Listek.                                                                 445
mačk i njo kožo« (str. 42.). — »Uzrok električnosti, t. j. elektriko ima vsako telo že po prirodi v sebi in sicer obojih, pozitivne in negativne« (str. 46.). — »Z kovinsko verižico« (str. 49.), in »2 povečalnim steklom« (str. 78.). — »V valj vsi pij i precej veliko kroglic« (str. 50.). — »Neoblepljen rob je pomazan« (str. 51.). — »Da se kaj takemu izognemo« (str. 52.). — »Ako izgubi oblak svojo elektriko s tem, da preskoči z njega električna iskra v drugi oblak, ali pa v bolj oddaljen predmet« (str. 54.). — »Najjednostavnejši barometer je priprava za v prejšnjem paragrafu opisani poskus (str. 63). Takd tudi %0 na takšen način gibajočem se protu pravimo« (str. 68.) in »prestrezati moreš ta plin v po konci stoječih posodah« (str. 86.) — ,,Vsled tega dvigne zunanji na kapljevino tlačeč zrak" (str. 67.) — ,,Kmalu načne iz cevi uhajati" (str! 79.) — ,,Da se v zraku goreč vodik pretvarja" (str. 82.). ,,Med la porom" (glej Sket str. 31.) (str.  89.).
To in še tu pa tam kaj neznatnega kazi sicer izvrstno knjigo le v toliko, ker se jezik ne ujema popolnoma z vsebino. Vender to niso hibe, temveč le nedoslednosti, katerih se naše šolske knjige kmalu odkrižajo. V obče so Senekovičevi ,,Osnovni nauki" tako praktična knjiga,  da bodo prekoristen pomoček pri prirodoslovuem  pouku.
M, Ciknsek.
Prirodopis za ljudske in meščanske šole v treh delih. Spisal Josip Hubad, c. kr. gimn. profesor. I. del. Cena temu prvemu vezanemu delu je 70 kr. V berilo je vtisnenih 84 slik. V Ljubljani 1892. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. — Ta najnovejša šolska knjiga, o kateri utegnemo izpregovoriti še obširneje, odlikuje se po krasnih podobah, kakeršnih izvestno še ni imela nobena slovenska šolska knjiga. G. pisatelj jo je sestavil po načelih, izraženih v učnem načrtu za osemrazredne ljudske šole na Kranjskem in v popolnem soglasji z državnim zakonom ter z dotičnima ministerskima naredbama. Za danes samo še omenjamo, da popisuje v lepi besedi vsega skupaj 71  živalskih, rastlinskih in rudninskih vrst.
Pesmi. Zložil J, T. Turkuš, Gradec. Založil pisatelj. 1892. 48 str. Cena? — Ta zvezek obseza mimo posvete 21 pesmij, izmed katerih so bile nekatere že natisnjene. Pisatelj ima po nekod dobre misli, žal, da je pesniška oblika skrajno slaba. V pesmih beremo stike, kakeršne je naše pesništvo upravičeno že davno odslovilo , mimo tega je uaglaševanje prepogostoma prisiljeno. Zato nas ta najnovejša zbirka ni k&j razveselila.
XXVII. redni veliki zbor »Matice Slovenske« je bil dne" 22. m. m. Predsednik g. prof. J. Mam je v svojem nagovoru omenjal nekaterih senčnih stranij v minulem letu, zlasti kritike društvenih knjig, ki po njega, mislih ni bila vselej „dovolj dostojna", nato pa tudi veselih stranij, in sicer stalnega napredovanja „Matice Slovenske", kakor se pojavlja v knjigah in v čimdalje večjem številu društvenikov. Dobro znamenje je tudi to, da se vrše" vsakoletne volitve tako soglasno. — Zahvalja se gg. odbornikom „Matice Slovenske", takisto marljivemu tajniku g. E. Lahu in pregledovalcem rokopisov in računov. Govoreč o ustanovi Antona Kneza, pravi g. predsednik, da knjižice, katere bode izdajala ,,Matica", sicer ne bodo ponosen nagrobni kamen njih ustanovitelju nego zgolj spominčice, ki pa bodo izvestno na čast narodu slovenskemu.  —
Račun o društvenem uovčuem gospodarstvu v dobi od dne I. prosinca do dne-31. grudna 1891, leta se potrdi brez razgovora, ker je bilo društvenikom itak predloženo tiskano poročilo, katero so odobrili računski pregledovalci gg. Fr, Bradaška, K. Žagar in G. Pire. ,,Matica" je imela v 27. društvenem letu dohodkov v gotovini 12.023 gld- 09^2 kr., troškov pa 6371 gld. 421/2 kr., torej je prebitka 5651 gld. 67 kr. v gotovini, kateremu je še prišteti 11.224 gld. v obligacijah. Vse imenje je znašalo koncem   1891. leta 55.719 gld. 4l1/2 kr., proti 53.824 gld.  i*I*/g kr. z dne* 31. grudna
446
Listek.
