štev. 39 — Leto VII. PTUJ, 1. oktobra 1954 Glasilo Socahstične zveze delovnih ljudi za ptujski okra) 'El)Nt«T\0 fh OPRAVA PTUJ PREStRNO\A 1 - TEtEFON STE> 196 ČEKOVNI RACVh PR. NAl>JDNi 8AN Ki PODRUŽNICA PTUJ STEV o43-T-20t OKBJUJE UREDNIŠKI OUBOR - UDGOVORN' UREDNIK VRABI JOZi ROKOPISOM N-P VRAČAMO nSKA MARIBORSKA TISKARNA tETNA NAROČNIN* MM) DIN POLLETNA 250 OIN 'ETRTLETNA 129 OM PoStnIna plačana » gotovini Cena din 10.— Zadnje dni po svetu Lahko bi rekli, da Oa svetov- ni politični po2»mici kljub kon- ferenci devetih zunanjih mini- strov in liljub zasedanju Gene- ralne skupščine Organizacije združcmilh narodov v zadnjih dneh ni posebnih novic. To nam potrjuje predvsem dejstvo, da so vse važnejše točke na dnev- nih redih obeh konferenc stara vprašanja, k^ jih diplomati sku- š.aJo reševati že nekaj let, pa v svojem prizadevanju največ- krat le stopicajo na mestu. DO KONFERENCE V LON- DONU je prišlo na pobudo Ve- like Britanije potem, ko je do- živela svoj konec še nerojena Evropska obrambna skupnost. Ideja EOS ni predstavljaila za Francijo po voljnega načina, po katerem bi rešili vprašanje nemšflcega sodelovanja v obram. bi Zahoda, kakor tudi ne vpra- šani e nemške oborožitve. Zato je francoski parlament EOS za- vrnil, vprašanje obrambe Zaho- da pa je ostalo odorto vpraša- nje. Za sprejetje EOS so se naj- bolj potegovali Američani in nje propad je pomenil ponovno ilniciativo Ang'ležev v vpraša- nju organiziranja evropske obrambe. Kaj bodo dosegli m.inistri na konferenc^ v Londonu, trenutno Lahko glede na njihove taine seje samiO domnevamo, vseka- kor pa je za potek razgovorov značilen optimizem nekaterih miniistrov. kakor lahko Siodimo po njihovih izjavah. V GENERALNI SKUPŠČINI pa je v teku začetna splošna razprava, v kateri delegati — kakor ob vsakem zasedanju — govore o politiki svojih vlad in o stališčih, ki jih imajo do raz- nih toflk dnevnega reda. Teh je tokrat 67, zato bo zasedanje verjetno trajalo precej časa. TRŽAŠKO VPRAŠANJE PRED REŠITVIJO? Medtem ko torej v širnem svetu ni odločilnejših dogodkov, se v naši neposredni bližini in v za nas važnem vprašanju ba- je — taiko povedo številne in iz raznih virov izvirajoče vesti ~ pripravlja rešitev tržaškega vprašanja in da je ta celo že zelo blizu. Posebn,o je v teh na- povedih aktiven tržaški tisk, ki napoveduje objavo sporazuma ZDA, Ve"ike Britanije, Jugosla- vije iin Italije še pred letošnjim 8. oktobrom. V prihodnjih dneh bomo videli, ali so bile te na- povedi -točne. Stanovaniski problemi na ptujskih zborih volivcev v ponedeljek in torek, 25. m 26. oktobra t. L, sta bila za ptujske volivce zbora volivcev v Titovem domu in v dvorani Sociai/.stične zeze na Zadruž*- nem trgu (Breg), ki sta pokaza- la, da se je v času poletnih mesecev, ko ni bilo zborov in raznih sestankov kot sicer, na- brala vrsta problemov, o kate- rih želijo volivci odprto disku- tirati in da so večerne ure pre- kratke, da bi bilo mogoče v njih poslušati razne referate in potem še diskutirati o številnih problemih, o katerih je nujno javno spregovoriti. Dnevni red obeh zborov se je moral omejiti na volitve od- bornikov za družbeno upravlja- nje šolstva po referatu, ki ga je imel odbornik LOMO Ptuj ix3v. Stropnik Jože in na referat tov. Rubina, pravn. ref. LOMO ter diskusijo o stanovanjsldh predpisih, o točkovanju stano- vanj ter stanovanjski tarifi. Referat o družbenem uprav- Ivmiu šolstva in volitve odb-or- nikov Za šolske odbore so vo- livci sprejeli z razumevanjem. Posebna diskusija se v zvezi s tem vprašanjem sicer ni mogla razviti. Zivahneje je bilo v zve- zi s stanovanjskimi prednisi, točkovanjem stanovanj in sta- novanjsko tarifo, ko se vedno znova pokaže stanovanjska sti- ska in velika potreba po gra- ditvi stanovanjskih zgradb, enodružinskih hišic in blokov ter tozadevnih možnosti in kre- ditov. V tozadevni diskusiji je mogoče slišati ljudi, ki nače- njalo ta problem iz resnične za- .<^krb:jenosti za stanovanjski fond, pa tudi druge, ki se radi oglašajo v imenu delavcev in nameščencev, graditeljev eno- dnižinskih hišic ter njihovih težav v zvezi s kreditom. Na zboru v Titovem domu je ne- kaj volivcev odTočno zavrnilo neutemeljene trditve predsed- nika Stanovanjske zadruge Gra- didom Franca Cucka, glede sta- novanjskih blokov, kreditov za ^■^amezne kraje za razne gra- ditve, na katera vprašanja mu ■e bilo že večkrat javno odgo- vorjeno. Tudi na zboru volivcev za desni breg Drave je bila ži- vahna diskusija v zvezi s sta- novanjsko stisko, na katero ie mpredsednik LO MO Pttii tov. J. Vogrinec. Sta- novanjsko stisko so precej za- ostriiln novi priseljenci v Ptuj, predvsem kupci hiš občeljudske imovine, ki se želijo vseliti v kupljene hiše še izredno je uspelo LOMO Ptuj za prejšnje stanovalce dobiti druga stano- vanja. Veliko zanimanje je tudi za graditev cestnega mosta v Ptu- ju in njegove lokacije, ki ima samo dve možnosti, in sicer skozi park ali Pa mimo muzeja, čez Grajeno, mimo bolnlšnsice nad žago v RogoOTiici. Vse kaže, da bo prvotna lokacija obve- ljala kljub raznim prigovorom glede parka, bližine železniške- ga mostu in drugo. Za prihodnji zbor volivcev je ostaro vprašanje izvrševanja družbenega plana v prvem pol- letu 1954. ki bo vzbudilo ži- vahno diskusijo v zvezi s pod- jetji, ki plan presegajo, pa tudi s podjetji, ki ga ne dosegajo. Ta prva dva zbora volivcev po daljSem odm»oru potrjujeta, da so ptujski volivci priprav- ljeni javno razpravljati o vsem, kar povzroča današnje težave in to z dobro voljo, da bi se razne težave odpravile, da bi se sta- nje tu in tam izboljšalo in da bi se onemogočile razne nepravil- nosti, ki vzbujajo med volivci nerazpoloženje in nezaupanje do nekaterih gospodarsldih ukrepov. Koristno bo zopet organizii- rati široke debatne zbore ali večere, kjer bo več priložnosti Za diskusijo kot sicer, kjer eo v programu zbora referati. J. V Se miliiordo dinar ev za dograditev slanovanskih zgradb Beograd, 28. sept. (Tanjug). Zvezni izvršni svet je sfjejel predlog Narodne banke FLRJ o dodatnem kontingentu 1 mi- lijarde dinarjev za kreditiranje gradnje oziroma dograditve sta- novanjskih zgradb delavcev in usi'Aižbencev. Do avgusta t. 1. je banka pre- ko svojih republišk:ih central in podružnic odobrila delavcem in uslužbencem z dolgoročnimi posojili 2 in pol milijardi din, to je znesek, ki je bil v ta na- men določen z zveznim družbe- nim planom. Toda republiške centrale Narodne banke so pre- jele samo do konca juUja za 3 milijarde in 830 milijonov din prošenj za kredite. Pretežni del teh jjrosdlcev, ki niso dobila iz kontingenta 2 in pol milijard din posojil, so pričeli že prej z lastnimi sredstvi graditi hiže. Čeprav znesek ene milijarde din dodatnih kreditov ne bo pokril vseh zahtev, pa v Narod- na banki menijo, da bo ta zne- sek vendarle zad^.ostoval za naj- nujnejše potrebe tistih delavcev in uslužbencev, ki bi lahko do- gradili svoje hiže do konca leta. IKDEN OTROKA uo mednarodnem »Dnevu otroka«, 4. oKtobru, bomo pri nas imeli »TEDEN OTROKA<^, ki bo trajal od 3. do 10. okto- bra, ko bodo v teku akcije pomoči za pravilno nego, preskrbo in vzgojo otrok, za njihovo razvedrilo in zabavo, pomoti v borbi proti alkoholizmu, zaostalosti, bedi in pomanjkanju, pomoči družinam, ki jih ogroža bolezen, otrokom borcev NOV itd., skratka bodo ta teden v teku akcije, ki bodo odraz naše skupne skrbi za fizično in duhovno zdravo rast in razvoj otroka, naše skupne skrbi za mlado pokolenje in odraz skupnih naporov, da bi v bodočnosti storili za naše otroke še več in več od vsega, kar smo storili zanje doslej. Vključimo se v akcije, v katerih bomo v »Tednu otroka<' vsestransko koristili in dali zgled, da bo naša skrb za otroke vedno odraz naše zavesti, da nam je mladi rod najdražje, kar imamo in da smo zanj pripravljeni storiti vse, da bo doživljal zdrav, srečen in vesel svoje dni življenja. Občinski prazoikvMakolah Zadnjih 14 dni se v Makolah resno pripravljajo na prv^ ob- činski praznik, na 3. oktober, ko se bo v Makolah zbrala množica domačinov in okoliča- nov, borcev NOV in njihovih svojcev ter svojci padlih borcev in talcev, člani delovnih kolek- tivov, povabljeni gostje, pred- stavniki oblasti in množičnih organizacij in bo s kulturnim sporedom, odkritjem spomin- skih plošč in spomenikov ter s političnim zborovanjem poča- stila spomin na padle borce in talce, na uspehe in zmage naše borbe za napredek, mir itn pri- jateljstvo z narodi v svetu, ki sprejemajo našo dobro vodjp za sodelovanje. Na ta praznik so se pripra- vile množic, organizacije in ob- čani s slavnostnim sporedom, ki bo pričel že v soboto in bo končal v nedeljo zvečer. Na vrhovih vasi občine Ma- kole bodo v soboto ob 19. uri zagoreli kresovi, okrog katerih se t>o zbralo mlado in staro ter bo zapelo vrsto narodnih in partizanskih pesmi skupno s patruljama iz 2 strani, ki se bosta udeležili kresovanja. Ver- jetno bo zadonedo v noč tudi nekaj strelov z možnarji. V nedeljo zjutraj, 3. oktobra, bo godba Tovarne volnenih iz- delkov i?: Majšpcrka v Makolah zaigrala budnice, pozneje pa bo sodelovala pri odOcrivanju spo- minskih pIoSč in pri sprejemu patrulj in gostov. Povabljeni so sorodniki in starši padlih bor- cev in talcev, preživeli bord, ki so bila na območju Boča in Donačke gore, predstavniki obla- sti in množičnih organizacij ter