' ^ r
i» 7
Tečaj
XLII.
i
E
Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za cetrt leta 1 gold., pošiljane
po posti pa za ceio leto 4 gold. 60 kr., za pol leta
2 gold
40 kr.. za cetrt leta 1 gold. 30 kr
V Izubijani 26. marca 1884.
O b s e g : Mlekarstvo.
Obrtnijske razstave.
posestvih. (Dalje.)
Praktična vinogradska orodja. (Konec.)
Dědinsko pravo pri kmetijskih
Mestni odbor ljubljanski.
Govor poslanca grofa Clam-Martinica v državnem zboru 25. ja
nuarija 1884. proti vpeljavi nemškega jezika za postavno-državni jezik. (Dalje.)
C. k. dvorna klet na Dunaji
Naši dopisi.
Novičar.
Gospodarske »tvari.
Mlekarstvo.
Spisuje Gustav Pire.
Izreja in krma molzne goveđi
Mlekarstvo ni le najlepše, ampak tuđi najhitrejše sredstvo, s kojim zamoremo živinorejo bolj dobičko-nosno storiti. Podlaga dobrému mlekarstvu je umna živinoreja. Naloga kmetovalcu je toraj izrejevati dobro
molzno goved; pri tem pa vendar ne sme prezirati onih lastnost živali, koje so mu znamenje lahkega in
hitrega opitanja.
oni meri kot krava za molžo sla-
beja postaja, treba je misliti na njeno primerno opi-tanje in prodajo.
Ne more se zanikavati, da vzlic naši slabi živino-reji vendar precej dobrih molznic v naših čređah na-
hajamo moč.

dokaz
?
da je vsacemu govejemu rodu dana
iz svoje sredine dobrih plemenskih molznic izrejevati. Žalibog, se ta moč vsled neprimernega pleme-nenja in reje uže prej izgubi, kot pa se v dotičnem rodu vtrditi zamore.
Izvolitev plemenskih živali z ozirom na prilične lastnosti je vsigdar najimenit-nejši pogoj umni živin orej i. Rečeno veljá posebno pri živalih moškega spola, ker one svoje lastnosti na največ potomcev prenašajo; ravno pri izbiri
ker
bikov za pleme naši gospodarji najbolj
gresijo,
Kar se tiče zunanjih znamenj dobre molznice, velja sledeče: Iz velike posode veliko izteče, zato je vime najznamenitnejše znamenje. Kolikor bolj kožasto in na široko se vime po trebuhu razprostira in kolikor bolje se vidijo tako zvane mlečne žile, toliko več mleka je pričakovati. Koža dobre molznice je tanjka dlaka svitla, kosti in rosrovi drobni, život pa okrogel.
rediti pleme
?
Kar se tiče velikosti, skušnja srednje velikosti in teže.
V •
u ci
H krmenju molzne goveđi dodam sledeče: Mlađi
goveđi naj se vsaj do končanega prvega leta k senu ali otavi razdrobljeno žito ali sočivje dodaja, ker to
r
svitek mlađega neizmerno pospesuje
Krma molzne živine mora biti zađostna, nikdar pa tolika, đa se krave prično đebeliti. Kmetovalec se ve đa krmi le ono, kar ima, dobrega sena pa molznim kravam nikdar ne sme manjkati, ter naj znaša vsaj četrtino cele krme. Zeló kisla ali celó gnjila krma molznim kravam vedno škoduje, sol se zmirom po-
třebuje , in to toliko več, kolikor je krma težje pre -bavljiva. Vsaka prememba krme naj se poíagoma
Zgodi.
Pri krmenji naj vlada vsigdar in povsođ največi red in snaga.
Tudi zdrave pitne vođe goveđi nikdar ne sme pri-manjkovati.
Kako mleko nastane in iz cesa (đa) je?
Vime imenujemo s kožo prevlečene mlečne žleze. Vsaka žleza ima svoj iztok, katerega sesec (cizek)
oni gledajo k večemu nekoliko na zunanjost bikovo, imenujemo. Mlečna žleza obstoji iz žleznih mehurčkov za podeđovane lastnosti se pa še ne zmenijo ne. Sicer je in iz odvodnih jarkov, kateri se združijo ter peljejo to uže precejšen napređek v živinoreji, ako se plemen- skozi sesec. Cela žleza dá se primerjati po sostavi z ske krave in biki dobrih, skušenih rođov vpeljujejo, vinskim grojzđom; jagode so žlezni mehurčki, kateri
kakor
j ?
vspeli bode pa le tedaj popoln, ako kmetovalci za pio- so z odvodními jarki tako sè seskom zvezani denje in vtrjenje nove krvi sami vse potrebno storé in jagode po stranskih pecljih z glavnim pecljem. Krvne
izgledno svojo živino izrejajo
žilice
"Dv»i
katere obđajajo žlezne mehurčke ; ízcevajo v
ri volitvi plemenskega bika je gledati na to, đa zadnje tvarino, katera se v žlezi v mleko prekroji ter je od znano dobrih starišev, ter đa ima ona splošna pri sescu iztaka.
Mleko je zmes sleđečili tvarin, ki so v kra vjem
zunanja znamenja
katera kot dobra
liči
spoznavati,v nas
praktična živinoreja. Taka znamenja so: Širok mleku tako-le pomešane:
zadnji, pa lahak sprednji del, tanjka koža in drobni rogovi, bister pogled, pa krotka kri. Ako si kmeto-
valec bika sam izredi, naj si zato najbolje tele izbere in sicer ođ take krave, ki mu je kot najbolja znana; to pravilo ravno tako velja o izreji dobrih molznic.
Vođe je
surove tvarine tolščobe
mlečnega sladkorja neorganskih snovi
86
do 90
odstotkov
2 7
n
<2
2
2 Va
7,o
??
5}
6 V2
47*
55
4
j
11
»
98
Množina in sostava mleka je od raznih razmer ščevine narejeni v raznih velikostih, od 3 do 15 litror
odvisna. Nekatera plemena ali krave dajo več, druga	držeći za 1 gold. 20 kr. do 3 gold. 20 kr
manj mleka; to pleme ima bolj sladko, ono bolj tolsto	(Dalje prihodnjie.)
mleko ; krma in zdravje krave vpliva na kolikost in	_
kakovost mleka itd.
Molža.
Obrtnijske razstave.
