Leto 1005.
551
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXXIII. — Izdan in razposlan dne 28. decembra 1905.
Vsebina: Št. 203. Razglas o c. kr. kmetijskem učilišču in poskuševališču v Spljetu.
303.
Razglas poljedelskega ministrstva z dne 22. oktobra 1905.1.
o c. kr. kmetijskem učilišču in poskuševališču v Spljetu.
Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je z Najvišjim sklepom z dne 8. oktobra t. 1. blagovolilo najmilostljiveje odobriti nastopni ustav kmetijskega učilišča in poskuševališča v Spljetu.
Buquoy s. r.
Ustav
c. kr. kmetijskega učilišča in poskuševališča v Spljetu.
§ 1.
C. kr. kmetijsko učilišče in poskuševališče v Spljetu ima nalogo povspeševati dalmatinsko kmetijstvo s sistematičnimi poskusi in opazovanji, merečimi na izboljšanje v deželi navadne delovršbe, z razširjanjem občih kmetijskih vednosti in s prenašanjem posebnih izkušenj, pridobljenih s poskusi in opazovanji, v prakso in biti na kmetijskem polju kraj za pojasnila za prakso. Zavod posluje tudi kakor državno posebno preskuševališče za živila in nekatere uporabne predmete v zmislu obstoječih ukazov.
§ 2.
C. kr. kmetijsko učilišče in poskuševališče sestoji iz glavnega zavoda v Spljetu in iz praktične poljedelske šole, ustanovljene na posestvu „Glavica“ pri Kninu, kakor podružnice.
Glavnemu zavodu v Spljetu je naloženo:
1.	Strokovno vodstvo in predelovanje vseh nasadnih, plemenskih, kulturnih, gnojilnih in demonstracijskih poskusov, ki se izvršč v Dalmaciji za račun ali s podporo državnega zaklada, ako se gledé tega v posameznih primerih ne ukrenejo izrečno druge odredbe.
2.	Zbirati in uporabljati meteorološka in pedološka opazovanja, ki so potrebna za presojo kmetijske sposobnosti posameznih okolišev Dalmacije.
3.	Na željo preskušati donosnost obstoječih kmetijskih obratov ali pa takih, ki se šele uredé, in možnost njihovega izboljšanja v zvezi s praktičnimi poskusi, da se odpravijo opaženi nedostatki in da se poskusijo namerjane reforme.
4.	Strokovno pripomagati v popolnjevanju že obstoječih kmetijskih obrtov in uvajati nove kmetijske obrte, ki se zdé pripravni, da povzdignejo v Dalmaciji donos zemlje.
5.	Izvrševati kemijske, oziroma mikroskopske preiskave gnojil, klaje, semenja in drugih predmetov, ki so s kmetijstvom v neposrednji ali po-srednji zvezi.
(Slovoniach.)
131
6.	Raziskovati in zatirati rastlinske bolezni.
7.	Svetovati in poučevati interesente v vseh vprašanjih, spadajočih v področje zavoda.
8.	Opravljati praktične učne tečaje iz tistih strok kmetijstva in kmetijskih obrtov, kojih posebno gojitev je želeti z ozirom na krajevne razmere. Načrt teh tečajev potrebuje odobrila poljedelskega ministrstva.
9.	Poučevati kmetsko mladino dalmatinsko v kaki poljedelski šoli z enoletnim poukom, ako se zglasi za to zadostno število učencev.
10.	Strokovno sodelovati v izvrševanju prizadevanj, ki jih je začela država, da se povzdigne kmetijstvo v Dalmaciji.
Posestvo Glavica pri Kninu, oziroma na njem ustanovljena praktična poljedelska šola služi v zmislu dogovora, sklenjenega z deželnim zastopstvom kraljevine Dalmacije in odobrenega z razpisom c. kr. poljedelskega ministrstva z dne 22. avgusta 1900. 1., št. 17155:
1.	poglavitno za demonstracijski in učni predmet,
2.	poleg tega, in sicer po meri rednih in izrednih denarnih pripomočkov, ki so na razpolaganje za poskusne namene, tudi za izvrševanje praktičnih poskusov večjega sloga.
§ 3.
Osebje c. kr. kmetijskega učilišča in poskuše-vališča v Spljetu sestoji iz ravnatelja zavoda in potrebnih pomožnih moči.
Da uravna razmere činovnih razredov uradnikov in plačilne razrede služabnikov, se pridržuje c. kr. poljedelskemu ministrstvu prav tako kakor odmera prejemkov ostalih nameščencev.
§ 4.
G. kr. kmetijsko učilišče in poskuševališče v Spljetu je neposrednje podrejeno c. kr. poljedelskemu ministrstvu. Opravilni promet s poljedelskim ministrstvom ter s c. kr. namestništvom v Zadru se uravnava s službenim navodilom.
§ 5.