kolektivi tovarn in podjetij. V nedeljo zjutraj bosta prišli v Makole dve patrulji, in sicer prva z Dednega vrha pod Bo- čem. kjer je padlo v borbj 12 partizanov, druga pa iz Pečk — Sreče od spomenika Sagadincv- vih. V patrulji bodo borci in priTiadjniki predvojaške vzgoje. Dopoldne bodo odkrite tri spominske plošče, in sicer na občinski hiši v Maikolah plošča v spomin na vse padle Makol- čane, ki Jih je 36; na ix>kopa- išč-u v Makolah bo odkrita ploišča na spomeniku 9 borcem, od katerih je padlo 8 tx>rcev na Dednem vrhu in 1 v Mosteč- nem; tretja plošča pa na spo- meniku v Stodrežu, kjer je bi- lo ustreljenih 8 talcev. Plošča na Dednem vrhu na kamnu, ki stoji na mestu, kjer so padli borci, pa bo odkrita že v soboto. Po otikritju spominskih plošč bo ogled razstave v dvorani na občini, kjer bodo razstavljeni r redmeti iz NOV in slike padlih borcev in talcev. Za\ bodo bor- ci pogrešali številne predmete, ki so bili po osvoboditvi oddani v mtizej NOV v Ljubljani in Ptuju. Popoldne bo na gradu v Sta- tenbergu partizanski miting z bogatim srečolovom. Z veliko udeležbo in s slav- nostnim sporedom bo prvi ob- činski praznik v Makolah zgled ostalim bližnjim občinam, kr se še niso odočale za pripravo ob- činskega praznika. Teden otroka v Gorisn ci Vednp in povsod govorimo, da ustvarjamo lepšo bodočnost zase, prav posebno pa naši ded. Ce je tako, pa naj velja že se- daj vsa naša skrb otroku, tej naši bodočnosti, našemu upu in nadi. V ta namen bomo po- svetili teden od 3. do 10. ok- tobra naši deci in v tem času nekoliko več pozornosti dobre- mu in lepemu, slabemu in grdemu, kolikor se to tiče na- ših otrok. V Gorišnici ne bo v Tednu otroka nobenih posebnih prire- ditev oziroma predavanj ali se- stankov. Na pripravljalnih se- stankili smo sklenili, da bodo govorili o pomenu in namenu Tedna otroka učitelji na rodi- teljskih sestankih in med po- ukom. K čim lepšenrm In večjemu uspehu bo nedvomno spet pri- pomogla tudi naiša krajevna ba- bica tov. Avgusta Kuharic. Prcr stovoljno se je javila, da bo obiskala po možnosti vse dru- žine, ki imajo otroke tn jim govorila o pomenu Tedna otro- ka. Obenem vabi starše k čim številnejši udeležbi na noditel.i- skih sestankih, ki bodo v šoli 3. in 10. oktobra. Na roditeljskih sestankih bo- do rdzreosvečati otrokom v času njihove telesne in du- ševne rasti. S starši oz. red- niki bodo razpravljali o kvar- nih vplivih, ki delujejo na otro- kov razvoj. Prikazali bodo po- sledice prekomernega uživanja alkohola ter dopovedali ljudem, da je otroški dodatek namenjen otr-okom, ne pa v kakšne dru- ge namene. Opomnili bodo star- še na obnašanje in govorjenje ob gostijah, trgatvah in podob- nih priložnostih. Skušali jim bodo dopovedati, da je pri otro- ku določena noč za spanje, ne pa za ponočevarie. Mnogi starši oz. redniki otroke t>rekom'»-rno ■^'■'■^'""'''cio s tenkim delom, otroci pa pri tem nimajo do^ volj časa za učenje in počitek. In tako dalje, dolga je vrsta vprašanj, ki jih je treba reše- vati s starši v zvezi z otroki. Učitelji bodo uporabili v tem tednu uro moralke, da se bo- do v istem smislu, seveda učencem primemo, porazgovo- rili z njimi. Upamo, da bodo starši oziiY>- ma redniki razumeli pomen Tedna otroka in se bodo rodi- teljskih sestankov v polnem številu udeležili. Prebivalci občine Gorisnica, pozivamo vas, da se udeležite napovedanih sestankov in s tem dokažete, da vam je skrb za lepšo bodočnost otrok res med največjimi skrbmi. Na podlagi 1. točke 129. člena Zakona o okrajnih ljudskih od- borih (Ur. list LRS štev. 19/52) in 3. člena Odloka o določitvi termina na trgatev groizdja žlahtnih sort na območju okra- ja Ptuj (Ur. list LRS št. 31/53) i je Svet Za gospodarstvo na svoji seji dne 24. septembra 1954 izdal ODREDBO o določitvi dnevov pričetka tr- gatve grozdja žlahtnih slju, ki je že pred obratovanjem zaslovel PO vsem svetu. Javnost skrbi le še eno, in sicer, če ne bomo večkrat brez luči, ko bo tovarna v Kidričevem nepretrgoma čr- pala tok okoliških elektrarn. Najraje pač v Kidričevem poto- lažijo vsakogar, da bo vsa jav- no< pravočasno rvcd^vla 7a dan, ko bo začela v Kidričevem red- . na pio.zvodnja aiumiruja m ko j bomo dnevno bogatejši za to sodobno dragoceno kovino. Torej nič gotovega nam ne povedo. Pač ugibajmio! Pred na- mi je 29. november in prav ver- jetno v Kidričevem resno mi- slijo na ta naš državni praznik. Ta čas bomo že zdržali v rado- vednost-; in veselju, da smo ta- ko bTizu velikega dne. ki se ga veselimo že deset let. I Stran 2 Ptuj, 1. oktobra 1954 Problemi in naloge gozdarstva V plufskem okraju Površina gozdov v ptujskem okraju znaia 25.000 ha. od te površine je 5000 ha gozdov SL premoženja To pomeni da je 31«/« celotne površine okraja poraščene z gozdovi. V veliki večini pa ni««) v strnjenih kom- Dleksih temveč so krpice go- zdov razmetane brez kakšnega posebnega reda po navadi tam, kjer narava sama daje prednost gozdu pred poljedelsKimi kul- turami Ta mozaik različnih kultur daje posebno pestrost Slov. goricam Halozam in dru- gim predelom ptujskega okraja. Gospodarske razmere so bile v preteklosti takšne da je gozd- ni posestnik bil primorao da je sekal več kot mu je letno pri- raščalo Tudi okupator ni var- čeval z našim zelenim zlatom; vsak gozd ob cest^ mu je bil nevaren — zapele so sekire in gozdovi so plačevali težak da- vek. Dočakali smo osvoboditev V porušeni požgani domovini je bil zopet gozd tisti ki je ve- liki večini pomagal prebroditi začetne težave. Todiu oo vsem tem se lahko vprašamo, kako dolgo smemo posegati v gozdove brez nevar- nih posledic za obstoj njih sa- mih, kakor tudi zaradi vsega ostalega, kar je vezano na go- zdove. Gozdovi v ptujskem okraju so v pretežni večini mladi, kar je posledica gospodarjenja z njimi. Vsak lastnik vsakoletno posega v gozdove. Nekater; jem- lje iz njih samo prirastek kar je pravilno, v veliki večini pa več kot letno priraste. — To pa seveda ni v skladu z umnim gospodarjenjem Noben posestnik ne more iz hleva prodati zadnjega repa brez neprijetnih posledic Za ekono- mičnost gosix>darjenja. Prav ta- ko ne smemo v gozdu posekati več, kot samo to, kar letno pri- raste da se ne bi pojavile ne- prijetne posledice za ekonomič- nost gospodarjenja Poleg tega se v pretežni večini gozdov ste- tjari in ponekod povrhu še pase. Že samo dejstvo, da je vsa gozdna trava kisla, da ima tako majhen procent hranljivih snovi in da je potrebna 4-kratna ko- ličina gozdnih trav za normalno zasičenost goveda — govori proti paši v gozdovih. Poleg te- ga, da živina ix>pase travo po- pase tud: ves gozdni podmla- dek, katerega skriva pod svoji- mi krošnjami kot nebogljeno deco gozdno drevje S steljarjenjem vsak posest- nik odvzame gozdu tiste hran- ljive snovi, katere so gozdnemu drevju nujno potrebne za pro- izvodnjo lesne gmote. Vsak po- sestnik dobro ve, če odvzamemo gozdu listje smo mu odrekli gnoj in s tem vsakoletni pri- rastek. Tak gozd hira, dokler končno ne oslabi toliko, da po- stane žx-tev lubadarjev, gobar- jev, različnih prelcev in različ- nih glivičnih bolezni. Ker se vse to odvija v zelo dolgem ča- sovnem razdobju, laik tega od- miranja ne zapazi takoj. Samo steljarjenje ima pa poleg teh še nešteto drugih slabih posledic. Vsakdo ve iz izkušenj, da je v gozdu sp.'-ehod prijeten za- radi svojstvene klime. To klimo povzroča več faktorjev. Eden od teh je ta, da sloj listja na gozdnih tleh počasneje oddaja vlago kot oa travnik. Kapljice dežja počasneje prodirajo skozi sloj listja, zato Pa gozdna tla tudi dalj časa zadržujejo vlago. Pri vsakoletnem steljarjenju pa pride do odnašanja naplavljene gozdne zemlje na poljedelske' kulture. Teh primerov je ravno v ptujskem oltraju toliko, da se. je potrebno resno zamisliti nad' dejstvom da se vsaj na dobri polovici vseh privatnih gozdov vsakoletno steljari, in to vedno na isti površini. Ce vzamemo v obzir celotno površino gozdov v okraju in če si predstav.mo, da je povpre^čnl letni prirastek v gozdu 2 5 m' na Iha, b-; '.našala letna koli- čina 62.500 m"* prirastka Ker pa ne smemo vsega prirastka po- sekati zaradi navedb katere smo že omenili, in če bi ta vsa- koletni prihranek znašal eno pe- tino letnega prirastka, b; smeli posekati na vsej površin- go- t zdov v okraju samo 50.000 m', v čemer je zapopadcn tehnični les in drva za kurjavo. Dejan- sko se seka 400/n več, kot letno priraste. Vzrok- te prekoračitve so po- znani ir vpra.šamo se: kaj sedaj? V Uradnem listu LRS št 22 je izžel 1. 