Pri molži naj bode vedno vse snažno, bodi-si oni
*
>
Razstava na Dnnaji. Niže-avstrijsko obrtno dru
ki molzejo ali njihova obleka, bodi-si posoda ali krave,	štvo na Dunaji napravi od 24. julija do 12. oktobra
katere se molzejo. Pred vsako molžo mora se kravam	t. 1. mednarodno razstavo, katere protektorat je bla-celo vime in seski z mlačno vodo oprati,
je pri molži treba lepo delati; surovost ima následek,	tej razstavi bodo razstavljeni: Stroji zamalo obrtnijo,
— -------— «--—---- ^	--. W ,	VU JV- V»
kravami govolil prevzeti gospod nadvojvoda Karol Ljudevit.
da krave mleko pridržujejo ter mleko izgubavajo. Naj- katere goni voda, par
plin
elektrika itd.; dalje vre
bolje je na dan trikrat pomlesti, in sicer med krmen- tena, kolesa, jermena, vrvi, verige ; stroji in orodje za jem. Važno je, da se krave čisto pomolzejo; slabo male obrtnike, in sicer za izdelovanje stvari iz kamna, pomolzene krave izgubavajo od dneva do dneva bolj prsti, ilovice, stekla, kovin, lesa, kosti, rogov, bisernic,
mleko; razun tega ima pa zadnje mleko v vimenu do želvenine, jantarja
osemkrat več tolščobe, kot prvo namolženo. Gledati
pirja
, usnja
tkanin, mesa, moke
kož
i
žita
ščetin, las, pereš, pa
testa, sadja
slad
je na osebe, katere molzejo, da tega delà ne oprav-	korja itd. Razstavljeni bodo tudi fizikalični in ke-
ljajo prav leno; ker je molža posebno večih krav,	mični aparati ter učila za pouk v posamesnih obrtnij-
otrudljiva, izbere naj se močne dekle. Oseba, katera	skih strokah. Ta razstava ima namen, seznaniti male
molze, naj sedi ; vsled vtrudljivega čepenja, kakor je	obrtnike z omenjenimi stroji in orodjem, pospešiti vpe-
v nekaterih krajih navadno, zgodi se, da se krave le	ljavo teh v mali obrtniji in seznaniti izdelovalce stro-
površno pomolzejo in prikažejo se gori navedeni slabi	jev in orodja za malo obrtnijo z obrtniki samimi. Oglasila morajo se vsaj do 1. aprila 1884.1. poslati društvu
ggH^I nj|j_ BHIII ■■■^H in
nasledki.
Posoda, katera se pri molži rabi, mora biti z naj- na Dunaj: „Niederosterreichischer Gewerbeverein
večjo natančnostjo osnažena. Posebno na leseno treba
Wien
Eschenbachgasse 11). Oglasnice se dobé tudi
ka-
je največjo pozornost obraćati; priporoča se jo vsaj pri trgovinski in obrtnijski zbornici v Ljubljani vsak teden enkrat v apneni vodi skuhati. Čistost in tera radovoljno daje tudi natančna razjasnila o tej snaga se najložje obdrži, ako so žehtarji iz ploščevine. razstavi.
»
Res, da so taki žehtarji dražji, pa so bolj trpežni pripravnejši in se laže osnažijo, tako da ima oni, ki si jih omisli, še dobiček. Podoba molžnih žehtarjev
žehtar
POJ. JAtJb VX1AXUJLX 4 MV V4V K/AVVll>l JL UHU UCl lllUiiilll.
je različna, najnavadnejša je ona v podobi
pod.
je ravno takošen,
?
da ima tudi lij.
Žehtar
pod. 3 je podolgasto okrogel, ter ima to prednost, da se lože pri molži med nogami drži. Ako se od žeh-tarja velika osebina zahteva
dobi
y
priporoča se oni v po
Praktična vinogradska orodja
Spisal R. Doléac. (Dalje ia konec.)
Najpoglavitnejše vipavsko orodje za prekopavanje
sveta v namen zasaditve novega vinograda je pač
pod.
„pik"
To orodje ima na eni strani trn a) za lom kamenja ali trdega lapora (soldane) opoke, na drugi strani pa za kopanje namenjeno kopalnico b) v podobi dleta. Teža tega orodja znaša nasada stane.
brez roča ali
povprek 7lL do 8 starih funtov,
*
Pod 1
Pod. 2.
in funt
kar veljá tudi od vseh sledečih orodij, 33 kr.
ali staro dvajsètico. Toraj velja tak pik pri fužinarju gold. 47 kr.
Kako izvrstno delo da tak pik v pravih rokah opravlja, to ni moč popisati, to je treba le videti, kedar ga pravi vipavski delavec vihti. Ni potrebno
y ki
hoče ž njim delati; odveč slaboten, se vé da pa tudi
izvrstnosti
ravno, da bi bil delavec Bog vedi kakošen junak
ne sme biti. Kaj dosti doprinaša pa tega orodja tudi to, da sta trn, kakor tudi kopalnica, proti nasadu ali roču „toporišču gnjena,
v pravem kotu na-
ne preveč pod roko, ne preveč od sebe. Tudi nasad ali toporišče pri tem orodji ni ravno brez pomena. Ta je namreč prvič prave oblike, osobito pa je on drugič v ušesih dobro utrjen, ker ona
mu niso okrogla votlina, ampak lepo položno piramidalna. kar veljá tudi o vseh sledečih orodjih, razun o
Vipavec izdela sploh vsak nasad, vsako toporišče na rezivnem stolu, iz klanega lesa, in se ne po-
lopati.
Pod. 3.
Pod. 4.
služuje v to vsake bližnje preklje, in to je ravno pravo.
Kar se tiče velikostnih mér pika, so mu te kakor vsakemu sledečemu orodju — v podobi natanko
dodane.
Vsi tu navedeni žehtarji dobijo se pri Kleiner
*
Naši fužinarji razumevajo se
v
se
Fleischmann-u v Modligu pri Dunaji iz jeklene pio- staro težo.
vedno najbolje na
Pis.
99
Drugo vipavsko vinogradsko orodje kaže pod
roka, in približa se torej ž njo kopač lahko trti prav
Ono je tako rekoč pik brez trna, in se izdeluje v po- do lubada, magari, ako je tudi več trt na enem in polnem enaki obliki, v dveh velikostih, ali boljši re- istem mestu blizo skupaj rastečih. Kopalnica se rabi
čeno, y dveh težah
težo 31/
2
do
funtov služi za tudi za poljedelska delà, kakor za poravnavanje za vsakoletno okopavanje trt, pa tudi za drugo bolj lahko plugom itd. Ta kopalnica služi enako dobro v lahkem kopanje, in imenuje se „kopalnica"; s težo 5 do ô1/* kakor tudi prav težkem, kamnitem ali kamenja pro
r
3
r
stem svetu, in to ravno zato ker je podobě dieta. Kak raz loček je med dovršenim okopavanjem s to kopalnico in pa med onim, dovršenim sè široka dolenjsko ali hrvaško motikol
Podoba 3. predstavlja čisto navadno na krivem nasadu na-sajeno lopato. Sicer je lopata zeló povsod po Avstriji za vinogradska delà nerabljeno orodje in vendar kako izvrstno ne služi za premetavanje — trebljenje
prekopanega
drobnega sveta
bodi-si pri zasaditvi novih vi nosrradov
?

