duhoven in ni noben drugi kakor — Vaš novi duhovni oče, župnik ali fajmošter, ki ga s pričujočimi čč. gg. vr»id Vam danes predstavljamo, namreč prečast. g Jakob Mrak, rojen v Smledniku 1 1832. —
Vaš novi gospod oče so po svojem posveče-vanji bili kapelan pri starem g. Andreju Potočniku
v Mošnjah in so tam gori veliko terpeli. skoraj vse so sami oskerbovali. po obilnem delu pa še veliko spovedovali pri M. D. na Brezjah, in vsled natezanja so tako zboleli, da so bili pol leta vedno v postelji. Ko so okrevali, so bili postavljeni za dekanijskega kaplana v Staro Loko. kjer so delali 6 let kot duhovni pomočnik in sicer pol leta kot administrator, ter bili srečni in zadovoljni — 4 leta pri g. Kramarji, naslednjem kanoniku v Ljubljani, in čez 2 leti pri g. Mat. Kožuhu, sedanjem dekanu. L. 1870 pa so postali župnik v Železnikih, kjer so med mnogim delom in terplenjem skozi 24 let 8 mesecev prav veliko dobrega storili. Sozidali so jim cerkev sv. Antona puščavnika. ki je dostojna za vskako škofijsko cerkev, kar sem že večkrat rekel; njen preč. zidavec in on-dotni farani morejo nanjo zares ponosni biti ; vsta-novili so bratovščino presv. R. Telesa, (in ravno tako že poprej v Mošnjah in v Stari Loki, se vč, z dovoljenjem gsr. župnika in dekana). Leta 1888 so vrav-nali v Železnikih ljudski misijon, vstanovili so 4()urno pobožnost o pustnem času. Postavili so nov tlak pri podružnici sv. Frančiška. Veliko so storili v gospodarskem, župniškem oziru, predelali so vse župnišče (farovž) itd. Izdali so 70.000 gld., prejeli o svojem prihodu samo 13.000 gld. pa je vse plačano, pustili so faro brez vsacega dolga, vse je v najboljšem redu. cerkev in vse drugo.
Iz tega vidite, spoštovani verniki, da ste dobili novega duhovnega očeta ki so na mnoge strani veliko delali in terpeli in so dobro zberiženi in izšolani k Vam prišli.. ..
Slovesnost cerkvena je bila častitljiva. Novemu gosp. župniku, 35letnemu delavcu v vinogradu Gospodovem, če tudi pri 62. letu, se starost nič še ne pozna, opravljal je vse z lahkoto in močnim glasom, Azistirali so preč. gg. župniku sosedje; pričujoč bil je z drugimi starosta gorenjskih dušnih pastirjev, preč. g. župnik Fr Vohinec, župnik Teržiški g Fr. Špendal. pisatelj Šmarnic g Jos Kerčon, gg. Goloba Šafer, Jakelj, Kukelj. Krištofič, Dolžan, Rožman ; več jih je bilo zarad cerkvenih opravil in oddaljenosti zaderžanih. Omeniti moramo tudi lepo petje in postavno obnašanje Naklancev v Božji hiši. Pohvale vredno je, da iz cerkve gredo najprej moški in potem še le ženske skupaj, ne pa vse zmešano, kakor po mnogih krajih.
Pri gostoljubnem obedu je bilo prav prijazno in vse dobre volje; glasile so se napitnice novemu gosp. župniku, S očetu papežu, presvitl. cesarju in prevzvišenemu škofu, ljubljanskemu stoljnemu kapiteljnu, gosp. okr. glavarju, domači srenji, mnogim posameznim in vsem skupno.