1953 »Zakon o spre- membah in dopolnitvah zakona o gozdovih o ki predpisuje, ka- ko se naj upravbaj--, gozdovi brez ozira na lastništvo. Zakon pravi: Gozdovi v Sloveniji so zaradi splošnega pomena ne glede na lastnika namenjeni splošnim koristim ljudske skup- nosti in so zato pod posebno skrbjo iji nadzorstvom države. Z gozdovi je treba gopodariti taiko. da je zajamčena trajnost proizvodnie. nada''ie ie preno- vedano gozdove piistošiti. Pod pustošenjem gozdov se razume vfiako dejanje, s katerim se sla- bi rodovitnost gozdnega zemlji- šča, zmanjšuje gozdni prirastek ali ogroža trajnost proizvodnje. Sečnja na golo je prepovedana, dovoljeni sta samo prebiralna in oplodna sečnja Sekati se sme samo z dovoljenjem, ki ga izdaja za 10 m* drv občinski ljudski odbor, za tehnični les pa do 100 m' okrajna uprava Za gozdarstvo, za količine pre- ko 100 m' pa pristojni republi- ški organ. Ne more se izdati sečno dovoljenje za sečnjo v opustošenem gozdu. Pravico za sečnjo si pridobi vsak lastnik gozda tako: V vsaki občini ae na krajevno običajni način raz- glasi rok, do katerega je treba vložiti prošnje za sečno dovo- ljenje Vsaka prošnja mora biti predpisano izpolnjena in kole- kovana K taki prošnji poda pristojni logar strokovno mne- nje o stanju gozda. Ce se po tem opisu ugotovi, da gozd pre- nese posek zaprošenega lesa, se posek odobri in izda sečno do- voljenje. Pri poseku lesa je tre- ba paziti, da se s sečnjo ne uničuje podmladek da panji ni- so previsoki, da se les iglav- cev že v gozdu obeli in 'ubje zažge, če so drevo napadli lu- badarji. Zakon o gozdovih prepovedu- je izpuščanje živine na zemlji- šča, ki so pripravljena za po- gozditev. ali gozdove, ki se na- ravno pomlajajo ter v mlade gozdove. Paša konj in koz v gozdu je prepovedana Prav tako zakon prepoveduje steljarjenle v jro- zdu v takem obsegu, da bi bila o.srožena proizvodnost gozda. Zakon predoisuie dolžnost po- sestnikn gozda pri izbruhu ka- lomitete. nalezljivih bolezni ali gozdnih škodliivcev. Posebno poudarja zakon o go- zdovih primer, če lastnik gozda tako slabo gosp>odari, da Je ogrožeii« trajnost gozdne proiz- vodnje, obstoj ali gojitev gozda, pa čeprav za potrebe lastnega gospodarstva, tedaj se sme s posebno odločbo državnega se- kretarja Za gospodarstvo LRS prevzetd gozd v začasno di-ž. upravo za določeno dobo, ki ne sme trajati manj kot 10 let in ne več kot 30 let. Uprava nad takim gozdom se Izro^ pristoj- nemu okr. ljudsikemu odboru, ki jo izvršuje na strotoe last- nika. Zaradi izbolj.^anja go9pKxiar- jenja v vseh gozdovih se usta- novijo skladi Za obnovo gozdov. Namen skladov Je finansirati in podpirati dela obnove, nege, varstva in urejanja gozdov So- delovanje najširšim ljudskim množicam pri upravljanju go- zdov je zajamčeno preko občin- skih in okrajnih gozdarskih komisij. Zakon o gozdovih predpisuje tudi kazenske določbe za neiz- i vršitev oziroma neupoštevanj«; določb zakona o gozdovih.: Lastnik gozda mora plačat; pri- j .=!pevek v sklad za obnovo go- zdov 15 dni potem, ko drevo poseka ali podre, od lesa, k, je namenjen za to. da se proda ali kako drugače odsvoji, pa dot/ej, ko ga lastnik odda Za plačilo prisT>evka v sklad za obnovo gozdov je nerazdelno z lastnikom odgovoren tudi kupec orfTOma tisti, ki je les dobil od lastnika. Z vsemi temi določili in ured- bami le skupnost zagotovila vse možnosti za umno in traj- no gO!:podarienje z go:!dovi. S formiranjem okrajne uprave Za goc^daretvo v Ptuju je dano iam«d-vo za l7An*še\'anie v^^h na- los go-^darske službe. Naloge Pozdarske s^n^be v ptujskem okraiu so številne in bi ^ip dale zajeti v na^^ledpiih torT<-?!h: a) Pričeti z urejevanjem go- zdov, najprej državnega potem privatnega sektorja. b) Vskladiti porabo losa s pri- rastkom gozdov. Kjer so mož- nosti pospeševati predvsem hi- tro rastoče listavce im iglavce. Izvršiti konverzije degradiranih nižinskih smrekovih sestojev. Za Dravsko polje najti način, da se omogoči posestnikom igli- častih gozdov zamenjava boro- vega tehničnega lesa za premog in trda drva c) Omogočiti posestnikom go- zdov, da bodo lahko ves teh- nični les prodali predelovalni industriji, da ga ne bodo kot do sedaj p>orabili za kurjavo ozi- roma prodajali različnim naku- povalcem lesa. ki so ga največ- krat na rovaš nepoučenosti ku- povali Za smešno nizke cene. S tem 8o na eni strani ustvarjali nerealen dobiček, na drugi stra- ni Pa oškodovali oz goljufali lastnika lesa Zato bo potrebno organizirati okrajno odkupno mrežo za les iz privatnega last- ništva, da ne bo niti 1 m' brez koristi ter tako preprečiti iz- gubo v narodnem dohodku C) Dovoliti razrez lesa samo takšnim lesno-predelovalnim obratom, kjer je odstotek od- padka najmanjši d) Vložiti vsa razpoložljiva sredstva iz sklada za obnovo gozdov, za nego, varstvo in ob- novo gozdov ter gradnjo in \'zdrže vanje gozdnih komuni- kacij. e) Pospešiti učinkovito ukre- panje proti kršilcem gozdne za- konodajo, predvsem onim last- nikom gozdov, ki sekajo brez sečnih dovoljenj oz namerno pustošijo lastne gozdove f) Dv^'gniti strokovnost go- zdarskega teren.^iVes^a osebi a na takšno višino, da bo kos po- stavljenim nalogam Vse te naloge bo mogoče re- šiti v kratkem času če bo ra- zumevanje v gozdarskih občln- ?k\h komisivTh čo b^do lastn-ki gozdov uvideli da lim ie pod- ročni Ini^ar v pomoč pri nMho- vem goov o gospodarjenju z gozdovi. Nepošteno pridobivonie pravic iz socialnega zavarovana nt Mnogo smo že čitali o nepo- štenem priJobivaiaju pravic iz sociaiJic^a zavarovanja. Takih primerov imamo tudi več v na- šem ptujskem okraju. VeliKO primerov je manjšega obsega in so postali že nekaj vsakdanjega. Želim opisati samo nekaj pri- merov izkoriščanja v večjem obsegu, k- so obsojanja viedni in zasilužijo, da jih sienerm po- šten državljan obsodi. Tov. Z. S. iz Stranoninc št 14, OLO Cakovec je zaposlen pri Gradisu-Kidričevo. Z vednostjo je uporabil ponarejeno listino o davku in ako dosegel, da mu je Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Ptuju izplačal 120 500 ain neupravičenega do- datke u> otroke Listina o davč- ni osnovi ozir o davku je bila ponarejena in se je glasila na- mesto na 25.000 din davčne osnove le na 18.000 din. Zaradi tega je bil imenovani 22. sept. 1954 pred Oia-ožnim sod.ščem v Varaždlnu obsojen na 6 mese- eev zapora in na povračilo zne- ska din 120.500 dinarjev Okraj- nemu zavoda za socialno zava- rovanje v Ptuju Imenovani je pred sodiščem priznal, da Je vedel, da navedena osnova ni pravilna in da potrdilo ni pra- vilno in vendar jo je kljub te- mu uporabil Bil je obsojen za- radi uporabe ponarejene listine. Kdo je listino ponaredil, sodi- šče ni razčistilo, niti ni bila zoper krivca sestavljena obtož- nici Sem mnenja, da bi bilo umestno in nujno, da bi javni tožilec zadevo še nadalje raz- iskal in bi dognal kdo je listino dejansko ponaredil Drugo ponarejeno uradno li- stino ie z namenom da bi do- segel pravico dw dodatka za otroke zelo previdno napravil V. I. iz. Breznega št. 55, OLO Varaždm. Imenovani je ponare- dil potrdilo o davku za leto 1951 tako da je iz 1650 din dav- ka napravil 650 din. Tisoč iz- pred 650 din je tako spretno zbrisal, da je bilo le komaj vidno Tudi ta se bo moral za svoje nepoišleno dejanje zago- varjati pred sodiščem, ki mu bo prav sigurno odmerilo na- stali škod primerno kazen. Zne- sek na neupravičeno prejetih dodatkih za otroke ni majhen in ga bo moral brezpogojno vr- niti Okrajnemu zavodu za so- cialno zavarovanje v Ptuju. Neupravičeno prejemanje do- datkov socialnega zavarovanja pa ne povzročajo samo taki ne- pošteni ljud-ie in izkoriščevalci družbe temveč tudi nevestni uslužbenci na posameznih ob- činah ki izstavljajo potrdila o skupnem gospodinjstvu. Tako imamo primere da ti uslužbenci izstavljajo potrdila ne aa bi se prepričali o dejanskem stanju t. j. o resničnosti potrdila. O tem priča zgovorno sledeči pri- mer: Dne 20 4 1954 je uslužbenka neke občine izdala potrdilo, da upravičenec do otroškega do- datka živi v skupnem gospo- dinjstvu s svojim otrokom in da ga vzdržuje Dne 30. 8. 1954 pa je sta?, a mati tega otroka oseb- no izjavila na zapisnik da je ta otr:>k že od leta 1951 stalno pri njej in d> upravičenec da^e same 1000 din na mesec za tega otroka Dalje je uslužbenec neke ob- čine izdal potrdilo 25. 5. 1954, da H F ži/^ v družinski skup- nosti z G. I., ko je slednji za- hteval prav co do dodatka za otroke. Ko pa je H. F. zahteval dodatek za .svoje otroke, pa je isti uslužbenec napravil potrdilo, da H F živi v tej družinski skupnosti šele od 1. 9. 1954. S takim nevestnim delom je po- vzročil nepravilno priznanje dodatk ■ Za otroke. Do danes Se ni določeno, kdo bo vračal pre- več izplačaiii OD. Nekateri uslužbenci občin po- zabljajo, da so odgovorni za svoje delo tud. materialno. Za- to izstavljajo potrdila o skup- nem gospod'njstvu kar na izja- ve upravičencev do OD, pj:i tem pa pozabljajo, da so upravičenci do OD večinoma že seznanjeni z do-ločilom 10. in 20. čl. Uredbe o dodatku za otroke po kate- rima je dolžan povrniti škodo tisti, ki jo je povzročil. Ce je torej prišlo do neupravičenega izplačila OD po krivdi usluž- benca občine, ki je izdal nepra- vilno potrdilo, je torej škodo dolžcm pnavrniti tudi uslužbenec, ki je tako potrdilo izdal. Tak je tudi skilep upravnega odbora tukajšnjega Zavoda za socialno zavarovanje, ki se bo v bodoče dosledno izvajal. Nič manj rafinirani pa niso nekateri prosilci za fK>lo mojem mnenju ne more biti olajševalna okolnost ali celo okolnost, ki izključuje kaznovanje. Zadnje čase so prav pogosti primeri popravljanja uradnih iistm tudi v poicOjn^nskili zade- vah. Tako imamo primer, da Je P. A. iz Nji vere na uradnem potrdilu š. 7469 (verjetno sam) popravil na treh straneh letnico 1926 na 1921 in S; tako pridobil 5 let delovne dobe, ki mu je pa nismo priznali, ker smo to pra- vočasno opazili. Kljub temu, da ima imenovani sedaj pravico do nepolne starostne pokojnine, se bo moral zagovarjati pred so- diščem zaradi ponarejevanja uradne listine po 306. čl. kazen- skega zakonika, čeprav ni po- vzročil državi materialne ^ode, kar smo m.u preprečili, zasluži, da se ga najstrxxačje ie»««wjo. Občina Starše je dne 13. 