pri grabenčanji, gno
jenji itd.? — Za premetavanje močno kamnitega, ali pa tudi strogo saldanastega, v velikih kosih nakopanega sveta, lopata
se vé da ne služi dobro; za to
ima Vipavec pa že drugo orodje
pod
pavsko
m
?
to je
?
motiko vi
>
po italijansko
sapon
u
imenovano, m pa lesene ali pa tudi železne „neške". Sapon in neške opravljata uže dobro delo
toda kjer je le mogoče
poslu
j
žuje naj se delavec lopate, kajti ž njo opravi v enakem času veliko več delà, in to z veliko
manjso težavo.
Sapon služi Vipavcu tudi za drugo okopavanje trt, ali tako imenovano pletev in ne manj za razna poljedelska delà, âko pri kakem orodji velikost
in teža dosti izdá, izdá gotovo ravno pri motiki.
Kako smešno je dostikrat
videti junaka z majhno
?
komaj
za vrtno porabo zadostno mo tiko težka delà opravljati. Vi
pavski
w
sapon
u
zahteva vsled
svoje teže in velikosti precej več sile, kakor dolenjska motika, vendar ga zamore vsak količkaj dober delavec zmago-vati, in kamor se ž njim seže tam tudi izdá!
?
27*
Vipavska lopata tehta do funta, sapon pa le 2 funta
Vse se ve da brez nasada
To
bi bila vipavska vinogradska
orodja
5
katere so vse priporo
funtov služi pa za globoko prekopavanje bolj kamenje
—^	^	ali	«u a
prostega sveta, m zove se
55
pikon
55
strapaca
tako kopalnico je Vipavcu prav lahko mogoče, trte po
stari in dobri navadi globoko okopati (pod 20 centi- hudoben delavec opravi z najboljšim orodjem metrov globoko ne okopuje on nikdar trte, in to brez tako malo, kakor slab ali pa nevoljen lovec z najboljšo
čitve vredna. Da pa orodje samo na sebi še ne izda, to se pač samo ob sebi razumi ; tudi člověk mora biti po orodju
to ie. on mora ž njim delati hoteti, kajti nagajiv,
ravno
9
da bi jih moral kaj raniti, kajti ona je
i
2
cm. si-
puško
*
- too
Kdor si hoče prav dobro, tukaj popisano vinogradsko orodje omisliti, obrne naj se na gospoda Daniela Godino v Ajdovščini, ali pa do gospoda Furlanija v Peklu pri Dornbergu na Primorskem.
diče, te namreč do izplačanja deležev izrediti in v slučaju potrebe na domačiji preskrbeti; b) zapad deleža do polnoletnosti sodedičev odloži pa
z dolžnostjo prejemnikovo, da jih do onega časa primerno odgoji in ako sila izdržuje.
Kova postava.
Dědinsko pravo
pri kmetijskih posestvih.
(Dalje.)
§. 6. Pri razdelitvi zapuščine prepusti se domačija prejemniku, kateri postane dolžnik zapuščine za neo-bremenjeno vrednost domačije.
§. 7. Vrednost domačije določi dogovor med vde-leženei, kjer pa bi tega ne bilo, sodnija.
Sodnija ima preskrbeti potrebne preiskave, v kolikor je to treba za določitev vrednosti, in izrekoma se imajo porabiti izpiski iz katastra o meri površja in o čistém prinosu, najemne in kupne pogodbe in pripo-močniki take vrste. Ako treba, sme sodnija tudi zasli-šati izvedenca.
Deželno postavodajstvo sme določiti, da mesto take sodnijske določitve stopi cenitev na podlagi kolikosti katastralnega čistega prinosa.
§. 8. Pri razdelitvi zapuščine všteje se v njo ona svota, katera se prejemniku po §. 6. šteje v dolg.
Razdelitev ta izvrši se med sodediči z vštetim pre-jemnikom po določilih občnega državljanskega zakonika in prestopnika o neprepirnih zadevah. Vendar pa se ima razdelitev zapuščine vršiti zmiraj pri sodniji ali pa se predložiti sodniji v potrjenje.
§. 9. Ako se stranke gledé obroka, delov plačil in začasnega obrestenja svote, katera je izplačati ne zedi-nijo, tedaj odloči o tem sodnija, kakor se ji zdi primerno. Proti volji onih, ki imajo deleže dobiti, se obrok za popolno plačilo one svote ne sme določiti na dalj kot tri leta počenši s smrtnim clnevom zapustni-
kovem.
§. 10. Deželno postavodajstvo sme za slučaj, ko sodnija prejemno ceno določi, vkreniti, da se pri tem prejemniku na korist svota odbije, katera pa tretjino neobremenjene sodnijsko določene cene domačije ne sme preseči.
§. 11. Zapustnik sme predpravice prejemnikove omejiti, preklicati ali pa v mejah pravice do postavnega dolžnega delà razširiti.
§. 12. Veljavnost posebnih naredeb o razdelitvi zapuščin tudi tedaj ni izključena, ako zapustnik izmed Omli. • lii so po pravu in redu postavnega dedinskega nasledstva za prevzetje poklicanih oseb prejemnika odloči v nasprotji z vrsto določeno po deželnem postavo-dajstvu.
§. 13. Pravice do postavnega dolžnega delà se pričujoče naredbe o razdelitvi zapuščin ne dotikajo.
Za omejenje postavnega dolžnega delà se pa ne smatra, ako
1.	sodnija v smislu §. 9. vkrene naredbo zarad pla-čilnih obrokov,
2.	ako zapustnik vkrene, da
a) pravomu očetu prejemnikovemu do njegove smrti,
pravi materi do polnoletnosti prejemnikove prepusti pravico, domačijo s pritiklino po smrti za-pustnikovi v lastno vživanje in oskrbovanje prevzeti z dolžnostjo, prejemnika in njegove sode-
Polttfčoe »tvari.
Mestni odbor ljubljanski.
Dne 18. t. m. dal je zopet ljubljanski mestni odbor povod, da se v javnosti mnogo piše in govori o njem in to zarad sklepa, da se tržni red predloži c. kr. deželni vladi še enkrat v potrjenje le v slovenskem jeziku , in ko bi vlada ne hotela resiti samo v sloven-ščini predloženoga tržnega reda, imajo se storiti vsi po-stavni koraki za varovanje pravic mestnega zbora, kateri edini ima odločevati o uradnem jeziku mestnega magistrata.
Ta predlog sprejet je bil z 10 glasovi zoper šest, in glasovali so zoper gg.: Murnik, Križnar, Rav-nihar, Žužek, dr. Mošé in J. Kušar.
Ne dopušča nam prostor ponatisniti obširnejega poročila o tej zadevi ali pa celó še na drobno popisati vso dotično obravnavo.
Kdo ima v tej pravdi prav, c. kr. deželna vlada, katera zahteva tudi nemški tekst „tržnega reda", ali pa večina mestnega zbora, katera sklicevaje se na samoupravo, noče spolniti tega vladnega naročila, o tem izrekle bodo sodbo morebiti za to poklicane ob-lastnije. — Toda tudi mi nočemo zamolčati svojega sta-lišča v tem vprašanji, in to enako v pravnem, kakor v političnem oziru.