Odpravljali pa so se gospodje zgodaj domu ker mnogi so imeli zveččr še šmarnice v svojih duhov-nijah
Lep je bil začetek. Bog daj enako nadaljevanje in vsaktero srečo nakelski duhovniji in njenemu ver-lemu gospodu žnpniku. kakor tudi njegovemu pridnemu pomočniku č. g. An t» Mali-ju. kteri je dobro oskorboval duhovnijo m verio vravnal spodoben prihod novemu duhovnemu očetu
Z Dunaja. (Času primerna opazovanja.) (Konee.f Brez dvoma se ima ostudno sovraštvo do predstojnikov pri pri mladini pripisovati temu, ker se otroci premehkužno odgojajo in se jih skoro ne upamo več resno svariti. V časih, ko sem bil še šolar, imeli smo
velik strah pred vsakim starejšim možem. Štel si je, vsaj v moji domovini, vsak odrasli v dolžnost. — in dalo se mu je tudi prav — ako je malopridnežu zavoljo kake nerednesti in zlobnosti takoj dal par zaušnic, ali mu pa z leskovim oljem pomagal; in zgodilo se je večkrat celo, da so se stariši prišli zahvalit za kaznovanje svojega otroka. Sedaj pa, pri napačnih, nasprotnih nazorih, moramo dobro pre-vdariti, če kaže — tacega divjaka le opomniti ali na odgovor poklicati, ako je njegovo počenjanje že vse prehudo. O kako napačno goljufivo človekoljubje, ki si še ne upa hudobnežu in njegovim napakam nasprotovati! Čudna ironija!... Kaj se vse dandanes o vzgoji piše in govori! Kako iščejo vsa mogoča olajšanja v poduku in le redkokedaj se lotijo najpo-trebnišega: da bi resno postopali z razdivjanim, surovim in nevbogljivim delom mladine ter zadolžene pripravili do pokorSčine. Novodobnim odgojiteljem je to in ono pervo v odgoji, samo najpotrebniše se pozabi: vera in njene zapovedi in prepovedi! Boga žališ, ako grešiš zoper pokorščino. Božja sodba te čaka, ako umerješ v grehu itd; — to mora biti podlaga.
Je-li vzrase s tem mladini kaka korist, če smč storiti, kar se ji ljubi, če ne ve hudobnež, da ga čaka pekel, ako greši zoper starše, zoper duhovne, zoper višji. Kolika zmota je tako postopanje do mladine in tudi nasledek takozvane prostosti! Prav serčno moramo obžalovati mladino ki vzrase po nazorih napačne prostosti in tako slabo rabljenem človekoljubji. Res ni čudo, da starši pri še mladih otrocih morajo včasih toliko žalosti in sramote pre stati! Skerbno opazovanje, več ko 30letna skušnja me je dobro podučila, da se pri preveliki prizanes ljivosti, pri slabem verskem poduku, in pri pomanjkanju značajnosti podpira in vzgaja le upor. derz nost in s slabimi nasledki sklenjeno ugovarjanje; ako je ta divja rastlina, ta škodljiva ljulika v drevo vzrasla, ako se ni privadil mladenič že zgodaj na strogo vzgojo in neporekljivo spoštovanje do predstojnikov zarad Boga. ko prestopi taki človek v praktično življenje, ter v borbi za vsakdanji kruh zdihuje pod težkim jarmom in je prisiljen, vendar ukloniti svoj prevzetni vrat večkrat, bo med zelo žalostnimi razmerami vse to storil le z največjo nejevoljo, jezo. nesterpnostjo in kar je rado še hujšega pri tem. Kako težek bo potem ta. padec! Kako nezadovoljen po postal s svojo službo in koliko nesreče more prinesti taki nezadovoljni, seboj in človeštvom razderti človek ne le svoji osebi, temveč dostikrat tudi drugim! Strogo, pa pametno in vemo vzgajajte tedaj mladino! Zahtevajte natančno vbo-ganje in ne terpite obotavljanja in ugovarjanja! Vsaka slabost, ktero dovolimo mladini, vsaka po-terpežljivost, ktero ji skažemo. kadar bi bila strogost na mestu, ji je v škodo, v pogubo. Kdor svojega otroka ljubi, ga kaznuje, nam govori sv. Duh sam. Družina, v kteri vedo otroci v veljavo spraviti svojo lastno, napačno voljo, družina, v kteri navadno spol-nujejo otroci vsled slabosti starišev svojo voljo, ne pa voljo Božjo, voljo starišev, ali njih namestnikov, je na vsak način obžalovanja vredna. Slabi in žalostni nasledki take napačne, neprave vzgoje nastopili bodo morebiti še le pozno, toda vendar gotovo.
Prof. Janez Repič.
Zvonček sv. Jožefa iz Prjedora v Bosni, za novo cerkev. V večjo čast in slavo Božjo, v
češčenje sv. Jožefa, ženina Marije Device, varha in rednika Kristusovega, zaštitnika sv. rimo katoliške Cerkve in vse Slovenije, zidala se bode nova cerkev nove rimo-katoliške župnije med drugoverci v Pije-doru, v jugoslavenski Bosni.
Župljani (farmanh te nove župnije so naseljeni iz stare Avstrije, večino Sla veni in Slovenci, a ti večina ubogi poljedelci in rokodelci; sami niso zmožni toliko podeliti in storiti, da bi se dostojna cerkev postavila.