G. kr. kmetijsko učilišče in poskuševališče v Spljetu ima pravico za poskuse, ki jih ne izvrši
brezplačno po naročilu c. kr. poljedelskega ministrstva, pobirati pristojbine, kojih višina se določi s posebno tarifo. O uspehu svojih preiskovanj sme zavod izdajati listine, ki jih mora podpisati ravnatelj ali njegov namestnik in na katere je treba pritisnili uradni pečat.
§ 6.
Poskuševanje, preiskovanje in poučevanje (§ 2), pravice in dolžnosti osebja (§ 3), opravilni promet (§ 4) 1er gospodarstvo z novci in inventarjem zavoda se uravna s „Službenim navodilom“, ki ga izda c. kr. poljedelsko ministrstvo.
Službeno navodilo
za c. kr. kmetijsko učilišče in poskuševališče v Spljetu.
(Razpis c. kr. poljedelskega ministrstva z dne 22. oktobra 1905. 1., št. 29815.)
I.	Poskuševanje.
§ 1.
Poskuševanje c. kr. kmetijskega učilišča in poskuševališča v Spljetu se uredi vsako leto na podstavi delovnega načrta, ki ga sestavi ravnatelj zavoda v porazumu s c. kr. zemljedelskim nadzornikom za Dalmacijo; njegov osnutek je treba v vsakem letu najpozneje do 1 5. dne januarja predložiti c. kr. poljedelskemu ministrstvu, da ga odobri. Ta načrt naj se ne razteza samo na predmet posameznih poskusov in na način njihove izvršitve, temveč tudi na njih stroške in na pričakovano založbo teli stroškov.
§ 2.
S koncem leta naj predloži zavod c. kr. poljedelskemu ministrstvu natančno, za tisk pripravljeno poročilo o poskusnih delih minolega leta, in sicer tako o izidih uvedenih poskusov samih, kakor o uspehih, doseženih v praksi na podstavi teh poskusnih izidov, potem o nabranih meteoroloških in pedoloških opazovanjih, ter končno o vseh drugih zadevnih vprašanjih. Hkratu je treba c. kr. poljedelskemu ministrstvu tudi poročati, kdo je sodeloval pri posameznih delih, kaki stroški so bili združeni s poskusi v vsakem primeru in kako so se plačali in; ako izjemoma ni bilo moči držati se poskusnega načrta, ki ga jo odobrilo c. kr. poljedelsko
ministrstvo, kaj je dalo povod, da se je ta načrt razširil, skrčil ali izpremenil.
§ 3.
. Osebje zavoda je brez izjeme dolžno sodelovali pri poskusih. Odkazali osebju poskusna dela je dolžen ravnatelj, ki naj se pri tem ozira na posebne sposobnosti posameznih nameščencev. Zavodu je dano na voljo za svoje poskuse pridobiti, ako treba, zunanje sotrudnike, ki ne pripadajo njegovi zvezi, njih pravice in dolžnosti pa je vedno pred začetkom poskusov določiti nedvoumno in, kolikor moči, pismeno. Koliko in po katerih pogojili naj sodelujejo po državi nameščeni kmetijski potovalni učitelji pri poskusnih delih, zlasti da prevzamejo nadzorovanje, je treba dogovoriti, kadar se sestavlja letni delovni načrt, ali od primera do primera s c. kr. zeinlje-delskim nadzornikom, oziroma s c. kr. namestništvom.
§ 4.
Kako se objavljajo poskusni izidi, določi ravnatelj poskusne postaje, ako c. kr. poljedelsko ministrstvo nič drugega ne odredi. Objave, ki izhajajo od uslužbencev zavoda, morajo biti vedno podpisane s polnim pisateljevim imenom. Ako se pokaže glede* kakega dela, določenega za objavo, različno mnenje med ravnateljem zavoda in pisateljem, se je treba zaradi odločbe obrniti na c. kr. poljedelsko ministrstvo.
Po službenem naročilu izvršena dela se smejo objavljati vedno le z izrečnim dovolilom c. kr. poljedelskega ministrstva.
II.	Preiskovanje.
§ 5.
G. kr. kmetijsko učilišče in poskuševališče posluje kakor posebno državno preiskovališče za vino, sadjevec, žganje in druge opojne pijače, mošt in druge sadne sokove, pivo, medico, strd, ocet, sveže in konservirauo sadje, za droži, mleko in mlekarske izdelke, za jedilne masti in olja ter za petrolej v zmislu ministrstvenega ukaza z dne 13. oktobra 1897. 1. (drž. zak. št. 240) z omejitvijo, ustanovljeno v § 14 tega ukaza, in sicer oziraje se na določila §16 istega ukaza in razpisa c. kr. poljedelskega ministrstva z dne 31. avgusta 189(5. 1., št. 18522 gledé pristojbinskega vprašanja.