1. S pravnega stališča prizna poročilo samo, da
ima c. kr. deželna vlada po §. 70. obrtnega reda pravico potrjenja tržnega reda, kateri je ustanoviti kraj nim potřebám primerno.
Po teh neomejeno širokih besedah postave bilo bi težko dokazati, da bi c. k. vlada ne smela za po-goj potrjenja staviti razun notranjih rečnih prememb, katere bi bile po njenih mislih potrebne, tudi take v temeljene pogoje , kateri zadevajo bistveno pomenljivo obliko, kakoršna je ravno jezik.
Nam se zdi, da ni krajnim potřebám ljubljanskoga trga ne primerno, ako vlada zahteva tržni red tudi proglašen v nemščini, in da se v ta namen tudi v potrjenje predloži „tudi" v nemščini.
Da je tako, to prizna poročilo odsekovo samo na-ravnost trdeč, da strogo izvršuje ravnopravnost gledé obeh jezikov in katero še celó ni nasprotno, ako bi se tržni red proglasil v laščini in hrvaščini, katero pa ob enem po vsi pravici toži, da je poprejšuja protina-rodna večina mestnega zbora, na pr. sprejela in prijavila klavnični regulativ od dne 27. avgusta 1881. leta samo v nemščini, ravno tako srečke ljubljanskega mesta posojila izdala v sami nemščiui.
Enako opravičene bi bile, oziroma so pritožbe zoper dotično vlado, da je tako enostransko po-stopanje dopustila, v kolikor bi ji bilo po postavi mogoče one krivice zabraniti.
Ako pa gotovo vsak narodnjak prizua, da je bilo ono ravnanje krivično, tedaj pa nikar ne posne-majmo onega, kar tako živo in po pravici obsojamo.
V kolikor se gre pri tržnem redu za živinski
trg, sme po §. 9. postave od 29. februarija 1880. leta,
štev. 35 c. k. deželna vlada oziroma ministri notranjih zadev, trgovine in pa poljedelstva izdati tržni red rpo zaslišanji dotične občine".
101
Poročilo odsekovo prišlo je do svojega konečnega kdar nihče tega ni smatral za žaljenje narodne
predloga poglavitno zato, kertrdi: ;,da je c
deželna
vlada
st vati
postopala
čist
pravič
enako pravnosti, ako ravno brez dvombe vsaj tako
in
p o- kakor ljubljanski mestni zastop, tudi deželni zbor odio
*
?
ker je hotela mestnemu magistratu predpiso- čuje uradni jezik deželnih uradov.
v katerem jeziku m
posegla v kompetenco mestnega zbora
do va ti in je tako
Mi ne] dvomimo, da vsi odlični narodnjaki, k i so bili, in oni, ki so še zdaj udje deželnega zbora
*	aaav^VAA^^	*	^Aii,	V^AAA , xvA	ov^ itv.1 Cvj	U0ii0XUV>5a ûuyia,
Ta zatožba je pred vsem v popolnem nasprotji z be- niso imeli menj živega čutja, ne menj žive ljube z ni
sedami vladnega odloka, kateri edino le naroča
dem Auftrage
beiden Landessprachen
die Viehmarktordnung itd
_______
»
mit
in
vorzulegen
za slovensko narodnost našo, in vendar vsaj do zdaj še nismo čuli, da bi bilo tako sklepanje (v obeh dežel
nih jezikih) do. sedaj dalo povod k pravdi, kakoršno na
Zahtevanje, da naj se gotova priloga ene vloge dan spraviti, se je posrećilo finančnemu odseku mest predloži tudi v drugem deželnem jeziku, je vendar mnogo nega zbora ljubljanskega.
menj, kakor pa trdijo besede poročila „predpisovati katerem jeziku m
?
v
Ako bi se bil
odlok obračal zoper slovensko vlogo, in na pr. zahteval
do vat
Zdi se nam toraj prav nesrečen konec več kot tri
mesečnega
posvetovanja finančnega odseka ali pa
pre
tudi nemško vlogo, tedaj bi se moglo smatrati
î
da je
bil odlok obrnjen zoper slovensko uradovanje, tako pa
mišljevanja njegovega poročevalca, da je tržnému redu dal pečat národnostně rešitve.
Gospoda, kam pridemo po tej poti ? ! Nam se sko-
sodimo mi in mislimo, da lahko sodi vsak nepristranski raj dozdeva, da nekateri gospodje ne morejo več pre
bralec, da je vlada zahtevala nemšk převod samo v
rave mestnega zbora z namenom
t
moup
?
da
naj bi bil tržni red tudi po viadi izdan gledé nemškega
teksta prav po volji zborovi
našati, da imamo vLjubljani narodni mestni zastop, da imamo take zastope po vsi naši deželi, da imamo na čelu deželne vlade moža izve-denega in nam pravičnega , kakoršnega nismo in ne
a, pio.»	»^IJA	VA^AA^M, AXA AACV XAA ^lUYlUU^Cl , XV Cl
Tako pa še, po naši misli brez pravega in zadost- bodemo imeli nikdar več.
Mi sklepamo to ne-
nega vzroka, poročilo skriva za strahom, „da bi s pri- srečno našo pravdo z živo in odločno prošnjo: znanjem opravičenosti vladnega ukaza ob enem přiznal, komur je boljša bodočnost in bia g or našega
da so v Ljublj
vičene".
dino slovensk
vloge
P
slovenskega naroda pri srcu, nikar ne hodi po
in mislimo tudi po mnogobrojnih lastnih skušnjah ljenji, k osramotenji!
nega magistrata do
fa strah pa vsaj pri sedanji deželni vladi potih, katere nas vodi j o k razporu, k oslab-
Naši nasprotniki se ra-Kje je vendar klub nain o slovenskih vlog mest- rodnih mestnih zastopnikov, ako treba, zakaj ne reši bilo gladko rešenih brez tako važnih vprašanj kljub deželnih narodnih poslancev !
mestnega zbora res nikakor ne more biti vtemelj ne dvomimo, da je mnogo ed
ker
dujejo nad takim početjem.
vlade
ugovora
političnega staíišča poiskati je v prvi vrsti jedro vprašanja, za katero se tukaj gre in to bo rešitev
vprašanja gotovo polajšalo.
Poročilo sicer v tem oziru ne loči razlogov, temveč
jih navaja te in druge vrste
žaljenj
od
, ker govori začetkom o kopravnosti, koncem po-
ročila pa vendar naglaša posebno žaljenje občinske samouprave po vladi.