11. 1953 izdala pod št. T-1/112-53 uradno potrdilo, da je bil tov. Kancler Jurij iz Starš zaposlen od oktobra 1945 pa vse do ja- nuarja 1947. Na podlagi druge delovne dobe ia tega potrdila mu je Zavod za socialno zava- rovanje priznal minimalno po- kojnino in mu izplačal za nazaj znesek ca. 60.000 din. Ob na- knadni reviziji pa se je ugoto- vilo, da je bilo to potrdilo, ki je bilo podlaga za priznanje i>o- kojnine nepravilno. Kljub te- mu, da je omenjena občina na- knadno na našo zahtevo pre- klicala že omenjeno iX)trdi!l.o, ni bilo mogoče preprečiti izpla/čila neupravičene pokojnine. Uprav- ni odbor Za^^ida za socialno za- varovanje v Ptuju je sklenil, da mora neupravičeno izplačani znesek na pokojnini vrniti ob- čina Starše, ki je to dejansko povzročila, sama pa naj uredi zadevo z uslužbencem, ki je to zakrivil. Navedeni primeri zgovorno pričajo, da imamo še mnogo primerov nesramnega izkorišča- nja družbe. S pomočjo množič- nih organizacij in poštenih Oi-- žavljanov bo Okrajni zavod za socialno zavarovanje kljub te- mu, da ima ogromno rednega dela. vložil vse sile, da ugotovi sleherni primer izkoriščanja in bo vsak primer predlagal v ka- znovanje. Naša dolžnost je, da priznamo slehernemu, kar mu pripada in da onemogočimo vsakogar ki skuša nekaj prido- biti kar niu dejansko n^ pri- pada. S. A, oispem priprav na Cislrožno in ''TOrazpoložene v ptujskem ■^1 Navdušenje, s katerim so se vrnili udeleženci velikega poli- tičnega zborovanja na Ostrož- nem, 19. septembra t. L, je pri- znanje vsem množičnim organi- zacijam tudi v našem ptujskem okraju, zlasti pa Socialistični zvezi ter organizaciji ZB NOV in občinskim štabom, ki so v večini krajev opravili največ dela. Velika politična akcija po vseh predelih ptujskega okraja Za pridobitev čimveč j ega števi- la udeležencev zborovanja na Ostrožnem ni le prekinila po- čitniškega in poletnega mrtvila množičnih organizacij, temveč je vzbudila raz{>oloženje za ži- vahno delo v naslednjih jesen- skih in zimskih mesecih. V ve- čini vasi in naselij so prišli politični delavci v vsako hišo in so s tem obnovili povezanost članstva z organizacijo, obenem pa dobili vpogled v težave, uspehe in način življenja tega članstva. Nj čudno, da so se- danje seje funkcionarjev mno- žičnih organizacij zelo živahne, saj se je nagrmadilo problemov, ki jih bo potrebno v bodoče re- ševati. Razumljivo je, da ao bile partizanske družine, otro- ci-vojne sirote in vsi ostali vaščani veseli obiska tega ali onega funkcionarja, saj se da doma vso bolje in lepše ter laže dopovedati kakor pa v uradih in drugje, ker to ne dopuščajo priložnosti niti čas. »Lepo, da ste prišli!« so besede, s katerimi je bilo sprejetih pri neštetih hi.šah večina agitatoriev za Ostrožno. še Poi^obno pri?rrčno Pa so po- v?)Od spreiemali patruljo Lac- kovega odreda, kamor je prisila na obisk. Z veseljem lahko ugotovimo, da se je s široko politično ak- cijo v zvezi z Ostrožnim poli- tično mrtvilo umaknilo živah- nosti, ki pa je sedaj ne bi smeli zanemeuiti. Zadnje iz- kušnje nam F>otrjujejo. da se ne smemo držati togih oblJc dela in se omejiti le na sklicevanje sestankov, zborovanj itd. ter se veseliti nad veliko udeležbo ali tarnati nad slabim obveščanjem in podobnim, kar ima navadno za posledico, da pride na sesta- nek, zborovanje, sejo in slično le nekaj ljudi. Stalna povezava s članstvom z obiski doma In na sestankih bo tudi v bodoče oini«*»\r^la delo organizarii So- c^si-tfo+ičrip zvf«7e in nedvomno bo čla^n^stA^o rado sodelobralo s predlogi. domiS'licami, udeležbo n sodelovanjem povsod, kjer DO videlo, da začeto delo zago- tavlja in tudi rodi uspeh. Zadnje izkušnje v zvezi z Ostrožnim tudi kažejo na ne- zdrav pojav, ki se je udomačil zlasti v nekaterih krajih na Dravskem polju, kjer so poli- tični delavci zanemarili politič- no delo in se ljudje iz njihove okolice bavijo le z drobnimi gospodarskimi vprašanji. Zelo neumestno je, da ponekod do- bivajo ljudi na sestanke, in si- cer x>ocl pretvezo, da napovedjo za dnevni red gospodarska vprašanja (davek, cene itd.), v resnici pa obravnavajo druge probleme. Napačna je njUiova trditev, da naših delovnih ljudi ne zanima domače in svetovno dogajanje, delo miroljubnih sil in domač ter svetovni gospodar- ski razvoj, napredek in težave, zato je tudi napačno zapostav- ljati politično pojasnjevanje ali celo trditi, da je to nepotrebno. Ob obisku družin v zvezi z Ostrožnim je bilo treba ljudem odgovarjati na številna politič- na vprašanja, pa tudi na pro- bleme v zvezi z odmero davka, z vinlčarskimi tn F>odobnimi odnosi, zemljiškim skladom, ce- nami, preskrbi s kruhom, šol- stvom, službo v JLA in skrat- ka o vsem, kar veseli in tare delovne ludi ob vsakodnevnem delu in življenju. V bodočem delu nikakor ne bomo smeli mimo najglavnejše naloge množičnih organizacij, mimo ustvarjanja javnega mne- nja socialističnih postavkah, saj si je nemogoče zamisliti dobre- ga funkcionarja Socialistične zveze v osebi, ki prikimuje na vsako nerganje in kritiziranje, ki je brez dobre volje, braniti pravilno stališče in stvar kori- stiti z nasvetom, predlogom ali kakorkoli pomagati, da se stva- ri spravijo v sklad z našim so- cialističnim prizadevanjem V raznih diskusijah se tu in tam dopušča razmeroma malemu številu orizadetih v raznih za- devah tarnati o nepravilnostih in krivicah, medtem pa se po- zablja na večino ljudi, za ka- tere so iste stvari pravilne in v redu. Ljudem so potrebna po- tasnila, da si laže pomagajo in tudi laže tolmačijo razne po- goje, ki silijo tega ali onega, da se potrudi samostojno ali s pomočjo drugih urejevati te- žave, ki ga mučijo. S po^asnje- vaniem je mogoče pomasati neod''očnim l^udpm. da se laže odločijo za korak nar»rej. za borbo prot- težavam in nenra- cialistične zveze lahko zato nmogo koristijo odbornikom pri njiiiovein pojasnjevanju in po- nioci množiCi. V organizacijah, kjer se bodo tudi v Dodoče omejili samo na zbiranje članarine po domovih, ne da bi se s člani tudi po- menili o vsem in ne da bi članstvu pomagali razjasniti vprašanja, v katerih se sami ne znajdejo, ne bodo koristili or- ganizaciji niti članstvu. Kaj po- trjuje Celo nepobrana članarina? Več kot z vprašanjem obdav- čitve posameznikov bi se naj organizacije v bodoče bavile s predlogi svojega članstva o raz- nih možnostih njihove zapo- slitve in odprave težkih živ- ljenjskih razmer, ki jih je kri- va premala ali nepravilna za- poslenost. Vrsta drobnih vpra- šanj je še nerešenih v zvezi z bivšimi viničarji, njihovo zaix)- slitvijo na bližnjih kmetijskih gospodarstvih In podobno Z dobro voljo odborov SZ in član- stva bo mogoče v pomenkih in posvetovanjih razvozlati ve- čino nejasnosti. ki spravlja članstvo v slabo voljo. O vsem prednjem so se v pe- tek. 24. t. m., v Ptuju pomenili predsedniki občinskih odborov Socialistične zveze s predsed- nik.om in z odborniki okrainega odbora Socialistične zveze in sklenili po zaključnih besedah tov, Jožeta Tramška, dobro raz- TX>!o7cnje po Ostro^r.em vzdr- ževati na enako živahnem poli- tičnem delu tudi v bodoče. De^e maseeev zo gol'u!i'0, ki poifzroeila nad 200.000 d n škode Pred okrajnim sodiščem v Ptuju je 8. septembra t. i. kon- čala razprava zoper Potočnika Mirka, učitelja iz Kidričevega, ki je bil obtožen, da je ogolju- fal trgovsko pdjetje Izbira v Ptuju za 89.188 din, poslovalni- co Preskrbe v Kidričevem pa Za 143.405 din s tem, da je na- kupil zase razne zvezke in le- poslovne knjige, račune pa je dal izstaviti na ime Vajenske šole v Kidričevem, kjer je bil do razformiranja upravitelj. So- dišče je izvedlo dokaze, končno spoznalo Potočnika krivim de- janj iz obtožnice in ga obsodilo na 10 mesecev zapora ter na plačalo škode pod^etjima. kolikor ni bilo mogoče pri njem najti nakupljenih zvezkov in knjig tn iih vrniti pod-'etjima. Sodišče Potočnikovemu zago- voru ni moglo verieti, ko se je irgovarlal na do-her nam-^-n na- kupiti knjige za »Svobodo« v Kidričevem, za knjižnico Sin- dikalne podružnice ali celo za Vajensko šolo, ko pa vse osta- le okoliščine govorijo o tem, da je Potočnik vedel, da je bil z 31. majem razrešen upravniške dolžnosti, da je bil internat šole ukinjen in razformiran 1. maja, da ni bilo več na raz- polago kreditov in da je bilo nesmiselno nakupovati v imenu in na račun te šole zvezke in leposlovne knjige. Vse je biilo toliko bolj odveč, ker je bil Po- točnik prej opozorjen, da naj ničesar ne kupuje za šolo ali internat, ker ni potrebe niti sredstev. Ko sta začeli podjetji iizterjevati račune, Potočnik na dopise in urgence sploh ni ho- tel odpo\^oriti. Zadeva je konč- no prišla na ušesa upravi To- varne .glinice in alum^nila v Ki- ,^-i?ir>vpm i'" nato ^i^V^rM ki je zadevo predal po pTe'skavi v razsojo sodišču. Tekom sodnega razpravljanja je bilo dognano, da je Potočnik ogoljufal dve podjetji. Prvotno je bil obtožen le za en primer. Seveda se sedaj Potočnik sam sprašuje, kako se bo v bodoče uveljavljal v družbi kot učitelj, ko bo moral bržkone za deset mesecev v zapor in potem bo moral leta in leta plačevati podjetjima nastalo škodo, ki znaša kljub nekaterim vrnjenim knjigam še vedno nad 168.000 dinarjev. Čeprav bo Potoičnik poskušal srečo še s pritožbo, je težko verjetno, da mu bo uspelo do- kazati, da ni imel goljufivih na- menov, ko pa mu že pred okrajnim sodiščem