Gnojila, klaje, semenja in druge predmete, ki so s kmetijstvom v neposrednji ali posrednji zvezi, je kemijsko, oziroma mikroskopsko preiskovati po dogovorih, ki jih dogovoré načelniki avstrijskih poskusnih postaj in sličnih zavodov ah, ako ni takih dogovorov, po metodah, ki jih je znanstvo priznalo za zanesljive. Za ta dela mora plačati vpošiljač pristojbine, ki jih predpisuje tarifa, ki jo vsak čas oddbri c. kr. poljedelsko ministrstvo. Ako se mora o priliki kake preiskave izjaviti obširnejše mnenje, ah ako stranka izrečno zahteva podrobno mnenje, je treba za to računih posebne pristojbine — vsaki-krat po obsegu mnenja. V ozira vrednih primerih je ravnatelj pooblaščen za preiskave v prid posameznim revnim kmetovalcem ah kmetijskim združbam dovoliti primerno znižane preiskovalnih pristojbin.
Po naročilu c. kr. poljedelskega ministrstva opravljene preiskave se izvršujejo brezplačno ali po znižanih pristojbinskib postavkih, ki jih določi ministrstvo.
§ 6.
G. kr. kmetijsko učilišče in poskuševališče v Spljetu naj deluje kakor „kraj za pojasnila za varstvo rastlin c. kr. poljedelskega ministrstva“ v zmislu strokovnih vodil, ki mu jih bo v tej smeri od primera do primera dajala c. kr. kmetijsko-bakteriološka postaja in postaja za varstvo rastlin na Dunaju. Docela brezplačno se preiskujejo rastlinski škodljivci in dajejo interesentom nasveti in pojasnila v vprašanjih gledé varstva rastlin.
§ 7.
•>
Ravnatelj odkazujc preiskovalne predmete raz-krojilcem (analitikom), h katerim je šteti samo znanstveno izobraženo osebje, tako, da se kolikor moči enakomerno razdelé med te delovne moči dela, ki se izvršč za plačilo. Od taks, prihajajočih za analize, gre (50 odstotkov blagajuici, 15 odstotkov ravnatelju in 25 odstotkov analitiku. Za mnenja plačane pristojbine pripadajo docela pisatelju takih del in ne potrebujejo nikakega posebnega obračuna.
§8-
Vsi nameščenci so dolžni skrbeti za to, da se natančno izvršujejo njim poverjena analitična dela, da se izidi analize skrbno vpisujejo v posebne, za la namen določene knjige in da sc pravilno izdajajo
izkaznice, ki se izdadö na podstavi njihovih preiskav. Te izkaznice naj imajo zaznamek: „To preiskovalno spričevalo se nanaša le na dne ....
....................došli vzorec“. V izkaznici je
treba poččititi tudi signaturo vposlanih vzorcev, nedotaknjenost pečatov ali zatvornih znamk in njih besedilo — akp se dâ citati. Od predmetov vposlanih v preiskavo je treba, kolikor se dâ, hraniti poprečen vzorec vsaj dva mesca pod pečatom zavoda.
§ 9-
Na koncu vsakega leta je treba predložiti c. kr. poljedelskemu ministrstvu poročilo, iz katerega se vidi, na katere predmete se je raztezalo preiskovanje v minolem letu, koliko so se posamezni nameščenci udeleževali teh preiskav, koliko je dohodkov, izplačanih deležev taks in izostankov in kaj se je ukrenilo, da se izterjajo.
V letnem poročilu je treba popisati tudi izkušnje občega interesa, dobljene na polju preiskovanja.
III.	Poučevanje.
♦
§ 10.
Poučevanje c. kr. kmetijskega učilišča in po-skuševališča obsega:
a)	obdobne posebne tečaje;
b)	enoleten poljedelski šolski pouk (s pogojem, da se oglasi vsaj 12 učencev);
c)	izobraževanje kmetijskih delavcev z vzpreje-mom učencev za delo;
d)	kmetijska potovalna predavanja;
e)	podeljevanje svetov in naukov dalmatinskim kmetovalcem, ki se obrnejo do zavoda v stvari obrata svojih gospodarstev ah svojih obrtnih podjetij, ki so v zvezi s kmetijstvom.
§ H.
Po potrebi se vršč o pripravnem času in, ne da bi se pobirala kaka učnina, v Spljetu ali v Glavici naslednji obdobni posebni tečaji, kojih načrt naj sestavi ravnatelj zavoda v porazumu s c. kr. zemlje-delskiin nadzornikom in ga vsako leto skupaj s pro-
računom tečajev po c. kr. namestništvu predloži c. kr. poljedelskemu ministrstvu, da ga odobri.
1.	Vinogradarski tečaj.
Za ta tečaj je namenjena prilično desetteden-ska doba.