Ker pa vendar poročilo samo pripozna, „da sedanji
mestni zastop skrbi za to, da se v magistratnem urado vanji strogo izvršuje ravnopravnost gledé obeh deželnih
jezikov , uaij Kj .	o	tioivatl LIZjLLI lCU > oW J ^ ^Uj VAOju ivjoiti o au u.111 iva«\j . \j ciOj jj u jjij \j 9 u.vkJiv
venščini, ni še izrekel, da bi se ne izdal tudi nem- volja, potreba in ustno sporočilo morajo sodelovati. Pro
dalj
da s sklepom tiskati tržni red v slo-
Govor poslanca grofa Clam-SVlartinica
y državnem zboru 25. januarija 1884. proti vpeljavi nemškega jezika za postavno-državni
jezik.
(Po stenograficnem zapisniku.)
1 (Da]je-> >- ^
Jaz ponavljam, da se ravno taka vprašanja, kakor
je to
dajo rešiti s kodifikacijo: čas, potrpljenje, dobr
ščini šanj
ÍÍÍ
. tedaj se nam kaže, da vsa pravda ni toliko vpra- stor bojišča zaznačen je po članu XIX jezika ali narodnosti, kakor bolj vprašanje samo- za vse;
m
uprave.
Ker smo zgoraj pokazali, da postava c. kr. vladi
naj deluj
k
aj
k
lnc
aako pravo
sije in vse
t
hlad
okvirji člana XIX
so
naj razum in še le potem, ko je
uže opra
daje oblast, v tem slučaju segati v samoupravo občin- vil svojo nalogo, naj mu sledi kodifikacija
sko
?
toraj se kaže
?
da s tega stališča predlog odsekov
ni vtemeljen.
Zarad tega zdi se mi splošna izvrševalna postava o članu XIX. uže po samih temeljnih zakonih zabra-
Ako se pa vendar-le hoče jezikovno ali narodno njena in ne na mestu in če bi tudi tega ne bilo, zdi se
vprašanje staviti v prvo vrsto, moramo vendar tudi mi
mi
sai
sedaj
času neprimerna in zarad tega moram
opozoriti na sledečo analogijo: Mestni zbor izvršuje pri glavni tenor, ki se ravno na stavek naslanj
L	J	...	l-l	y	"I	•	1	1 „ „ _	^ „	„ ^ i____„ _____'	„ i- ~	U
y>
posvetovanji in sklepanji tržnega reda v svojem krogu
1
b
s e
aj se
P
post
odbiti
pre d-Prav
nekakovo svoj na kratko rečeno, po sta vodaj ni posel,	za prav bi se postranski stavek potem sam vničil, ako
v tem oziru je deloma po vsem samoupraven, deloma	se glavni stavek zanika. Toda ne smemo se nadjati
pa je postavodajna oblast njegova odvisna od višjega	tega in iz cele debate sledi, da je ravno v stranskem
potrjenja, deloma pa predlaga zbor samo svoje nasvete	stavku vsa teža predlogova nakopičena. Moram se toraj
in vlada potem ukrene bodi-si v smislu nasvetov ali pa	na to predlogovo stran obrniti. Vse, kar smo se v teh
nasprotno.
dveh dneh menili, in tudi dolgih razprav gospoda ne
Pri tržnem redu je mestni zbor ali v zadnjem ali posrednjega predgovornika ne izjemam, zdi se mi
>
cla
predzadnjem slučaji in odločilno besedo ima gotovo vlada, predmeta ni čisto nič pojasnilo. Ravno v oziru na dr-
enakem slučaju je na pr. deželni zbor kranjski žavni jezik nismo na čistém in ne vemo, kako bi ga
gledé deželnih postav in gledé takih sklepov, ki potre- postavno določili in če se sploh postavno določiti da
bujejo višjega potrjenja. In tam je, kakor znano, v Zastonj smo iskali definicij in po njih vprašali. Kaj je
obeh slučajih , zmiraj skleniti bodi-si postavo ali drug državni jezik? Nikdo še ni dokazal, da je to državno-
sklep v obeli deželnih jezikih. To so imele vse na- pravni in znanstveno vtrjeni izraz. Da bi pa tako po-
bi ga
rodne večine pa tudi manjšine deželnega zbora, pa ni- menljiv izraz vplétali v postavodajalstvo
5
ne
a
102
popřej natanko določili, kaj naj se pod njim razume, zdi se mi jako nevarno početje, ki nam ne bo naše naloge pojasnilo. Vprašati moramo toraj: „kaj je državni jezik?" Gosp. poslanec solnograških kmečkih občin je včeraj to vprašanje tako razložil, da je vse otroški osupnil. Rekel je: „Država je osoba, imeti mora toraj jezik; državni jezik je toraj jezik države."
Gospoda moja, v šali bi se to ne razlagalo tako, pač pa med narodom samim in taka definicija je jako smešna. (Veselost in pohvala na desni.) To oživenje in
poosebljenje države in napor , državo izluščiti iz svoje vsebine, odstraniti jo od ljudstva in narodov, kateri ravno državo delajo (pohvala na desni), ter ji pripiso-vati življenje, katero ne pozna življenja ljudstva in narodov , to je nekaj, kar resnico in pravico po obrazu bije (dobro! na desni) in kar mora naposled neverjetne posledice poroditi. (Dobro! na desni.)
Država je organizem, pa ne osoba; ne osoba v tem smislu, kakor so žive osobe. (Dobro! na desni.) Gosp. poslanec je rekel, da je on pravosodna osoba. Gospoda moja, jaz mislim, da je vprašanje po pravosodnih osobah na pravnem in državnem polji jako nasprotno postalo, toda pustimo to, ako se govori o moraličnih osobah, se vendar ne morejo lastnosti živečih osob na te prenesti v gmotnem oziru. (Dobro! dobro! na desni.) Edino v vpodobljenem oziru se dajo prenesti ; ravno tako, kakor se govori o govorjenji pravice, o govorjenji strasti, o govorjenji resnice, ali o govorjenji pameti — in naj bi Bog dal, da bi bilo to poslednje državni jezik (pohvala in živahnost na desni) — tako se lahko o državnih je-zikih v podobah govori, kar se je gospodu poslanců tudi posrečilo, da je pri svojem izpeljevanji v tem smislu na-nj mislil. Rekel je, ta jezik mora biti najsilneji, najglasneji in najveljavneji. Gospoda moja, teh jezi-kovnih lastnosti slovnica ne pozna ; ali kateri jezik je glasneji in veljavneji memo druzega, ni od njega zavisno , temveč od pomena besede, katera se je ravno izgovorila (dobro ! na desni), od pomena, ki je ravno merodajen in taki dokazi dovedli nas bodo do zmešnjave v pojmih, ako bomo skušali pojemv državnega jezika ž njimi dokazati (dobro! na desni). Se na nekaj moram opomniti gospoda govornika, da je namreč svojo lastno definicijo spravil ad absurdum (osmešil) omenjajoč de-želnih jezikov. Ako je državni jezik jezik države, so deželni jeziki jeziKi deželá. Pri nas imamo pa dežele,
ki so mnogojezične. Ali naj ima toraj ta prečudna osoba več maternih jezikov? (Živahna radost na desni.) To bi bila bedarija in s takimi definicijami se tako velika vprašanja ne morejo zadosti ugodno rešiti.