ni uspelo zvaliti krivde na koga drugega aili na opravičljive dkoliščSne, da bi se rešil odgoi''omosti in kazni za očitano mu de^an^e Pz. Ptui. I. oktobra 1954 Stran 3 ^w Tednu mmmev Vsak pomemben dogodek ali akcijo, ki je važna bodisi za gospodarsiki a']i kulturni dvig diiižbe, želimo v sedanjosti pri- bližati ljudem s posvetllnimi tedni, med katere se bo letos prvikrat uvrstil tudi Teden mu- zejev. ICOM, ki je mednarodna svetovna zveza muzejev v okvi- ru organizacije UNESCO, je na svojem letos, zasedanju skle- nila, da bo odslej vsako leto prvi teden v oktobru p>osve5en muzejem. Namen tega tedna pa bi naj bil v tem, da se popu- larizira delo muzejev, njihove zbirlke to razstavne predmete Pa da pTib"ižamo širokim pla- stem mestnega in podeželskega prebivalstva. Nedvomno je Teden muzejev izraz novih hotenj, obenem pa tudi posledica temeljitih gospo- darskiih. z njimi Pa prav tako povezanih kulturnih sprememb, ki jih je povzročil nov čas se- danje, povojne dobe, ko posku- šamo podati življenju in delu nov smisel in novo vsebino. Med pomembne kulturne In prosvetne ustanove so se pri nas v povojnem času uvrstili tudi muzeji, ki so prešli svoj nekdanji, ozko omejeni znan- stveni značaj. Po obliki in vse- bini dela jim želimo približati TX>sebno pri nas preprostemu delovnemu človeku, da bi mu tako širili obzorje ne le preko Icnjig, temveč tudi preko na- zornih razstav. Prav iz teh vzrokov eo mu- zej, pričeli s temeljito reorga- nizacijo svojega notranjega de- la, ki je povezano s proučeva- njem zbirk in postavljanjem muzejskih razstav v posameznih muzejskih oddelkih in prav ta- ko zunanjega dela, ki je ome- jeno na teren, ki je še prepoln ostaUn preteklosti in kultxire. Muzeji postajajo p>osebno v naši novi dnažbenl stvarnosti močna opora kuitumopriosvet- nemu delovanju in dragocena pomoč našim šolam pri pouku splošne, umetnostne in kultur- ne zgodovine. Ali bi si mogli zamisliti nazornejšo in bolj živ- Ijenjisko učilnico, kakor je so- dobno urejen muzej s svojimi bogatimi arheološkimi, kultur- nozgodovinskimi, umetnostno- zgodovinskimd in etnografskimi oddelki, ki So živi dokumenti Od 3. 10. oktobra dejavnosti pokolenj od pradav- nine do današnjih dni? Ljudska oblast v naši novi državi se je v polni meri za- vedala pomembnega poslanstva, ki ga opravljajo muzeji. S ši- rokimi podporami je omogočila, da smo v zadnjih letih po vojni prešli k preusmeritvi muzejskih razstav in oddelkov podprla pa je prav tako tudi znanstveno raziskovanje muzejev pri izko- pavanjih, ki so dala doslej po- vsod zavidanja vredne rezulta- te, pri etnografskih raziskova- njih, ki so preprečila, da bi propadel prenekateri predmet, dragocen kot dokument naše ljudske kulture, velika sredstva pa je prav tako vložila Za za- ščito kultumo-zgodovinskih spomenikov, ki skupaj ustvar- jajo in ohranjujejo podobo slo- venske domovine Take široke pomoči je bil deležen tudi ptujski Mestni muzej, ki ima staro in bogato tradicijo na zgodovinsko — lahko rečemo - najbolj razgiba- nih tleh, a je doživel svoj pravi razmah v reanici v *aelo prire- diti in odpreti vrsto novih od- delkov, ki BO v ponos ne le Ptuju, temveč vsemu temu de- lu Slovenije. Delo muzeja 8e ni zaključeno in ob izdatni pod- pori, ta katero je zaprosila mu- zejska uprava za prihod, leto, upa. da bo uspelo dokončno urediti še tiste zbirke oziroma oddelke, ki še danes predstav- ljajo pereč problem Mestnega muzeja. V proslavi Tedna muzejev, na katero se vestno priprav- ljajo vsi slovenski in jugoslo- vanski muzeji, bo po svojih močeh sodeloval tudi ptujski muzej, ki bo priredil dve raz- stav] manjšega obsega: prvo v izložbi v Murkovi ulici, drugo pa v kapeli nekdanjega domi- nikanskega samostana, ki bo prikazovala v slikah podobo srednjeveškega Ptuja. Muzealci bodo v tem tednu vložili mno- go pozornosti vodstvu po mu- zejskih oddelkih, medtem ko se bo javnost preko Časopi^sov in radia mogla seznaniti podrob- neje s stanlem muzeja in z nje- govo problematiko. U. T. Cene na ptujskem živilskem trgu T sredo, 29. septembra 1954 Čebula 20—-25, česen 80, fižol luščeni 30, fižol stročji 30, krompir 10, papnka 30. cveta- ča 50, kumare 15, kumare za vlaganje 30, peteršilj 40, pesa rdeča 25, solata endiv 25—30, solata v glavah 20, korenček 40, zelje v glavah 20. korenček 40, ohrovt 25, paradižnik 30. Maslo surovo 400, zaseka 250, mleko 20, smetana 100—120, sir 40—70. Kokoši 250—400. piščanci 200 —400. purani 700. Br(>skve 30—40. grozdje 60. hru.škf 30—40. ^^bolka 25—30, 911 ve 40, orehi 100. Gobe 80—100, jajca 18. OBČINSKI PRAZN NA POLENŠAKU Udeleženci sborovanja na Ostroinem so ic vrnili z nepo- zabnimi vtisi na Polenšak, kj«r se vaš&ani pripravljajo na doma" či občinski praznik, ki naj bi odražal ponos in zavest ljudi tega kraja In okolice, da so v najtežjih časih NOB doprinesli častni delež In ga Se doprinaša- jo za napredek mir in ugled naše svobodne domovine. O tem govorj prizadevanje ta e'ektrifi- kacijo, za dograditev gasilskega doma in vse, za kar Je bilo tre- ba doslej skupnih naporov In skupnih sredstev Dan, ob kate' rem •« da vae to odraziti, mor%, biti prazničen dan in ta dan bo ostal tudi na Polcnšaku — ob- činski praznik Na ta dan bi se zbrali iz vseh strani tega kraja in okolice in se skupno spomnili na minula leta, na dosežene uspe- he in premagane težave pre- teklosti in sedanjosti ter se skupno razveselili ob nai:rtih na- šega časa in bodočnosti, ki jo bo preživljal naš miadi rod. Vse to naj bi bil 17. oktober — dan občinskega praznovanja na Polenšaku. Na predvečer bo pred gasilskim domom zagorel veličasten kres, ki bo osvetljeval in ogreval vesele obraze mladine in odraslih. V zgodnji nedeljski uri bo budnica pri vsaki hiši oznanila slavnostni dan. Dopol- danskemu zborovanju in kultur nemu sporedu bo sledila kole- sarska dirka na lOkm progi Vrsta pogumnih tekmovalcev se bo pognala izpred vaške lipe na pot skozi Slome in 2amence do križišča pred Dornavo v bliž-ni transformatorja ter skozi Hla ponce krenila naza; na Polenšak Na cilju bo razdelitev lepih na- grad, katere si bodo zaslužili prvi trije zmagovalci. H kolesar- ski tekmi vabimo vse sposobne domačine in tudi goste iz sosed- njih krajev — z Dornave, Jur šine, Podgore In bližnje vasice Savci. Prijave vsak dan spreje- ma tov. Segula Mimica na nje- nem domu pri Lahovih. Občin- ski praznik se bo nadaljeval s popoldanskim srečolovom in s prosto zabavo, ki se bo razmah- nila ob poskočnih zvokih In pri- jetni družbi. Člani pripravljalne- ga odbora so začelj s prvimi deli. Ž razumevanjem In s pomočjo SZDL in vseh vaščanov bo 17. oktober pravi praznik občine Po- lenšak. Občan. Letolnl popis obrti Zadnji popis obrti je trii 31. marca 1951. Glede na reorgani- j zacijo gospodarstva, uvedbe no- vega gospodarskega sistema in celo vrsto gospodarjih ukre- 1 pov In predpisov so nastopile v obrtništvu spremembe, ki so nastale kot posledica omenje- nih pravil. Obrtništvo se je v splošnem razširilo, izboljšali so se pogoji njenega hitrejšega razvoja, zastarele oblike roko- delstva so zamenjane z novimi, boljšimi in sodobnejšimi. Po vsem tem se je izkazala potre- ba za nov popis obrti. Letošnji popis vseh obrtnih podjetij bo po stanju z dne 30 septembra 1954 in bo od 1. do 12. oktobra t 1. Vsak obrtni obrat, delavnico oziroma obrtno podjetje, bo v tem času obiskal popisovalec, kateremu so vodje obrtnih obratov dolž- ni dati na razpolago vse podat- ke, ki jih zahteva popisnica tn ki jo bo izpolnjeval popisova- lec. Da bi se omogočil pravilen in nemoten potek popisa posamez- nih obrtnih delavnic tn podjetij, je nujno, da vsi vodje obrtnih delavnic in obrtnih podjetij pri- pravijiO odgovore, ki pridejo v poštev na vprašanja, tiskana v nopisnici. Obraze,- sami kot ob- širna navodila v zvezi z izvedbo popisa samega so tiskana v šte- vilki 18. strokovnega glasila OBRTNIK. Statistični urad Okramo q!eda!išče Pfui Okrajno gledališče v Ptuju otvarja v torek, 5. oktobra t. 1., gledališko sezono 1954'55. Ob tej priložnosti bo uprizorilo kitajsko igro z glasbo v štirih dejanjih »Kvej-Lan«. Osnova tega dela je roman Nobelove nagrajenke Pearl S. Buckove »Vzhod in Zapad*, ki ga je dramatiziral Vojmil Rabadan, poslovenil pa je igro pred kratkim pisatelj in režiser Emil Frelih, ki jo pri nas tudi režira, Oskrbel ozir. napravil je tudi scenske osnut- ke. To odrsko delo je doživelo povsod izreden uspeh. Ptujska premiera in otvoritvena pred- stava nove sezone pa bo obenem tudi prva predstava v Sloveniji. Prepričani smo. da bo to svoje- vrstno in po vsebini zanimivo ter globoko delo našlo topel odziv tudi pri našem občinstvu. Omenimo naj še. da je pevske točke v tej igri uglasbil Jože Gregorc. V naslovni vlogi »Kvej-Lan« bo nastopila novo angažirana igralka Danica Šenkinčeva. biv- ša članica Mestnega gledališča v Ljubljani. Njeno mater bo igrala Meta Pimatova. Wang- Kunga, zdravnika — Boris Ko- čevar, Američanko Mary pa Berta Ukmarjeva. Predstave: Torek, 5. oktobra 1954. ob 20. (8.) uri: Pearl S. Buck-V. Raba- dan: »KVEJ-LAN«, kitajska igra | v štirih dejanjih. Premiera. Re- žija in scena Emil Frelih. Otvo- ritev sezone 1954^55. Četrtek, 7. oktobra 1954, ob 20. (8.) uri: Buck-Rabadan: »KVEJ-LAN«, kitajska igra v štirih dejanjih. Prva repriza Predprodaja vstopnic pri gle- dališki blagajni dan pred pred- stavo in na dan predstave od 15 do 17. ure, ob nedeljah od 9. do 11. ure ter eno uro pred pred- stavo. Rezerviranje vstopnic do- poldne v gledališki pisarni, te- I lefon štev 71, OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ SINDIKALNA GRUPA Velika Nedelja Nedel.ia. 3. oktobra 1954, ob 15. (3.) uri- »VESELI VECER«. Gostovanje Okrajnega gledali- šča Ptuj v Veliki Nedelii (Za- družni dom) Predprodaja vstop- nic v Kmetijski zadrugi Velika Nedelja Središče ob Dravi Nedelja, S. oktobra 1954, ob 20. (8.) uri: »VESELI VECER«. Gostovanje Okrajnega gledali- šča v Središču ob Dravi (Dom »Partizana«). Predprodaja vstop- nic v Kmetijski zadrugi Sredi- šče ob Dravi. Ormož Sreda. 