Teoretski pouk se poučuje s posebnim ozirom na dalmatinske vinogradstvene razmere in obsega: zemljeznanstvo in pouk o gnojenju, saditev in hranitev trt, vzgajanje trte, vštevši gojenje vinogradov za ključe za podložne trte, ravnanje s trtnico in cepljenje trt; nasad vinogradov, tekoča dela v donosnih vinogradih, sovražnike in bolezni trte in njih zatiranje, končno znanstvo trtnih vrst.
čas izven teoretskega pouka se porablja tako, da se praktično poučujejo in vadijo vinogradniška dela vobče ter cepljenje trt.
2.	Kletarski tečaj.
Za ta tečaj je namenjenih šest tednov.
Pouk obsega naslednje predmete: prostori in posode za hrambo vina, pripravljanje vina; bistvo, tek in kontrola vinskega vretja; bolezni in pokvare vina; poprava bolnih in pokvarjenih vin; vaje in mešanje vina.
Razen tega je treba praktično kazati vsa dela v kleti in vaditi v njih obiskovalce tečaja. Nadalje se vrši koncem tečaja vinska poskušnja.
3.	Tečaj o analizi mošta in vina.
Ta tečaj se vrši v kemijskem laboratoriju in traja tri tedne.
Teoretski pouk obsega: kemijsko izprcmembo grozda v času zorenja, sestavo moštov, dogodke za časa vretja, kemijsko sestavo vin in zakonita določila o prometu z vinom.
Praktično se vadijo priprostejše preiskave vin in moštov.
4.	Tečaji o sadjarstvu in uporabi sadja.
Ti tečaji, ki trajajo v celem prilično štiri tedne, se završč z ekskurzijo v sadne nasade v Vrani ali Borgo-Erizzu.
Predava se: gojitev Sadnih dreves in sadjarstvo, gnojitev, bolezni in sovražniki sadnih dreves, znanstvo o sadnih vrstah in uporaba sadja.
Udeležnike je treba praktično poučevati v rezanju dreves, v gojitvi sadnih dreves in v najvažnejših metodah cepljenja.
5.	Tečaj o gojitvi zelenjave.
Za ta tečaj so namenjeni štirje tedni.
Predmeti teoretskega poučevanja so: obče o gojitvi zelenjave, zemlja in nje priprava, orodje za obdelovanje zemlje, gnojitev, saditev sadik za zelenjavo, gojitev sadik, kultura posameznih vrst zelenjave, škodljivci in bolezni ter njih zatiranje, nadalje letina, ter kako se hrani in razpošilja zelenjava.
Praktično je treba vaditi, kolikor pripušča letni čas, obdelovanje zemlje, pripravljanje zemlje in druga dela, ki so v zvezi z nasadi zelenjave.
6.	Tečaj o saditvi oljk in proizvajanju olja.
Ta tečaj traja štiri tedne; po tem tečaju se ogleda nekaj mlinov za olive in stiskalnic v deželi.
Teoretski pouk obsega: saditev in gojitev oljk, gnojitev, obrezovanje dreves, spravljanje in snaženje oliv, stiskalnice za olive in mline, orodje za proizvajanje olja, čiščenje, konserviranje in napake olj, uporaba ostankov stiskanja.
Praktično se poučujejo udeležniki obrezovati drevje in v vseh delih v stiskalnici za olive.
7.	Tečaj o saditvi rastlin.
Ta tečaj traja deset tednov in se vrši praviloma v Glavici, in sicer v dveh oddelkih.
Predava se: postanek, sestavine in lastnosti zemlje, obdelovanje zemlje, namakanje in raz-makanje, gnojitev zemlje, sejanje žita, klaje in trav.
Praktično se poučujejo obiskovalci izvrševati dela, ki se nahajajo na kakem večjem gospodarstvu.
8.	Mlekarski tečaj.
Za ta tečaj, ki se vrši po navadi v Glavici, je namenjenih šest tednov.
Predava se : dobivanje mleka, lastnosti mleka, ravnanje ž njim, preskušnja, podelovanjc in uporaba; higijena mleka, mlekarske zadruge, gradnja in uredba mlekarskih naprav in mlekarsko-gospo-darsko knjigovodstvo.
Praktično se vadi molža, izdelovanje mlekarskih izdelkov in spoznavanje napak mleka.
9. Tečaj o živinoreji in živalskih boleznih.
Ta tečaj se vrši, ako moči, v zvezi s prej omenjenim tečajem in sicer tudi po navadi v Glavici. Tečaj traja šest tednov.
Udeležnike poučuje teoretsko oskrbnik in pre-skušen živinozdravnik v naslednjih strokah: glavna pravila znanstva o živinoreji, hranjenje in oskrbovanje živali, reja goved, ovac, svinj, konj, oslov, mul in perutnine, živiuozdravniška pomoč v sili.
Praktično se poučujejo obiskovalci v presojanju, krmljenju, streženju in oskrbovanju živali in v molži.
10. Tečaj o čebelarstvu.
V tem entedenskem tečaju se predava: razvoj čebele, pasme čebel, oskrba in gojitev čebel, stano-vališča čebel in dobivanje medu. Praktično se učč vsa čebelarska dela.