(Dalje prihodnjic.)
Naši dopisi.
Z Dunaja 24. marca. (Državni zbor in drugo.) Ker na Dolenjeavstrijskem sv. Jožefa ne praznujejo, je tudi državni zbor přetekli teden dan za dnevom zboroval in obravnaval izključno državni proračun ; v petek in soboto zboroval je tudi še v večernih sejah in tako se je v soboto večer pričela obravnava proračuna X. oddelka t. j. proračuna za ministerstvo trgovine, katerega obravnava se danes nadaljuje. — Kolikor čujem, je vpi-sana še dolga vrsta govornikov k proračunu, govorilo pa jih bode razun ministrov in razun poročevalcev gotovo še nad 20, in ker govorniki nimajo navade biti kratki, se sedaj (poli 12.) precej zanesljivo lahko trdi, da tudi danes v večerni seji ne bode mogoče proračuna
dokončati.
Kakor zmiraj, bila je tudi letos razprava pri proračunu redno vpleta, zeló živahna. Deloma se je to uže
tudi razpravljaJo pri ministerstvu notranjih zadev (glej govor Vitezićev i. dr.). — Sploh se je letos več kakor o vseh druzih šolah govorilo o slovenskih šolah in to posebno gledé onih na južnem Stajarskem, zarad katerih sta šla v boj poslanca dr. Vošnjak in Raič na eni strani, Hakelberg in Foregger, deloma tudi Schmiderer, na drugi strani. — Veliko manj se je govorilo o ČehihT nekoliko še tudi o Rusinih in Lahih v južnih Tirolah.
Pa tudi boj za slovensko solo ni bil več tako krvav, kakor prejšnja leta. 0 govorjenji Hakelberga bilo bi napak preresno govoriti, Foregger pa je govoril prav oči vidno pohlevneje, rekel bi, obupno — dobro čuteč, da se z vspehom ne more dolgo trditi basni o nemštvu na južnem Štajerskem. V njegovem govoru sledilo se je tudi, da je bral Sumanovo slovnico, in da se je vsaj toliko brigal za slovenščino, kolikor je bilo potrebno za — njegov govor. Se ve da ga tudi javno pripoznanje, da o slovenščini toliko vé kot nič, ni zadržavalo enak slepemti pri barvah soditi o slovenščini. — Dr. Vošnjak vteme-ljeval in priporočal je mimo in rečno spomenico slovenskoga društva na Štajarskem; govor njegov odobravali so celó nemški Korošci, menda srečni zato, ker ni tudi omenjal koroških Slovencev. — Mladi Miha Herman — Božidar Raič bil je zbornici nova prikazen* Orjaška njegova postava bila je v zbornici občudovana uže prej, pri govoru pa se je občudoval tudi njegov iz-redno močan glas. Po učenih staroslovenskih citatih po-praševali so tudi nasprotniki, je li govornik profesor učenjak, in vodja stenografov dodal mu je prav iz last-nega nagiba naslov doktorski. Govor bil je pa tudi zeló zanimiv, po vsem réčen in miren in stékal se je konečno v predlog, s katerim se ministerstvo priganja slovenščino vpeljati na učiteljski pripravnici v Mariboru,
Pri naučném ministerstvu bila je tudi za nas Slovence razprava o obrtnijskihšolah prav posebno zanimiva. — Znano je prizadevanje vlade na polji obrt-nijskega podučevanja, akoravno še zeló omejeno, vendar kazalo mnogo prav lepega vspeha in poleg tega dobro voljo, tudi tam še posebno ubogemu prebivalstvu s pod-učevanjem v različnih strokah obrtnijskega izdelovanja izdatno pomagati, kjer se dozdaj še ni nič ali zeló malo zgodilo v take namene.
Pri razpravi tega predmeta govoril je češki profesor Tilšer, ki si je prizadeval dokazati, da osnova obrtnijskega podučevanja ni prava, poleg tega pa je vodstvu očital, da je dozdaj preveč zanemarjalo slovanské kraje v državi memo nemških. Drug govornik dr. Mi-kiška (Moravec), ki je strokovnjak gledé obrtnijskega poduKa, je predgovorniku v marsičem nasprotoval in brez ovinkov přiznal korist sedanje centralistične osnove, katera pa centralizira poglavitno le učne pripomočke in glavno vodstvo s srednjim splošnim podučevanjem, ki se pa sicer zna brez zaprek okleniti razmer in posebnosti vsakega kraja in naroda.
Za tem govornikom izročil je poslanec dr. Poklukar predsedniku predlog, s katerim se c. kr. vlada pozivlja, gledé na obstoječe pogoje za vspešen razvoj obrtnij z lesom in z železnino, kar prej osnovati v Ljubljani šolo za različne lesne obrtnije v enem gorenjskih krajev pa, ki se uže zdaj pečajo z izdelovanjem železa šolo za iz-delovanje puškinih cevi po izgledu boroveljske obrtnijske šole, prvo pa po izgledu chrudimské šole za lesno obrtnij o.
Nasvetovalec sicer ni imel prilike tudi utemeljevati ta predlog, ker je bilo preveč govornikov prej vpisanih, sicer pa se opirajo oni predlogi na sklepe kljuba narodnih deželnih poslancev kranjskih. Tudi se strinja s tem predlogom sklep ljubljanskega mestnega zbora in ker ni dvomiti, da bo tudi deželni odbor v tej zadevi storil nemudoma potrebne korake, in ker je uže vlada obiju-
- 103
bila s v oj o podporo, toraj pričakujemo po pravici izdatno
podporo naše obrtnije po tej poti.
V	današnji dnevni seji končana je bila razprava o ministerstvu za trgovino in govorila sta dva govornika k ministerstvu za poljedelstvo Tausche in Ruf, potem je bila sklenjena razprava, govorila pa bodeta v večerni seji še dva govornika. Ministerstvu za poljedelstvo očitalo se je, da zahteva premalo pomočkov za povzdigo
kmetijstva.
Pretekla dva dneva bila »ta hladna in deževna, včeraj je bilo solnčno, danes pa se vřeme spreminja vsak četrt ure.
V	Peštu prišli so te dni na sled nekaterim osebam, ki so prodale ali zastavile vrednostne papirje, oropane pri Eisertu na Dunaji.
Prem 13. marca. (Različno. Javna zahvala. Občinska volitev. — Konec). Od časa do časa opazovali so se v tej zariji mali in milobni ravno da zaznavani ozračni valčeki, kateri bili so sosebno dobro vidni dné 15. prosenca t. 1. kmalo po solnčnem zatonu.