6. oktobra 1954. ob 20. (8.) uri: »VESELI VECER«. Go- stovanje Okrajnega gledališča Ptuj v Ormožu (Dom »Partiza- na«). Predprodaja vstopnic pri trg. podjetju »Vzor« v Ormožu. FOTOAMATERJI! V petek, 1. oktobra t. 1., ob 19. uri bo v Ptuju v mali dvo- rani OK ZKS občni zbor Foto- klnoamaterskega društva, na katerega so vabljeni vsi prijav- ljeni fotoamaterji, ki so se do- slej zanimali za začetek dela društva. S seboj naj pripeljejo svoje znance in prijatelje, ki prav tako žeijo postati foto- amaterji in član; društva. Na občnem zboru bodo b- ravnavana nova pravila dru- štva, program dela in skupni obii^ik fotoam^nterske raz-^+a-^e v Celju, ki bo 16. in 17. oktobra. Odbor ★ BRZOTURNIR SD PTUJA ZA SEPTEMBER se je končal z zmago Bohaka, ki je zasedel prvo mesto s 7 in pol točkami. Slede: Toš In Rudoi^f po 7, Per- nat 6 in pol, Miklavčič 5 in pol točke itd. Iz |ur'ific: v okolici Juršinc je divjala 15 septembra 1954 popoldne huda nevitha ki je povzročila v Slavšini, Smolincih. Gibini, Rjavcih in Hvaletincih nad nii- lijonsko škodo. Strahovit vihar, ki ga v teh krajih ne pomnijo, je izruval po sadovnjakih sad- ne drevje in ga zriva^l ponekod do 3 m daleč. Večjo škodo so utrpeli vinogradniki, ki jim je neurje uničilo precej grozdja. Tudi gozdovi so prizadeti. SlatK) zdravstveno stanje go- veje živine narekuje ustanovi- tev osemenjevalne postaje v Juršincih ali Gabemiku, za kar se resno zavzemata KZ Juršin- ci in občina Juršinci, na čigar področjih je od 1300 krav in telic okuženih 40 odst., kar po- vzroča letni izpad nad 300 telet j in s tem tudi večmilijonsko škodo. KZ Juršinci ima sicer 5 ^ uporabnih plemenskih bikov, I vendar to število ne zadostuje glede na velik okoliš, kj nare- kuje vzdrževanje najmanj 10— 12 plemenskih bikov. KZ Juršinci je v zadnjem ča- su prevzela Iniciativo za usta- novitev osemenjevalne postaje v Juršincih ali v Gabemiku in pričakuje, da bo naletela na I vsestransko razumevanje in oporo pri Gospodarskem svetu OLO. To ni laž DOKAZ RESNICE Čvrst dokaz resnice je pred kratkim i>otrdii izpoved neke- ga trgo^^ega xx>tnika, ki je zahteval od zavarovalnice od- škodnino zaradi tega, ker ga je ugriznil pes. Družba je namreč poslala nekega svojega urad- nika, da bi izvršil pri dotični- ku, katerega pes je tigriznil potnika, tozadevne poizvedbe. Toda uradnika je hud pes te- meljito ogrized še proden je stopil v hišo. ZAKON Z GARANCIJSKO LISTINO Nefci miincheniski »inštitut m poroke« je začel v zadnjem ča- su izdajati deset let veljavne garancijske listine za vse poro- ke, ki jih posreduje. V prime- ru, da se zakon pred tem Ca- siom razbije, vrne inštitut zne- sek, ki ga je stranka plačala Za posrediovanje. Majhen mož na velikem potovanju »Ne hodi predaleč in pridi za kosilo nazaj!« je rekla stara mati enajstletnemu Evgenu Hartu v New Yorku ter niu dala 10 centov za kino. Evgen je obljubil in odšel... ter pri- stal po petih dneh vožnje na ladji »United States« v Sout- hamptonu v Angliji. Med potjo v kino je prišlo dečku na misel da je pristanišče z ladjo »Uni- ted States« zanimivejše kakor kino Žrtvoval je deset centov za vožnjo do pristanišča. Naše' je ladjo ter se neopazno zmu- znil v njeno notranjost. Po pe- tih urah zanimivega opazovanj r je ugotovil, da sr> nahaja na odprtem morju. Pn nadnliniih petih dneh se je vrnil k svoj' rtarl mater- točno dan pred z-^ - četkom šol-skega pouka Žabji dialekti Znanstvenik dr. B'air trdi df je s pomočjo mnogih posnetkov žabjega rezljanja na zvočn" trak ugotovil da se poslužujej<- žabe v svojem medsebojnem »DOffovoru« po<:ebneg-i »jezika" V mnogih nrimerih — tako trd' znamtvenik — je laže identl- ficirati žabe po gla-oi-ih kako^ Po ziman-em vid-^zu Zato je tudi žabji klic posebnega po- mena pri preprečpn.-^u par-enj^ samca in samice ki sta v ožjem sorod^^vu Pri mnog-"h •»inte-- vju-ih«. ki iih je znanTtvml^- opravil med žabami nes-^om- ugotovil njihov določen dialekt. Šolska m'ac!ina na^ se vk» učuie v društva za telesno vzgojo Telesna vzgoja in šport je področje, kjer se šolska mla- dina najpogosteje in najraje udejstvuje v svojem prostem času. Obvezna šolska telesna vzgoja do neke mere zadovo- ljuje prirodne težnje mladine Po vsestranskem gibanju, špor- tu in razvedrilu. Toda ta težnja se večkrat v izvenšolskem živ- ljenju izrodi v divje in neor- ganizirano brcanje žoge ali pa se predaja nekontrolirano dru- gim lahkim zabavam pod ne- gativnim vplivom filmov ali pod vplivom slabih vzgledov odras- lih ljudi itd. Dolžnost staršev, šolskih in domovskih uprav je, da takšno škodljivo izživljanje mladine preprečujejo, jo preusmerjajo in pošiljajo v čimveč jem šte- vilu v telesnovzgojna društva, kjer se bo mladina v organizi- ranem delu in zavestni disci- plini, marljivosti tn zdravi za- bavi vsestransko razvijala in krepila. Potrebno je, da profe- sorji in vzgojiteji redno raz- pravljajo na svojih konferen- cah o vključevanju in udejstvo- vanju šoske mladine v telesno- vzgojnih društvih. Uspehi mla- dine na tem področju pomenijo uspehe tudi v Soli. Vse naj vodi tradicionalno načelo: »Zdrav duh v zdravem telesu«. Cim bolj se bo mladina pri- memo razgibala v telesnovzgioj- nih društvih, tem več uspehov bo imela tudi v šolah in starši bodo imeli tem manj skrbi s svojimi otroki. Potrebno je, da voditelj, ro- diteljskih sestankiov dajo stal- no na dnevni red tudi udejstvo- vanje mladine v telovadnici in razpravljajo zlasti o tem, če otroci redno obiskujejo telo- vadne ure. Poudariti je treba, da lahko v telovadnem društvu fiziološko, pedagoško in vzgoj- no uspešno vplivajo vadniki le na tiste člane, ki so stalno ak- tivni člani. Potrebno je tudi. da se pri ocenjevanju iz vedenja, ki iz- raža poleg obnašanja vsestran- ■^ko prizadevnost otroka in nje- gov odnos do družbe, upošteva iktivnost otroka v telesno vzgoj- nem društvu. Krepitev zdravja, povečanje trile.sne odpornosti in sposobno- -^l. oblikovanje lika bodočega graditelja in branilca naše socia- listične skupnosti, ne more biti privatna zadeva posameznika aH posameznih društev, temveč ce- lotne družbe. Znano je, da je imela šolska reforma med drugim tudi ta smo- ter, da s skrčenjem programa teoretskih predmetov omogoči mladini, da bi imela čim več ča- sa za udejstvovanje v telesno- vzgojnih in športnih društvih. Ce bodo starši, učitelji In pro- fesorji stalno propagirali In skrbeli, da bo mladina redno obiskovala telesnovzgojne ure, lepi vzgojni uspehi ne bodo iz- ostali. Vsi se bodo veselili le- *pih telovadnih akademij, v kate- rih bo mladina s ponosom prika- zala svoje telesne sposobnosti. Rudi nec Za smeh — Tovariš profesor, kliče vai lelelon. — Kar počaka naj. ponudite mu stol in recite, naj malo po- trpi. — Strašno sem se prebladila Kaf napravite vi tovariš profe- sor, če ste močno pretrlajen? — Kaši jam, močno kašljam ...« Učitelj dečku »Zakaj ga te- peš? Ali ne veš če te kdo udari po levem licu. da fe treba nasta- viti še desnega?€ Deček: »To vem Udaril me je no nosu. tega pa imam samo ene- gaU Novak France: Kitem dek vm cikalo oktolra v sadovnjaku? ' Oktober je mesec obiranja zimskega sadja. Za prodajo in za lastne potrebe obiramo sedaj sledeče jabolčne sorte: dama- sonski kosmač. boskopski ko- smač, kanadko, mošanček, bau- manovo reneto, ontario, jona- than, bobovec, krivopecelj, šam- panjsko reneto in ostale lokal- ne zimske sorte. Ako smo obrali navedene •orte že v septembru, ne pri- čakujmo okusa in kvalitete pa tudi ne trajnosti kot bi jo si- -er. Vsi kmetijski pridelki zo- ijo letos pozneje kot običajno, ato je treba počakati z oblra- nje.m. Prav posbej velja to za hru- ške. Prezgodaj obrani plodovi V -kladišču ne dozorevajo, tem- ^'eč veneio in so slične slabi -adirki. Dobri poznavalci kvali- 'etnih hrušk trdilo, da je treba '-•ruško obrati če treba tud= ob ■^Inočl. da z:sdeneš pravi čas irpvesne zrelosti hruške. Tako važno je to delo Zaradi tega 'e napak potrgati hruške, ka- -^ar se nam vzljubi. Oberito jih ko so drevesno zrele, d^ T>ridobe '^a kvaliteti v shrambi, do užit- ne zrelosti. V tem stadiju se ^ruškovo me5!o kar samo tond ustih kot surovo maslo. Od '"»d tud^" ime nekaterim aortam "^^slenka*. HnišVvve sorte: pa^rtorjevka. '"'^ržo. dniardovka 7:5rn«»ka de- '-^nka. zimska po^r^j-ovka — je ^r>hn oW-rati T>OKf+'>r»om čim za- o^ft^-ps+i s pecl^em vred od -^^ice Obiramo eno^Jt^vno ta- "> da r>r''niPTno n^r^d v rv^st, ka- -^'^ iT^p?rnf«nT> d<"> Irfvrip::^ r^ec- ja in upognemo v ostrem kotu k vejici. Dokler tako ločenje peclja od vejice ne gre zlahka, plod ni drevesno zrel; toraj po- čakajmo s trganjem hrušk. Po končanem trganju odstra- nimo suha drevesa iz