Razen navedenih tečajev se morejo po potrebi na predlog c. kr. namestništva, deželnega kulturnega sveta ali ravnateljstva zavoda z odobrilom c. kr. poljedelskega ministrstva vršiti še tečaji o drugih posebnih strokah zemljedelstva, nadalje tečaji za pripadnike določenih poklicev (na primer za ljtidskošolske učitelje, za duhovnike, za gozdarje itd.).
Načrt tečajev, ki se vršč, naj razglasi c. kr. namestništvo v porazumu z ravnateljstvom zavoda tako, kakor je bila doslej navada.
Udeležniki tečajev, ki želč za časa tečajev dobiti na zavodu stanovališče in hrano, morejo to tam dobiti, kolikor mogoče, proti oskrbnini, ki jo določi c. kr. poljedelsko ministrstvo. Stroške za ekskurzije, ki so združene s posebnimi tečaji, morajo plačati udeležniki tečajev. Ali in koliko more biti kdo oproščen, je pridržano sklepu c. kr. poljedelskega ministrstva.
§ 12.
Namen enoletnega poljedelskega pouka, omenjenega v § 10, odstavku b tega navodila, je podati mladeničem, ki so hodili samo v ljudsko šolo, tisto teoretsko in praktično izobrazbo, ki omogočuje samostojno umno gospodarstvo na majhnem posestvu.
Pouk se začne sredi januarja in konča sredi decembra.
Za poučevanje se ne pobira šolnina.
Učni jezik na poljedelski šoli je hrvatski ali srbski.
V šolskem letu se lahko ob času, ki ga določi ravnateljstvo zavoda v porazumu s c. kr. namestništvom, prekine pouk za štiri tedne.
Učenci naj praviloma stanujejo v zavodu, kjer se jim proti plačilu preskrbnine, koje višino določi c. kr. poljedelsko ministrstvo, daje tudi hrana. V ozira vrednih primerih sme ravnateljstvo pripustiti izjemo od tega pravila.
Teoretski pouk obsega:
najpotrebnejše naravoslovske pojme za pravilno razumevanje kmetijskih produkcijskih strok, nadalje rastlinoznanstva in živinorejo s posebnim ozirom na kulturne stroke, važne za Dalmacijo, in na mlekarstvo ; osnovna pravila kmetijskega nauka o delovršbi in knjigovodstvu in razlago najvažnejših deželnih kulturnih zakonov. Razen tega se vrše vaje v priprostih kmetijskih računih in opravilnih sestavkih.
Natančnejša določila o uredbi pouka na poljedelski šoli in o porazdelitvi učnega načrta v. šolskem letu določi posebni pravilnik.
§ 13.
Za delovne učence se vzprejemajo kmetijski delavci, ki se hočejo praktično izobraziti v občili kmetijskih delih ali v posebnih gospodarskih strokah. Oni dobivajo samo praktični pouk, ne pa rednega teoretskega strokovnega pouka.
Delovni učenci morajo plačati, ako se ne hranijo sami, prispevek za oskrbo, čigar višino določi c. kr. poljedelsko ministrstvo. V. primeru povoljnih uspehov jih more c. kr. poljedelsko ministrstvo na predlog ravnateljstva docela ali deloma oprostiti plačila tega prispevka.
Za pouk, ki se daje v hrvatskem ali srbskem jeziku, se ne pobira šolnina.
§ U.
Udeležnike tečajev (§ 11), poljedelske učence (§ 12) in delovne učence (§ 13) vzprejema ravna-
teljstvo v Spljetu, zoper čigar odločbe se lahko v osmih dneh vloži rekurz na c. kr. poljedelsko ministrstvo.
Vzprejemni pogoji so:
a)	Za udeležnike obdobnih tečajev:
1.	preseženo 18. leto starosti,
2.	plačilo eventualno potrebne oskrbnine.
b)	Za poljedelsko šolo :
1.	dokaz, daje dotičnik dovršil ljudsko šolo,
2.	dokaz, da je dosegel vsaj 15. leto starosti,
3.	zdravniški dokaz, da je zdravega in krepkega telesa,
4.	priložba domovnice.
5.	privolilno izjavo roditeljev ali varuha,
6.	dokaz, da se more preživljati, dokler je na zavodu.
Ob vzprejemanju se je v prvi vrsti ozirati na prosilce za vzprejem, ki imajo v Dalmaciji domovinsko pravico, ter na take, ki dokažejo, da so se poprej eno leto uporabljali za delovne učenec na zavodu ali na njegovi podružnici v Glavici.
c)	Za delovne učence se smejo vzprejemati fizično zadostno razvite, kmetijskemu poklicu pripadajoče osebe, ki imajo v Dalmaciji domovinsko pravico, in sicer kolikor dopuščajo prostori in gospodarstvo z ozirom na to, da se more dajati učencem zadosti praktičnega dela.