1890. leta, torej se je pomnožilo za 1895 gld. 20 kr. ,,Matica" je oskrbovala Jurčič-Tomšičevo ustanovo v znesku 2662 gld. 05 kr. in glavnico za spomenik dr E. H. Coste v znesku r355 gld. 39 kr., hranila pa je depoziti ljubljanske čitalnice v znesku 1000 gld. in odbora za Bleiweisov spomenik v znesku 2696 gld. 67 kr. Proračun za leto 1893. kaže 7635 gld. 90 kr. dohodkov in 7436 gld. 04 kr. troškov, torej je prebitka 199 gld. 86 kr. — Na predlog g. dr. K. viteza Bleiiueisa se računski pregledovala zopet izvolijo, nato pa se odobri proračun brez razgovora.
Društveni tajnik g. E, Lah poroča o društvenem delovanji od zadnjega velikega zbora. Dr. Jožef Stare je prevzel blagajništvo namesto umršega Robiča, dr. Fr. Detela je stopil na mesto dr. Poklukarja, mesto kanonika Ivana Flisa pa je ostalo nespopol-njeno; sicer v odsekih ni bilo nobene izpremembe. Odbor je imel tri redne in jedno izredno sejo, književni odsek se je sešel dvakrat, gospodarski odsek štirikrat, (O lanskih in letošnjih knjigah, katerih nato omenja poročilo, govorili smo vselej že sproti). Bezenškovo stenografijo pregledujejo sedaj češki strokovnjaki; v Knezovi knjižnici utegne iziti Velimirova povest »Mešetar«. Osnovalo se je nekaj novih poverjeništev, nekatera se še ustanove. Knjige se bodo tiskale v 2500 oziroma 2700 izvodih ; svoje publikacije zamenjuje »Matica« z 29 društvi in je prejela zanje 150 knjig, zvezkov in časopisov; po darilih jih je dobila 110. V književni zalogi je 14.764 knjig. »Matica« je tudi v tej dobi brezplačno prepuščala starejše založne knjige, toda samo takšnim prosilcem, ki so društveniki, ali ki so obetali, da pristopijo »Matici«. — Umrli so društveniki: Luka Robič, Fr. Kotnik, A. Knez, Radivoj Pozuik, Fr. Mikuš, Lovro Potočnik, dekan M. Frelih in Fr. Cegnar. Vsem bodi časten spomin! Glede" A. Kneza ustanove bodi omenjeno, da je po zaslugi gg. dr. Dolenca, dr. Starata in dr. Tavčarja vsa stvar do malega že urejena. Ostalina utegne po inventuri, ako se odštejejo vsa volila, znašati okolo 30.000 gld.; od obrestij  bode izdajala   »Matica«   vsako leto po jedno knjižico,
Po tem poročilu, ki se vzprejme pohvalno na znanje, predlaga župan g. Peter Gras-selli v imeni »Matičinega« odbora: Veliki zbor ,,Matice Slovenske" izvoli preblagorodnega gospoda deželnega predsednika Andreja barona IVinklerja zaradi njega velikih književnih zaslug za častnega člana. G. župan opozarja na izborni jezik v deželnem zakoniku, ki je zlasti zasluga g. deželnega predsednika; mimo tega se je od g. deželnega predsednika nadejati še več književnih proizvodov. Hvaležni pa mu moramo biti že zato, kar je  doslej  storil.  Predlog se  vzprejme jednoglasno  in s splošnim odobravanjem.
Pri dopolnilnih volitvah so bili nato zopet izvoljeni gg. A. Bartel, dr. A. Jarc, Ivan Majcinger; M. Pleteršnik, A. Senekovič. dr. Jak. Sket, Fr. Suklje, Ivan Vilhar, V. Zupančič in dr. Jernej Zupanec, namesto g. kanonika Ivana Flisa, ki se je odpovedal od-borništvu, pa g. dr. Ivan Janeiič.
Obči zbor »Dramatičnega društva«. (Konec.) Obširno tajnikovo poročilo je potrdil obči zbor z odobravanjem. Natd je poročal blagajnik, g. dr. Jos. Vosnjak o denarnem stanji. Dohodkov je bilo gld. 9618*38 (deželna in mestna podpora gld. 3250'—, dohodki predstav gld. 340544, za 1200 gld. več nego lani, Kotnikovo volilo gld. 866*27, udnina gld. 352*—), troškov pa gld. 9162*41 (režiser in kapelnik gld. 1068*30, plače igralcem gld. 2711*18, pevskemu zboru gld. 561*30, druga režija pri predstavah gld. 1551 94, garderoba gld. 651*53; nakupilo se je od cirkusa Sidoli za 200 gld. jako lepih oblek; za opereto »Mornarji na krov« gld. 130*—, nagrade pisateljem in tantije"me za kupljene igre in opere gld. 470*90). Račun kaže torej prebitka gld. 455*97. Proračuna za prihodnjo dobo še ni moči sestaviti; gotovi dohodki so le deželna podpora s 3000 gld., mestna ljubljanska s 1500 gld., udnine 500 gld. Troški se utegnejo povzdigniti