sadovnja- ka, drevesa očistimo in poškro- pimo z rumesanom proti kapar- ju. V vsakem primeru pa sa- dovniak temeljito pognojimo z hlevskim ali pa z umetnim gnojem. Posipajte na 1 ha dovnjaka 500 do 800 k« Thoma- sove moke (žlindre), pa bo za tri leta bogat pridelek krme, paše in sadja. Ne zanemarimo dobrorastnih sadnih dreves. Daimo jim hra- ne, pa bo vaš sadovnjak ravniO tako rodil lepo sadje kot sose- dov oziroma oni. v vašem okra- iu, kjer je letos sadna letina. Kjer sadja letos ni, je znak, da bodo df-pvesa rodila drugo leto. Ce hočemo res dobro letino sadja, pognojimo drevju, ga očistimo, škropimo, pa bo sad- je, sadjevec in denar! KAJ BO PA DELAL VINO- GRADNIK V OKTOBRU? Strokovni del dela mora bdti usmerjen v opazovanje dozore- vanja grozdja. Ves enoletni trud vinogradnika je zaman, akn potrsra nedozorelo grozdje. Kdaj Pa ie grozdje srelo za trgatev? Težko je na to točneje odgovoriti. Ze vrsto let določa- mo datume za trgatev, ki naj bodo mejnik za pričetek. Toč- nejša navodila bi zahtevala več strokovnega sodelovanja z in- štituti oz. postajami za vino- gradništvo Za vsako r>o«;amezno sorto je trebil rovpdttl. kolIVo sCadkorja in kisline naj vsebuje grozdni sok. da lahko kletar pripravi najboljše vino. Vse do- tlej pa se je treba ravnati po povprečni dobi dozorevanja sort. Za letognJo trgatev je čas pri- četka trganja že določen. Trga- tev na splošno, ki naj prične po 15. oktobru, se zdi sicer pozna. Ce poskušamo jagode poznih sort. kot so laški rizling, šipon in ranfol. najdemo vse več ki- slih jagod v grozdu. Ta nezrela kislina bo močno kvarila okus vina. Zaradi tega In pa nizke stopnje sladkorja je potrebno razporediti trgatev p>o stopnji zrelosti za posamezne lege in sorte naprej, proti koncu okto- bra. Vse to je seveda odvisno od vremenskih prilik in dozore- vanja grozdja. Trgatev moramo opraviti pra- vilno. Ce hočemo prodajati sort- na vina. moramo sorte trgati ločeno, vsaj 90 "/o čisto. Trgatev mešanih sort mora nositi naziv »mešano vino«. Ob trgatvi Je ločiti entlobo od zdravega, posebej stiskati in kletariti. Po stiskanju je treba mošt močno žveplati in tekom 48 ur Tvretofit» v slabo žveplane sode. Pri nretoku je treba stro- ?o ločiti č'st\ mošt od kaleža. Tfl nre+ok (za«3>j7Pnip m'^'Sta) je treba letos nujno izvršiti, ker ie na grozdu ost.alo mnogo ga- liee arma in drugih škropiv, ki smo iih pri škropljenju rabili. Vrenje mošta naj poteka po- ča^si. kar rp^iMramo s toT>loto f^- hladimo klet v hladnih nio- Čeh. Po kom?ari« trgatvi treba '"•ino.ffr?>d enr."'t1 s hl^v^Vm gnojem in zemljo globoko pre- kopati. Jesenske kopi ne porav- namo, da lahko mraz tekom zi- me rahlja g'oblje plasti zem- lje. Le v strmih legah jesensko kop opustimo zaradi odnašanja zemlje. IN KAJ ZAHTEVA POLJE V TEM MESECU? Posejmo ječmena, rž in pše- nice, vse kvalitetno, z dobrim semenom. Semena razkužimo proti sneti z »Agrosaniom GN« ali »Abavitom B« ali z drugim sredstvom, ki ga kupite v za- družni trgovini. To je važno predvsem gospodarstvom, ki se- jejo domače seme Pri nakupu semen potom semenske službe je treba vprašati, če je seme že razkuženo, sicer to opravimo sami. Za setev je treba zemljo do- bro pripraviti in pn potrebi po- gnojiti s superfosfatom že je- seni. Ostala umetna gnojila tro- simo spomladi. Ne sejemo v blatno zemljo. Ce Je tu in tam to nulno pri pšenici, ki prena- ša blatno setev, Je potrebno rahljati skorjo zemlji spomladi z brananlem. Ce je le mo*rv5 se na vsak načtn Izognemo pri setvi žit blatu. S polja spravimo ajdiO. koru- zo, buče, peso. repo, ostanke korenja itd Krompir spravimo v kleti oz. zasipnlce: suh — si- cer gnije! Zelo se zmanjša gnitje krompirja, če ga v pla- steh potrosimio z negaišenim ap- nom Po vkletenju krompir nr pozabimo pokriti s sQ.amo. d? krompir ne zmrzne Vse go- molinice spravinv- v shrambe brez blata, torej časte. Stran 4 Ptuj, 1. oktobra 1954 Vse naše cenjene goste vljud- no obveščamo, da zapremo s 1. oktobrom zaradi končane sezone LETOVIŠČE GRAD BORL. Preko zime bo kakor prejšnja leta nemoteno obratovala naša gostilna pri mostu. Zahvaljujemo se za številni obisk vsem cen j. gostom, kateri so nas v letošnji sezoni obiskali in se priporočamo za prihodnje leto. Kolektiv letovišča grad Bori Uprava Ljube kmečke mamice in ateki! Ne zamerite mi, če vam bom danes povedala nekaj napaJc, ki; jih delate ljubi starši pri vzgoji svojih otrok. Ko smo še čisto majhni, ni prav, da nas prepu- ščate samoti v zaprtih hišah, sami pa ob obilnem delu pozab- ljate na nas, ko nas nadlegujejo muhe in ko moramo v mokroti prebiti v svojih ležiščih celi dan. Posebno mlademu dojenč- ku-otroku je potrebna redna hrana in v nobenem primeru ni prav, da nam dajete to, kar jedo odraslL Skrbeti bi morali tudi za naše spanje. Kolikokrat se zgodi, da moramo, ko nas spanec prema- ga, zasipati kar na njivi, na goli zemlji, kjer se naše mlado telo naleze za poznejše dni trajne bolezni. Ko malo odrasemo, nas dnev- no preveč zaposljujete s pašo in drugim delom, ker mislite, da smo že za lažja dela sposobni. Premalo se brigate za naše rane, kraste, ki jih dobimo, ko se zapuščeni sami potikamo okrog hiše. Dobro bi bilo, da bi nas večkrat na dan vsaj po obrazu umili, da bi ne izgledali kot zamorci. Tudi naše glave, lasje, rabijo dnevne nege. Kolikokrat naše glave po celi teden ne občutijo j na sebi glavnika in potem ni I čudno, da se nam zaredijo na ! naših glavah nekoristne domače živalice — viši. I Mnogi starši tudi ne vedo, da je snaga pol zdravja in da je potrebno, da se naša ležišča prerahljajo, redno posteljejo in posteljnina posebno v letnih mesecih izpostavi soncu, da se tam prezrači in iznebi vseh bolh, ki nam pri počitku pijejo kri in v vašo sramoto puščajo na naši koži vidna znamenja, da smo včasih opikani rdeči od bolh. Ko imate čez dan pri delu tuje ljudi, bi bilo dobro, da nas pred skupno večerjo nakrmite in nas spravite spat, da bi ob skupni ' večerji, posebno pa po večerji ne poslušali pogovora odraslih, ki povečini ni primeren za mla- da ušesa. Vedite, da se odrašča- joča mladina največ pohujša in pokvari doma ob večernem de- lu, ko posluša neslane pogovore odraslih. Veliko napako delate tudi pri tem, ko odrasli pijejo alkoholne pijače, da s posebno skrbjo tudi nas zalivate z jabolčnikom in vinom. Vedite, da je alkohol* najhujši strup za mladino. Otrok, ki ga boste že iz rane mla- dosti navadili na alkoholne pi- jače, bo ostal slaboten, pod- vržen boleznim in kar je najbolj žalostno, tak otrok za učenje nikdar ne bo kaj prida. Za svoje malčke, ko vstopajo prvič v šolo, se tudi premalo brigate. Ne priskrbite jim pra- vočasno potrebne obleke, učil in niti jim ne posodite poti prvič do šole. V strahu pred šolo, ki ste ga vsa leta vcepljali v mlada srca, ko vas niso doma ubogala, se morajo šolski sami novinci podati po daljni poti s sosednji- mi starejšimi otroki v šolo. Le s težavo se otresejo doma- čega strahu pred šolo p>olagoma šele v šoli. Končno po daljšem času od doma prestrašeni malčki uvidijo, da jim je šola marsi- kateremu drugi boljši dom, v katerem se bo lahko umsko razvijal v koristnega državlja- na. Vse premalo se nekateri starši brigajo za šolske potrebščine in obleko novega šolarja. Tudi za reden obisk šole imajo premalo brige. Ni prav, da nanogi starši gledajo le svoje osebne koristi in ne skrbijo, da bi njihova deca hodila redno v šolo. Potem ni čudno, da morajo otroci zani- krnih staršev rcizred večkrat po- navljati v svojo škodo, v škodo staršev in v škodo cele naše družbe. Starše tudi prosimo da opu- stijo staro miselnost, da se mora otrok naučiti vse. kar mora znati, le v šoli. Dajte nam tudi doma potrebnega časa, da se bomo lahko tudi doma učili in izdelovali svoje domače naloge. Vedite, da priden in dober uče- nec je le ponos svojih staršev in da brez učenja ni znanja in brez znanja tudi ne napredka. Posebno žalostna pa je ona deca, ki izstopa iz šole in ki ima veliko veselje za nadaljnji uk. Starši, kjer je več otrok pri hiši, uvidite, prosim, že enkrat, da vsi v tem naprednem času ne moremo ostati več doma. Ne bodite tako trdih src in nas pustite v svet, kjer bi se radi dokopali do kvalificiranih pokli- cev. Prosimo vas, da nas, pa čeprav na račun dot, pustite v svet za poklici, do katerih ču- timo sposobnosti in veselje. Ce se nam bo z vašo pomočjo iz- polnila naša življenjska želja, vas bomo, ljubi naši starši, ved- no cenili, spoštovali, ljubili in ob vaši starosti vam bomo v ve- selje, oporo in pomoč. Ljubi starši! Končno vas pro- simo, da tudi vi pridno segate po onih knjigah, ki so v prvi vrsti za vas tiskane. Precej vas bodo poučila o negi in vzgoji nas otrok. Dragi starši! Tudi za vas pa naj velja izrek: »Učimo se, dokler živimo!