Častite in dostojne cerkve — hiše Božje na zemlji — je pa neizrečeno potreba, da se tudi v vidnem znamenju vidi lepota, vzvišenost in časti-tost rimo-katoliške Cerkve in presv. službe Božje; osobito tu med razkolniki in mahomedci. Neopisljivo je pa tudi cerkve potreba, da bi vsaj nekoliko dostojna bila vzvišeni in sveti sverhi svoji, ker v tem pomenu sedaj tukaj prav za prav cerkve ni, nego je le mala in jako slaba derveno-blatna „baraka" — kapela.
Za vse dobrotnike in dobrotnice, žive in umerle, kateri so že v blagu ali denarju darovali za to ve-lepotrebno cerkev sv. Jožefa. na tudi za vse, ki bodo še pomagali z milodari, au. se sozida Častita hiša Božja na čast sv. Jožefu, se bode nadalje vsako sredo za nje opravila sv maša v cerkvi in na oltarju sv. Jožefa: vsako nedeljo in praznik opravljal se bo skupno in združeno sv. rožni venec za vse stare in nove dobrotnike in dobrotnice te cerkve.
Sv. Jožef pa bode vsim obilni pomočnik, pri-prošnjik in povračnik sedaj, vselej, v smertni uri za sveta nebesa. Zatoraj, kedor podeli prostovoljen mi-lodar za zidavo novo cerkve sv. Jožefa se vdeleži vsako sredo sv. maše in f>obožnosti rožnovenške
Milodarov prosimo po vredništvu ,Zgodnje Danicev Ljubljani.
Marija, moja mati.
O Marija, mati mila.
Za Te vnet sem iz serca,
Ki si svetu luč rodila. Izveličarja sveta
Ti si mati vseh kristjanov, Vse kot mater Te časti,
Kot kraljico nebeščanov Sveto Te neb6 slavi.
Tudi moja Ti si mati.
Jaz pa sin sera zvesti tvoj.
Zvest Ti vedno čem ostati In hoditi za Teboj.
Dokler bode mi živeti. Pomočnica bodi mi.
Da ostanem veri sveti
Serčno vdan do konca dni.
Ti me brani. Ti me vodi. K dobremu me napeljuj,
Ti mi tolažnica bodi,
Nad otrokom svojim čuj!
Ciriljer.
1. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec rožnik (junij) a) Glavni namen:
Nedeljski pokoj. b> Posebni nameni:
T>-?7n'h presv. Jezusov. Serca Ta ••> v»ak din -ga mesta izro«ene. pa ne še /a/namnj;»rie ali nenadne potrebe. Po-vermtev ne>P<riih narodov k očetovskemu Jezusovemu Sercu
2 Marija Ana od Jezusa. Hudo nesrečne dui/.ne in srenj« Omanitev življenja mnopo vpljivnih oseb. Mnogi ubo/.ni. da bi dobili siu/bo in pomočil. Nedelja Jezusov presv. Serca. Da bi t-rolsko ljudstvo ostalo zvesto Jezusovemu presv. Scrcu. Pospeševalci molitvenega apostoljstva. Obvarovanje pred duhovno slepoto.
« S Fraofclšk Kiraojoskl. Goreča podpora medpoganskih misijonov z molitvijo in miloščmjo. Odprava žaljivih neprijet-nosuj
o. S. Bonifacij' Razširjanje in notranja veča moč katol. velike družbe za ljudstvo na Nemškem. Proti velikim težavam duhovskejra pastirsiva med drugoverci.
S. Norbert Premonstrateški red. MaSniki in obhajanci. Mnogi brezliožni sorodniki in prijatelji.
" S. Robert. Odprava davnega druž-nskega nemira. Du-hovsko pastirstvo po ka>mvnicph. Spreobernjenje nekega protest, irskega misijonarja.
IL Bratovske zadeve N. 1]. Qosp6 presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive nriproSnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca «▼. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev ▼arhov in vsili naših patronov, Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Dve osebi priporočeni Mariji Pomočnici na Brezjah: zelo bo'na /a pomoč, in druga za blagoslov pri družini. — V molitev se priporoča di«i/binski zapuščina, ki je strašno zamo-. >na in brez božje pomoči ni mogoče v kratkem rešenja. Da bi na>a ljuba (>ospa in sv Anton. sv. Jožef nas rešili! - Priporoča Naši ljubi Gospej. sv. Jožefu in sv. Antonu, žena svojega moža. ki je v hudih n.tdiogah in da bi se skoro veinil k svoji družini. Ta skromni dar prosim, obernite. kamor se Vam prav zdi. v dober namen ^Obernjen /i ulioge dijake. Vr.)