Brbljavo ženstvo imelo je ob takih prikaznih polna usta vsakovrstnega — brezpotrebnega — govoričenja, vsled katerega bi se bila morala uže cela zemlja z všemi na njej bivajočimi stvarmi vřed v prah in pepel
spremeniti.	I k
Tako lepe, suhe, vgodne in sploh tople zime kot je letošnja, se tukaj tudi najstarejši ljudje več nespo-minjajo. Barometer kazal je ob tem času tukaj najvišji stan 748 mm., a najnižjega pa 720 mm. Mraza imeli smo tukaj ob letošnji zimi največ 7 stopinj R., in sicer dne 8. decembra lanskega leta zjutraj ravno pred
solnčnim izhodom.
Zdravstveni stan, razun pogostih navadnih otro-ških bolezen bil je in je po teh krajih jako mil, po-voljen in vgoden.
Tudi zadnji mali komet na večerno-južnem obnebji, kateri je svojo pot vedno bolj proti jugu tirai, smo tukaj ob jasnih večerih opazovali. Iz začetka prehajal je pot večernice v ozkem kotu na vzgor, potem dělal je enaki kot s to navzdol, in slednjič odmaknil bil se •je od te uže precej daleč proti jugu, ter na zadnje iz našega obzorja popolno zginil.
Lánsko leto dné 4. maja posajeni količki pletar-skih vrb, kakoršnih se na enem samem prostoru okolo 2000 kosov nahaja, so se prav dobro obnesli. Dné 2. prosenca porezale bile so se jim šibice (lánsko letni poganjki); nařezalo se je vseh šibic 2170 kosov, katere so čište tehtale 14 kilogramov. Na dolgosti prirastle so te šibice od 4 do 11 decimetrov.
Dné 19. prosenca t. 1. strla bila je v Bistrici pila (mehanična žaga) 18 letno deklico, katera je ob spod-njem delu mehanike menda odpadni les za drva na-berala, tako nesrečno, da je bila na mestu mrtva ob-ležala. Sosebno glava bila jej je hudo in strahovito razmesarjena. Previdnosti ni nikjer preveč in zadosta! —
Tukajšnje domaće novice — naj ostanejo pa tudi le doma! —
Poleg ogromnega števila za šolo vgodne in šolo obiskujoče mladine nimamo še vsaj ljudske dvorazred-nice. Nezaslišana revščina in pomanjkanje je temu edini zadržek.
Po letošnjem novem letu ima tukajšnja sola in šolska občina v svoji kroniki sledeče tri milo - blage dobrotnike zapisavne:
a)	G-. Anton Žnidaršič, posestnik, trgovec in poštni
opravnik naročil bil je za šolo skoz celo t. 1. iz vrstni list „Vrtec", katerega mladina vsaki-krat hrepeneče in težavno pričakuje.
b)	G. Josip Potepan, posestnik in odlični občinski
predstojnik jablanske občine podařil je brez-
plačno cepičev več žlahtuih sadnih sort (kateri so pa sedaj uže na svojem mestu) ter kutnovih odrezkov za par sto potaknjencev v podlage hruševim pritlikavcem in špalirjem. c) Slavna c. kr. kmetijska družba kranjska podarila je iz svojega vrta brezplačno (izvzemši gotove stroške) 690 kosov prav krepkih cepičev 18terih žlahtnih sadnih vrst.
Vsem tem trem milim dobrotnikom zakličem tukaj javno: Bog Vam Vaša blaga dejanja tisočkrat v vsi
obilnosti povrni!
Pri volitvi občinskega starešinstva v občini na Janeževem brdu bili so dné 21. svečana t. 1. a) Franjo Tomažič, hiš. štev. 13., kot občinski predstojnik, b) Josip Candek, hiš. štev. 11. in Josip Fabijančič, hiš. št. 14. pa kot občinska svetovalca — izvoljeni. Vsi trije so vrli in naprednji poštenjaki. Slava ! M. R.
Iz Ljubljane. (Obrtnijski poduk.) Z veliko zadovolj-
nostjo pozdravila bo gotovo vsa dežela sklep ljubljanskoga mestnega zbora, da naj se storé potrebni koraki, osnovati z državno podporo v Ljubljani šolo za lesno obrtnijo po predlogih mestnih odbornikov J. M urni ka in F. Sukljeja. — S tem sklepom strinja se po vsem predlog državnega poslanca dr. Poklukarja v državnem zboru, da naj se kar prej osnuje šola za lesne obrtnije v Ljubljani po izgledu obrtne šole v Chrudimu. Kakor smo izvedeli iz zauesljivega vira, strinja se s tem predlogom po vsem tudi merodajen strokovnjak, dvorni svetovalec Exner, kateri je zadovoljno obljubil podpirati osnovo te naši deželi potrebne in pomenljive šole. Ne dvomimo, da bode za blagor dežele skrbna c. k. deželna vlada in v kolikor treba, tudi deželni odbor kranjski, vse storila, da se omenjena šola kar prej osnuje.
—	(Prečastiti gosp. kanonik Fr. Kramar) , kateri zarad bolehnosti uže dalje časa ni zapustil sobe, zbolel je přetekli teden nevarno. Hvala Bogu, da se po no-vejih poročilih zdravje velezasluženega rodoljuba boljša.
—	(Gospod Janez Košmelj), duhovni pomočnik na Dobrovi, imenovan je za župnika v Begunjah pri Rado-ljici. Čestitamo g. župniku pa tudiv faranom !
—	(f Župnik Jiirij Krasovec v Smartnem pri Kranji) umri je po daljnem bolehanji dne 22. t. m. ob 4. uri zjutraj. Sijajen pogreb bil je včeraj dopoldne. Naj v miru počiva!
—	(Porotne sodbe v Ljubljani) so končane za prvi del leta. Poleg prevelikoga števila hudodelstev uboja obravnavalo se je zadnje clni tudi zoper tatu z navade Antona Grme ka, ki je kradel uže pri vojakih, potem pri tovariši delavci na Reki, v soseščini svojega rojstnega kraja Repnje, pa je kradel, kar mu je prišlo pod roke, usnje, obleko, klobáse, enkrat poskusil je to celó s prešičem. — Obsojen je bil na dve leti ječe! Ne moremo verjeti, da bi ne kradel zopet, kedar se vrne.
Novicar iz domaćih in tujih dežei.
Z Dunaja. — Preteklo soboto bilo je pri cesarju veliko kosilo, na katero so bili poleg druzih odličnih gostov vabljeni tudi zastopniki nemškega cesarstva. Cesar napil je pri kosilu spominjaje se 88. rojstnega dne nemškega cesarja Viljema na njegovo zdravje: „da bi ga Bog ohranil še mnogo let."'— V državnem zboru nadaljevala se je přetekli pondeljek obravnava o proračunu za ministerstvo poljedelstva. Prvi govornik Tausche, kmetijski popotni učitelj na nemškem Ceškem, govoril je o počasnosti postavodajstva za kmety-stvo, dalje o vsakovrstnih podporah za kmetijstvo, in
104
je pri tej priliki ministru očital, đa je preskromen, đa zađev ili volitve novega zborniškega predsednika, pri
zahteva premalo podpor in da zato kmetijstvo slabo kateri seje pokazal razpad vladne stranke.