Delovni učenci ali njih roditelji, oziroma njili namestniki morajo prevzeti dolžnost, da bodo po predpisu plačevali stroške za oskrbo.
Vzprejem delovnih učencev ni vezan na določen čas. Kako dolgo bivajo na zavodu ali na podružnici v Glavici, to je prepuščeno mnenju ravnateljstva.
§ 15.
Vsak udeležnik tečaja lahko po dovršenem pouku opravi preskušnjo, o koje uspehu se izda spričevalo.
Vršitcv preskušenj in izdaja spričeval na poljedelski šoli se uredi s posebnim določilom.
Delovni učenci dobe, kadar se odpuste, samo spričevala o uporabi.
§ 16.
Dolžnosti udeležnikov tečajev in poljedelskih učencev, izobrazba in službovanje delovnih učencev ter življenje v internatu se uredé s posebnim „hišnim redom“.
§ 17.
Kako se osebje zavoda udeležuje kmetijskega potovalnega pouka, uravna posebej c. kr. poljedelsko ministrstvo.
§ 18.
Svetuje in poučuje sc praviloma brezplačno; samo ako žele interesenti oglede ali podrobnejša pismena mnenja, morajo v prvem primeru plačati nameščencem nastale potne stroške, ki jih je preračunih po občih predpisih, veljajočih za državno služabno osebje, in v drugem primeru plačati pristojbine, ki jih določi ravnateljstvo po obsegu in težavnosti predmeta.
Za mnenja, ki so združena z eksperimentalnimi preiskavami, se preračunijo razen tega navadni pri-stojbinski postavki po tarifi (§ 5).
S pobranimi taksami je ravnati po določilih g 7.
Ena najvažnejših nalog ravnateljevih je vodili in nadzorovati pojasnjevalno službo in uporabo izkušenj. nabranih v lej službeni stroki, za poskustvo.
§ 19.
Vse poučevanje zavoda bodi na koncu koledarskega leta predmet podrobnega poročila, ki ga poda ravnatelj na c. kr. poljedelsko ministrstvo; iz tega poročila bodi razvidno število prirejenih tečajev, število obiskovalcev, osebni podatki posameznih udeležnikov, predavatelji in obravnavanje predmeta tečaja, frekvenca poljedelske šole z običajnimi šolskimi statističnimi podatki vred, nadalje število delovnih učencev in njih uporaba, imena poučevalcev in število učnih ur z znamenitimi dogodki šolskega leta v higijenijskem oziru. Končno bo treba natačno zaznamovati uspehe opravljenih preskušenj.
IV.	Pravice in dolžnosti osebja.
A. Redno osebje.
§ 20.
Ravnatelj, kateremu je podrejeno vse Osebje c. kr. kmetijskega učilišča in poskuševališču (glavni
zavod in podružnica v Glavici, § 2 ustava), mora voditi zavod v zmislu Najvišje odobrenega ustava in tega službenega navodila, nadzorovati službo v vseh njenih posameznih strokah, obveščati c. kr. poljedelsko ministrstvo tekoče o teku opravil, odkazo-vati posameznim nameščencem njim pripadajoča službena opravila, ustanavljati učni načrt, kolikor se ni to že zgodilo s tem službenim navodilom, skrbeti za nabavo potrebnih učil in drugih znanstvenih in praktičnih pripomočkov in zastopati zavod na zunaj. Vendar se mora obrniti zaradi odločbe na c. kr. poljedelsko ministrstvo, če gre za katerega izmed naslednjih predmetov:
1.	Pritožbe zoper njegove odredbe.
2.	Rešitev na zavodu vloženih, toda na c. kr. poljedelsko ministrstvo naslovljenih vlog.
3.	Izdaja novih ali izprememba obstoječih službenih predpisov in občih zaukazov.
4.	Razlaga takih predpisov, o katerih zmislu ali pravilni uporabi dvomi, ali gledé katerih se mu zde potrebna obča naročila ali pojasnila.
5.	Izjeme od občih določil dotičnih predpisov za posamezne primere.
6.	Prodaja premičnih reči, razen produktov svojega gospodarstva, ako njihova vrednost ne presega 100 K; pri tem pa se omejuje pooblastilo zavoda za prodajo zgolj na predmete, ki so postali nerabni.
7.	Nakup premičnih reči, razen semenja, gnojil in koristne živine za svoje gospodarstvo, ako se v posameznem primeru preseže znesek 400 K.
8.	Sklepanje kakršnih koli pogodb, ako po določilih tega navodila ne spada v lastno področje zavoda.
9.	Dovolilo dopusta uslužbencem, ako dopust v dobi 12 mescev preseže mesec dni ali ako se priglasi dopust za potovanje v inozemstvo.