Listek za raznoterosti.
Angelj varuh. Dne 7. velikega travna t. 1. se je v vas» Zadlog v Čemovški župniji splašil konj. ušel vozniku, ter letel s sprednjim koncem voza v skoro tri četert ure oddaljeno vas Predgriže, kjer so ga vjeli Nekako v sredi med Zadlogom in Predgrižami so bih na poti trije mladoletni otroci, najstarejši dekletce je imelo 6 let. druga dva sta bila še mlajša. Ker se na onem kraju cesto, zelo zavije otroci konja niso opazili, ki je letel naravnost po sredi pota, kjer so otroci bivali. Mati, ki je bila nekoliko oddaljena
od otrok, zagledala je konja še le, ko je bil predirjal že v oni kraj. Vsa preplašena si je komaj upala k otrokom ker se ni nadejala, da je še kateri živ. Pa kako se je začudila, ko je šla bližej in videla, da so vsi otroci zdravi in nepoškodovani; samo malo prestrašen. Precej se je zahvalila Materi Božji, kateri je svoje otroke večkrat priporočevala. in angeljnu varhu. — Stariši! Pazite na otroke in priporočujte jih Materi Božji in angeljnu varhu
Kranjsko. Toča je po mnogih krajih po Dolenjskem pretekli teden toliko škodo naredila, da so ljudje res velikega usmiljenja vredni pobila je mnoge kraje po Kerškem. CVmomaljskem. Novomeškem. Ko čevskem in tudi po Logaškem. Slovenski poslanci na Dunaju so torej 19 t. m. stavili nujni predlog, da se poškodovanim krajem dovoli primerna der-žavna podpora. Poslanec Klun je vtemeljeval predlog v izverstnem govoru.
V	Brežicah na Štajerskem je 22. t. m. nenadoma umeri frančiškan č. P. Albin Bregar zadet od mertvouda. Pokojnik bil je Lljubljančan, rojen 2. avg. 1848. v mašnika posvečen 31. jul. 1871. Bog mu daj večni mir!
V	Rimu so sv. Oče v tajnem konzistoriju za-znamnjali 24 novih škofov, med njimi so tudi: mlgg. A S ter k za Kerško, Po silo v ič za Zagreb, Jož. M ar celic za Dobrovnik.
V	Galiciji se je prikazala kolera; 19. in 20. t. m. je zbolelo 9 ljudi; 2 sta umerla
Praznik presvetega Jezusovega Serca se bode v Uršulinski cerkvi po navadi obhajal slovesno v petek po osmini presv. Rešnjega Telesa 1. junija in skoz vso osmino. V god bode zjutraj ob 1 4 G slovenska pridiga in slovesna sv maša z blagoslovoma pred ozaljšanim oltarjem presv. Serca. Skozi osmino pa bode ob liih zjutraj sv. maša z blagoslovoma, in zvečer ob Tih vsak dan nemška pridiga in litanije. Peščeno in poveličevano bodi najsvetejše Serce Jezusovo!
Za ciborij. Neimenovan iz Mengša 1 uhanček. — Neimenovani — vsaka par uhančkov
Dobrotni darovi.
Za dijaško mižo: Neim. 10 kr. — Č. g. adm. Ant. Moré 2 gld. (Op. Doželjeno se je zgodilo Vr.i — »Bog daj srečo!« 2 Vroni — S. K. 1 gld. — Iz Št Vida 1 gld. - Č. g. župnik Ant. Kukelj 2 gld. — Č. g. duh pastir Rožman 3 gld. — Neimenovani »•/ Kranja po č. g. B. b gld. — C. g. župnik Ant. Lovšin 3 gld. — Iz Preserja 2 gld.
Za ufrikunski m is i joti: Č. g. župnik Ant. Lovšin zopet 3 gld. — Dobrova po č. g. župniku A. Lovšin 3 gld. 62 kr.
Za Ihtoljuba: Iz Preserja 1 gld.
Za dase r i ico h: Iz Preserja 1 gld.
Za brat. S. Hešnj. Telesa: lz Preserja 1 gld.
Za sr. Detinstro: Čast. g Leopold Picigas, katehet in be-nelicijat v Idriji. 152 gld — Čast. g. Gotard Roth, župnik v pri Stari Cerkvi Kočevski. 12 gld. — Z Dobrove 1 gld. 20 kr. — Č. g. župn. Ant. Lovšin zopet» 1 gld. 20 kr.