« Kolar Angelica, 8. razr., Rodni vrh. Nasveti za vsakogar Miši in podgane delajo ško- do, vrhu tega pa raznašajo bo- lezni. Zato jih uničujemo na vsakem koraku. V prostorih, kjer ni živil in kjer ne priha- jajo otroci in živali, lahko za- strupljamo miši 6 kepicami kruha, v katere smo vgnetU fosfor, strihnin ali podoben strup. Nestrupena in dobro de- lujoča vaba je sadra (gips), ki jo nekoliko pomešamo z moko, poleg Pa pristavimo skodelico vode. Škodljivec se bo napil vode, sadra pa se mu bo v čre- vesju strdila. Slej ko prej p« so maflke najbudnejša straža zo- per miši in podgane. ♦ Plavilo je strupeno, zato pe- rice, pozor! Nikar ne plavite perUa, če imate rano na prstih ali roki! Mnogo peric je že umrLo zaradi tega. Sproščeno ležanje osveži člo- veka prav tako kakor spanje. Četudi spimo ponoči le nekaj ur, pa nam uspe ostali čas sproičeno preležati. vstanemo zjutraj čili in spočiti. Tisti, ki ne morejo spati, se skoraj nik- dar ne sproste. Zaspati pa na- vadno ne morejo zaradi tega, ker se boje, da ne bodo mogli zaspati. Prav tako je pri delu. Nepravilni napori in hlastanje vodijo do krčev in izčrpanosti in zmanjšujejo delovno storil- nost. Kdor Pa dela sproščeno in enakomerno, porabi manj energije, naredi Pa veliko več. •» Plesniv sod dobro izperi z vodo, v kateri si raztopil neko- liko sode. Potem napolni sod z vodo, ki si ji primešal so'ne kisline (na 10 litrov 1 del). Po nekaj urah to vodo odlij, sod izplahni in posuši. Duh po plosnobi odpraviš, če ga nekoliko ovlažiš, nato pa zažveplaš. Nato je treba sod še dobro izplahniti. ★ Lesene žlice in drugo suho robo, ki je potemnela, zopet obelimo, če jo umijemo z vodi- kovim superoksidom ali nama- žemo s kašo iz k.orovega apna, pustimo čez noč, nato pa oči- 1 stimo. Pri zlatenici je treba nuditi , kX)lniku takšno hrano, da bodo , jetra čim manj obremenjena. Najlaže še predelujejo sladkor, med, komix>te in močna te jedi; zato te jedi, kakor tudi lahko prebavljivo sočivje predstavlja- jo pri takšnem bolniku osnov- no prehrano. Mleka več kot pol Litra bo:niku ni treba dajati, ker bi lahko sicer maščoba po- vzročala poslabšanje bolezni. Za pripravljanje hrane je potrebno uporabljati izključno olje ali maslo, pa še teh vrst maščob •e treba uživati čim manj. Bolnik z navadno zlatenico naj uživa čim večje količine te- kočin, s čimer pospešuje izplav- Ijanje žolčne kisline iz teles- nega tkiva. Izkušnje zdravnikov ob tisočih primerih v preteklo- sti in v zadnji vojni dokazujejo, da se s tem močno skrajša čas ' zdravljenja. V ta namen naj- bolje služijo razredčeni sadni , sokovi. Dnevno popita količina lahko doseza tudi do dva litra. , Tudi pri boleznih žo^lča in pri ' žolčnih kamnih sme bolnik uživati čim manj mastno hra- I no. Statistika žolčno bolnih ' v posameznih deželah kaže, da I je tem več to\'T&tnih bolezni, kolikor se več maščob živalske- ga izvora uporablja v prehrani. Živalske maščobe vsebujejo v nasprotju z rastlinskimi večje količine kolestrina. iz katerega nastajajo žolčnj kamni. Poseb- no je treba svariti pred svinj- ' Učitelj: *Tako otroci, zdaj ste slišali, da je lev ponosna zver, ki se odlikuje s silo, pogumom in bojevilostjo, kdo mi lahko ime- nuje zver, ki se je mora lev ba- ti?* Učenec: »Levinja, tovariš uči- telj!* Čuvaj zoološkega vrta je po- slal ravnatelju brzojavko: y>Stara opica je poginila. Ali naj kupi- mo novo, ali naj počakamo vas?« Stric vpraša malega nečaka. *Zakaj s/ tako namlatil sosedo- vega Jožka?i. Nečak: oKer je rekel, da sem tebi podoben.* DOBRI JEDCI V preteklosti so ljudje polaga- li mnogo več pozornosti na to, da so ve'iko in dobro jedli in pi- li. Vsi kronisti preteklih časov zato posvečajo posebno pozor- nost opisovanju pojedin in koli- čin, ki so bile ob takšnih pri- ložnostih ali pa tudi sicer od več ljudi ali od posameznikov »pospravljene«. Med najboljše jedce preteklo- sti spada brez dvoma rimski ce- sar Vitelius, ki je z lahkoto poje- del pol vola. Temu bi menda brez posebnih skrbi konkuriral starogrški atlet Milo, ki je z udarcem pesti ubil vo^a ter ga nato, pečenega seveda, na istem mestu obenem pojedel. Toda tudi druge bi brez po- mišljanja lahko postavili v isto vrsto, n, pr. nekega Aulusa Vestusa, iz Rima, ki je za južino pojedel pečenega purana, vedro rib. mnogo kruha in več plad- njev sladkarij. Poseben apetit je imel rimski igralec Phago, ki je pojedel pu- rana, divjega prašiča, sto hlebov kruha, in spil 80 kozarcev vina. Tega prav gotovo ne bi mogli primerjati s Herodotom iz Mega- re, ki je pojedel za obed samo devet kg kruha in iste količine ovčjega sira. Vse skupaj pa je splahnil z desetimi litri vina. V srednjem veku je bil znan jedec brugundski grof Tasilo. ki je pojedel, ne da bi vstal s se- deža pol teleta, dve mastni šunki in tri pečene ribe v dolžini roke. ! Nikolas Wood iz Kenta je po- jedel ovco, ki jo je sam zabodel, kar surovo, poleg tega pa še 50 kg črešenj s koščicami. Njegove ppžitije so spremljale stave za znatne vsote denarja. Podoben požeruh je bil Mat- hew Daking iz Dewonshirea. ki je pojedel dnevno 25 do 40 kg \ kruha. Deset kg kruha in 10 kg krompirja sta predstavljala os- novo njegove dnevne prehrane. Poleg tega pa je pojedel še cele gore mesa, masla, sira in pudin- ga. I Sifronij, tudi Italijan, je poje- del za za;trk štiri močne kopu- ne, štiri debele kokoši, 40 trdo- kuhanih jajc in pol kg sira. OTROŠKA j »Mihec, zakaj si rekel teti, da fe neumna? Takoj pojdi k nji in jo prosi odpuščanja. i Mihec gre in pravi: "Teta, prosim te, odpustj mi, da si ne- umna.* i VS/ SO ENAKI »Nič se ne bo/Ze,« je rekel po- staven vlomilec mladi vdovi, »nisem prišef zaradi vas. pač pa zaradi denarja.* »Oh, vsi moški ste enaki,* fe vzdihnila ljubezni željna vdova. V jesenskih dneh se da s pa^u pi nhcttiiii se uoKctj Kime Ženska rokometna liga Svoboda—Drava 6.2 (4:1) Igralke ljub.janske Svobode so se predstavile ptujskemu ob- činstvu prvič kot zelo dobro in vigrano moštvo. Njihova zmaga je EKjpolnoma zaslužena, saj so bile skorai vso igro boljš- na- sprotnik. Drava pa v splošnem ni pokazala prav ničesar, če- prav so se nekatere posamez- nice vseskozi trudile, vendar to še ne zadostuje za zmago. Zal je danes odpovedala tudi Topla- kova v golu. ki je sicer zelo dobra vratarka. Gledalcev je bilo okrog 100. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Aluminij—Drava 1:0 (0:0) Domača derby-tekma se je končala z zmaso Aluminija, ki je znal v drugem polčasu izko- ristiti napako Dravine obrambe in s tem tudi zmagati. Drava je bila v splošnem boljša, vendar ni napad doslej na treh prve-n- stvenih tekmah dosegel niti enega gola. S tako igro ne bo mogoče nikoli zmagati. Ce bo šlo tako naprej, bomo morali zapustit' slovensko nogometno ligo, ne da b- dosegli en sam gol Sedaj je še zadnji čas kajti že čez nekai nedelj bo prepozno. I Aluminij pa se vztrajno pomika proti vrhu. kar vseltakor za~luži, saj se moštvo zelo trudi za uspeh in s tem za uspeh ptuj- skega nogometa sploh. -k. Študent medicine: »Tovariš profesor, za danes ste nam ven- dar obljubili predavanje o mož- ganih!* Profesor: ^Nemogoče. Ta teden imam nekaj drugega v glavi...« ^OTEKS dkupna postaja PTUl odkupuje Ia svinjske koža po din 180.— kg s pravilnim ravnanjem s kožami ob kolinah boste lahko dosegli ceno najboljše kvalitete kož, obenem i>a hasir^ tyn- magali usnjarski industriji do najkvalitetnejših izdelkov! Objave in oglasi Esperantski tečaji v četrtek, 7 oktobra, prične- mo z začetnim esperantskim te- čajem po direktni metodi. In- teresent- naj se javijo pri tov. Anici Jabločiiik na Mestnem odboru SZDL (Mestna občina) ali pa v knjigami. Za oddaljene, ki se tečaja ne morejo udeleževati, priporočamo vpis v dopisni tečaj. Poskusno lelicijo pošlje na željo Zveza Esperantistov Slovenije Ljub- ljana, Miklošičeva 7/1. Na raz- polago so tud' učne knjige za samouke Istočasno opozarjamo na tečaj ki ga oddaja Radio Ljubljana vsako soboto ob 15.30 do 15.40 E. S. Ptuj Mladinski aktiv center Ptuj sklicuje za petek, dne 1. okto- bra 1954, ob 19 uri sestanek vseh mladincev na ljudskem odboru mestne občine Ptuj (v pisarni Socialistične 2:veze Ptuj pri tov. Anici Jobločnik). Vabljeni! Trpite zaradi bolezni jeter ali žolča? sko in gosjo mastjo, katerih | uživanje je vzrok težkih bole- i ženskih napadov pri bolnikih. I Zato se uporablja za priprav-1 IjaJije jedi izključno rastlinska mast, najbolje olje. Takemu bolniku lahko nudimo dnevno tudi do dve dkg surovega ma- sla s kruhom. Najstrožje' pa so prepovedane jedi, kj napenjajo, sveže sadje in sveže p>ecivo ter kruh zaradi kvasa. Poleg diete, ki je sestavljena iz kompotov, svežih sadnih sokov tn sadja, najbolje pomagajo pri tej bo- lezn,- dolgotrajni vlažni topli obkladkL Mestni kino Ptuj predvaja v oktobru 1954 sledeče filme: od 1.—4. »Fanfan la Tulipe«, francoski fikn; od 5.—7. »Macrovia«, mehiški film; od 8.—11. »Afriška kraljica«, ameriški barvni film; od 12.—14. »Stari grešnik«, nemški film; od 15.—18. »Lepotica noči«, francoski film; od 19.—21. »Greh«, nemški film; od 22.—25. »Prva dama Ame- rike«, ameriški film; oeteflc, 1. oktobra t. L, ob 18. uri v pritličju na gimnazij L ZLATA URA! Prosim vsakogar, ki bj kaj vedel o zlati žepni uri »Intemacional Watch Co., Schafhausen«, ki je bila ukradena na III. okrajni go- spodarski razstavi v Ptuju, dne 17. sept 1954, da to prijavi najbližji postaji Ljud- ske milice proti nagradi 10.000 din ald razstavnemu odboru ptujske razstave. Ura je bila lastniiku dragocen spo- min. POSTELJO 17. mehkega lesa prodam. Vprašajte v upravi. IZKUŠENEGA HLEVARJA z dvema delovnima druiinetei- ma članoma sprejmmeo takoj v službo v Placar. Plača po tarifnem pravilniku. Infomi'*- dje pri OZZ v Ptuju (v pa- šami pose^va). GOSPODINJO za 8 ur dnevm sprejmem k 4-članski družjnl Nasiov v upravi Ptujskega tednika. TRGOVSKEGA PC»fOCNIKA za prodajo tekočih goriv in maziv nA črpalki v Ptujn I sprejmemo Petrtrf Ptuj.