10.	Dovolilo naprednin na plačo za svojo osebo vedno, drugim nameščencem pa tedaj, kadar presega naprednina mesečno plačo, kadar niso dani vsi normalni pogoji, kadar naj se vrne v več nego 20mesečnih obrokih, ki sledé nepretrgano drug drugemu, ali kadar je plača obremenjena s kako zasebno terjatvijo. Da se je dovolila naprednina na plačo, je treba naznaniti c. kr. poljedelskemu ministrstvu.
11.	Podelitev daril v denarju za odlične službe, ki so združene z nenavadnim naporom in segajo čez krog rednih službenih dolžnosti, potem podelitev denarnih pripomoči in podpor.
12.	Izplačilo računov potnih stroškov stalno nameščenih uradnikov in služabnikov, ter tehniških pomočnikov, dijurnistov, dninarjev itd.; račune mora odobriti c kr. namestništvo. *
13.	Vse stvari, torej tudi tiste, ki so v področju zavoda, ako imajo za predmet kak izdatek, ki v odobrenem letnem proračunu ni posebno omenjen in ki zadeva izredno potrebščino, ali ako se pri tem presežejo v redni potrebščini v razpredelku za namen dovoljeni krediti ali meje virementa, ki ga je c. kr. poljedelsko ministrstvo dovolilo zavodu.
14.	Vse stvari, o katerih si je c. kr. poljedelsko ministrstvo v posameznih primerih pridržalo odločbo.
V primerih, v katerih ravnatelj ne more odločiti na podstavi spredaj stoječih določil, ne da bi prekoračil danih mu pravic, v katerih pa je treba takoj poseči vmes zaradi jasnega in znatnega dobička za zavod ali zaradi očitne škode, ki preti nastati, če bi se odločba odložila, sme ravnatelj nemudoma odrediti, kar se mu zdi namenu primerno, pridržuje odobrilo e. kr. poljedelskega ministrstva, ki ga je dobiti dodatno brez vsakega nepotrebnega odloga, in na svojo odgovornost.
Tukaj navedene ter v tem navodilu nadalje naštete dolžnosti ravnatelja mora prevzeti tudi opra-vitelj, ki ga nadomešča, za čas nadomeščanja.
§ 21.
V Ravnatelj je pooblaščen v službenih ali nujnih osebnih stvareh nastopili k večjemu desetdneven dopust, o tem pa mora, ako je odsoten več nego tri dni, hkratu poslati obrazloženo naznanilo c. kr. poljedelskemu ministrstvu. V vseh drugih primerih mora ravnatelj prositi pri c. kr. poljedelskem ministrstvu za dovolilo dopusta. V stvareh gledé dopustov ostalih nameščencev naj služijo za vodilo določila § 20.
§ 22.
Vsi pripadniki zavoda morajo ravnatelja podpirati v izvrševanju njegovega uradnega poslovanja,
se pokoriti njegovim službenim zaukazom in vsak-čas paziti na korist službe.
Strokovne moči zavoda naj porabljajo čas, ki jim preostaja pri službenih delih, za znanstvena raziskovanja in v to jim je kolikor moči dati na razpolaganje inventar in gradivo zavoda. Predlagati smejo izvedbo poskusov in poizvedeb ; o teh predlogih naj poda ravnatelj svoje mnenje ter jih predloži c. kr. poljedelskemu ministrstvu. Znanstvena dela, ki jih izvrše pripadniki zavoda, so popolna duševna last tistega, ki jih izvrši.
Stalno nameščeno osebje zavoda zadevajoči službeni in drugi važnejši dogodki naj se vpisujejo v predpisane službene tabele.
Ravnatelj mora na koncu vsakega leta poročati o nastalih izpremembah.
Ako je ravnatelj zadržan, je poklican vsakčas po činu najstarejši uradnik, da ga nadomešča, če c. kr. poljedelsko ministrstvo ne odredi drugače.
§ 23.
Laboranti in služabniki morajo opravljati službe laborantov, oziroma službe šolskih slug in pota poslov, zlasti tudi oddajati in prevzemati pisemske in toVorne poštne pošiljatve (izvzemši vrednostne pošiljatve); potem pobirati denar. Dolžni so v internatu in pri poskusih pomagati po možnosti.
B. Izredno osebje.
§ 24.
Določila § 20 do 22 je zmislu primerno uporabljati tudi na izredne pomočnike.
Y. Opravilni promet.
§ 25.
Zavod občuje v proračunskih, osebnih in računskih stvareh neposrednje s c. kr. poljedelskim ministrstvom. Vsa druga poročila je predlagati ministrstvu po c. kr. namestništvu v Zadru.
§ 2G.
G. kr. poljedelsko ministrstvo določi posebej po potrebi pripravne osebe za nadzorovanje zavoda.
Ravnatelj in vsi nameščenci zavoda so dolžni nadzorujočim organom v njihovem uradnem poslovanju dajati vsa željena pojasnila ter jih po vsi moči podpirati v izpolnjevanju njihove naloge.
VI. Upravljanje novcev in inventarja.
§ 27.
Upravo novcev in inventarja je treba uredili po „Navodilu za upravljanje novcev in inventarji“. Opravitelj, kateremu je poverjeno vodstvo podružnice v Glavici, mora tam voditi posle blagajniške uprave, uprave inventarja in knjigovodstva v zmislu omenjenega posebnega navodila, nadomestujé ravnatelja in po njegovih naročilih, toda z osebno odgovornostjo za eventualne primanjkljaje in nerednosti.
VII. Izvršitvena določila.
§ 28.
Spredaj stoječe službeno navodilo zadobi moč z dnem, katerega se objavi Najvišje odobreni ustav. Od tega časa naprej imej c. kr. kmetijsko-kemijska poskusna postaja v Spljetu svoje novo ime „G. kr. kmetijsko učilišče in poskuševališče v Spljetu“ in podružnica na posestvu „Glavica“ pri Kninu ime: „Podružnica c. kr. kmetijskega učilišča in poskuše-vališča v Spljetu (Zemaljsko-praktična poljedelska učiona)“.
§ 29.
Poučevanje na zavodu se začne, kolikor so na razpolaganje učne moči, učila in učenci.
(Slowenisch.)
132
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. kr. dvorne in državne tiskamice na Dunaju, I. okraj, Singerstraße št. 26, tudi v letu 1900, v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumunskem, inalo-ruskein in slovenskem jeziku.
Naročnina za celi letnik 1906 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — hodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K.
Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstraße št. 26, kjer je moči dobiti tudi posamezne letnike in posamezne kose državnega zakonika.
Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja samö, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem naročilu priložiti zanj pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vročevati po c. kr pošti, je poleg natančnega naslova stanovališča povedati tudi dotični poštni vročilni okraj.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo:
Inik 1S49.	za				4 K	20 h	Letnik	180S.	za	...	. 4 K		—	h	Letnik 1887.	za .		. 5 K -		h
.	185' ).	»				10.	50 ,	9	1869.	9	...	. 6	9	—	9	, 1888.	9		. 8	, 40	
,	1851	s				2,	60 .	9	1870.	9	• • •	. 2	9	80	9	,	1889.	9	•		. 6		
,	1852.	•				5,	20 .	9	1871.	9	...	. 4	9	—	9	,	1890.	9		. 5	; 40	
,	185.1.	*				6,	30 .	9	1872.	9	« . .	. 6	9	40	9	,	1891.	s	•		. 6	9	n
,	1854,	»				• 8.	4-0 ,	9	1873.	9	• . .	. 6	*	60	9	,	1892.	•		. 10	9	
,	1855.	•				• 4„	70 ,	9	1874.	9		. 4	9	60	9	,	1893.			. 6	9	
,	1856.	9				• 4,	90 „	9	1875.	9	• . .	. 4	9	—	9	»	1894.			. 6		
,	1857.	9				• 5.	70 ,	9	1876.	9	• • .	. 3	»	—	9	,	1895.	• •		. 7			
,	1853.	9				• 4.	80 ,	9	1877.	•	. . .	. 2	9	—	9	,	1896.	* •		. 7			
,	1859.	9				• 4,	9	9	1878.	9	...	. 4	»	60	9	,	1897.	9	•		. 15	9	
, 1860.	9				• 3.	40 ,	9	1879.	n	...	. 4	9	60	9	,	1898.	9	•		. 6	9	
, 1861.	9				• 3.	9	9	1880.	9	...	. 4	9	40	1	,	1899.	9	•		. 10	9	"	
, 1862.	9				• 2.	80 .	9	1881.	9	...	. 4	9	40	9	,	1900.	9	•		. 7	9	
,	1863.	9				2.	80 .	9	1882.	9	...	. 6	9	—	9	,	1901.	9		, 6	9	
.	1864.	n				• 2.	80 „	9	1S83.	9	...	. 5	9	—	9	,	1902.	9	•		. 7	, 50	
,	1865.	9				4 „	9	9	1884.	9	...	. 5	9	—	9	,	1903.	9	•		. 9	9	
, 1866.	9				4.	40 „	9	1885.		. . •	. 3	9	60	9	,	1904.	9	•		. 5	9	
,	1867.	9				4„	9	9	1886.	9	. . .	.4	1)	60	9						
Prodajna cena za letnik 1905 se naznani začetkom januarja 1906. 1.
Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po istih cenah kakor nemška izdaja.
Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in ako sc naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta.
NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku celö niso došli ali pa so mu došli nedostatni, naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih potem, ko so izšli, in kosi nemških izdaj najdalje v šestih tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, 111. okraj, Rennweg št. 16.
Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne cene (V» pole = 2 strani po 2 h).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne samd vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseli teh letnikov za prodajno ceno (*/4 pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvome in državne tiskamice; potemtakem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarini.	1