Kralj
napreduje. — Nižeavstrijski kmet Ruf izrekel jepoleg	posvetovať se je z različnimi odličnimi državniki in
druzega tudi željo po večjih podporah, poglavitno pa	konečno izročil je posel sestaviti novo ministerstvo
m to prav v smislu „Novic" naglašal je pomanjkanje	dosedajnemu predsedniku Depretis-u ; ta se pogaja z
živmo-zdravmkov, kateremu se da vsaj na Nižéav-	merodajnimi poslanci — pa posel je težak in zadnje
stnjskem pomagati samo s tem, da se vpeljejo ži-	poročila trđijo, da bo minulo še več dni preden se
vino zdravniški pomočniki. (Kurschmide)
to vprašanje priporočil dotičnim ministrom.
j
111 je
proglasi novo ministerstvo, v katerem prejšnega na
učnega ministra baje ne bo.
Zadnje dni govorili so
se je oglasil predstojnik komisije dunajskega časniki veliko o tem, da zapusti papež Rim in se poda mestnega zbora za preskrbovanje Dunaja z živežam na otok Malta, in govorilo se je, da se ima to zgo
poslanec Loblicli, očitaje ministru, da se preveč vtika
diti prav kmalu. Noveja, bolj verjetna poročila poprav
v te dunajské zadeve, posebno gledé dunajskega živin-	ljajo ono novico, trdeča, da papež tega ne misli ravno
~ večerní seji, odgovoril je minister	takoj storiti, toda gotovo nemudoma, ako mu po takem
-------------„	-------------------------7 —	postopanji laške vlade, kakoršno je bilo zadnji čas, -
mu je s številkami dokazal, da je v letošnjem prora-	obstanek v Rimu postane nestrpljiv. Naredbe papeževe
skega trga.
Falkenhayn govornikom in to: Tausche-tu s tem, da
čunu
okroglo
za 80 % vec
podpor za kmetijstvo, ka-
kor pa ono leto, ko je on ministerstvo prevzel in da
zarad „Propagande" so baje take, da bodo v prihodnje v unajnih deželah delujoča oskrbništva Propagande
se je znižala edina podpora za svilorejo iz znanih naberala pa tudi oskrbovala in v dotične namene obra
TT" •• * 1 • 1	•	1	1	•	. m *m	JL
7
uzrokov, Loblich-u pa je odgovoril, đa je nasproti dunajskému živinskemu trgu spolnil dolžnost, katero mu naklada postava in on upa, đa bo nov tržni red, ki
čala svoje imetje.
stopi v veljavo dne 3 0. marca
namem, đa bodo mogli na dunajském trgu mesarji neposredno kupovati živino od živinorejcev in da bode, kakor upa, s tem pomagano enako živino-rejcem,
padli masteči se mešetarji.
Egipt. — Telegrami tega tedna naznanjajo, da je ___ —7 ___ angleški general Graham, odrinil s svojo vojsko z dosegel svoj Suakima z živežem in strelivom preskrbljen za pet

Z
namenom
poveljnika upornikov
mesarjem in Dunajčanom sploh, ker bodo od-
dni,
Digmo vjeti. Namen ta je sicer prav lep vemo . ali bo Digma hotel počakati.
?
; pu m
se telegrafira
Osmana samo ne Hart um a
đa je tam okrog vse polno upornikov Proskovec govornik z pođ Mahdi-jem, in da je stanje generala Gor don-a
Dan pred
*	V	u	----- --^/U Vl JlIX till V.I JL J V/111 • Ili Vit« J	VtVll J W	v/iivx
levice pritrjeval je po vsem ministru in ga opozarjal	težavno. pa za zdaj še ne' nevarno.
še posebej na osuševanje močvirskega polja in vred-	pa je poročal nek časnikar, ki je baje govoril z Mah
jenje teka rek, štajerski kmet Bárenfeind pa na važ-	diiem . da mu ie ta zasrotovlial, da se ni nikdar pro
nost pašnikov za živinorejo — ob enem zahvalujoč se glašať za proroka, da. *pa noče miru z Angleži in đa ministru za postopanje pri tržném redu za dunajski	~	~ "
živinski trg.
Pri razpravi „neposredni davki" denarnega mini-
umon Gorđona, ako mu priđe v roko in đa potem raz deli njegov (Gordonov) đenar med uboge Arabce.
sterstva, — poprijel je besedo tudi naš poslanec 0 b r e z a ter je popisal z živimi besedami ojstro in drago iztir-javanje davkov na Kranjskem, ter je konečno nasve-
XXXIII. izkaz doneskov
toval, naj se opusti vplačilni obrok meseca maja ter za spominek dr. J. vitez Bleiweis-Trsteniškega ostanejo
samo
obroki.
Ministerski
svetovalec
Huber odgovoril je, da se bode zarad obrokov předložil poseben načrt postave državnemu zboru. Da se pa ne bo iztirjavalo več tako ojstro, je pa tuđi tje bil ođposlal ukaz ministerstva in to še prej ko za Štajersko.
Razprave zarad poravnave med Cehi in Nemci so končane, klub levičarjev s Češkega přiznal je sicer, da je to dobra podlaga za poravnavo, kar je govoril Rus
pa čujte! pri sedajni večini in pri sedajni vladi ni
Prenesek ostanka iz XXXII. izlaza . Gospod Franc Levičnik, župnik pri
1731 gld. 79 kr
Devici
v Polji
o
j?
u
Skupaj 1736 gld. 79 kr
Telegram
55
Novieam".
časa za tako poravnavo čemo miru!
Ogerska.
drugimi besedami: no-
Poslanec Ugron naznanil je pismeno
silovitosti prestane v Csegledu in predsednik predlagal
je to pisanje izročiti odseku za imuniteto poslancev. §e grof Margheri
Ta odsek pa je po tem predlagal, da zbornica izreče, o zadnjih dogodbah v Csegledu svoje obžalovanje ob enem pa tuđi pričakovanje, đa bode vlada ono do-godbo natanko dala preiskati in đa bode krivičnike
Dunaj, 26. marca ob 1. uri 52 min. pop.
Budgetna obravnava 1)0 danes pred nocjo dokončana. — Za dolenjsko železnico bo govoril
Sodnijski predsednik Ger
tscher je vložil prošnjo za vpokojenje
ojstro kaznovala.
Ministerski predsednik Tisza je
to obljubil.
Přetekli ponedeljek bil je minister Tisza
pri cesarji na Dunaji, tudi pri cesarjeviči Rudolfu
5
8 gold. 37 kr
kateremu je poročal o napredku priprav za pređstoječo đeželno razstavo v Budapešti! in poglavitno pa je imel razun razgovora pri ministru unajnih zadev, posve-
tovanje z našimi ministri zarad več ravno tekočih prosa 5 gold. 85 kr.
Žitna cena
V Ljubljani 22. marca 1884. Hektoliter: pšenice domaće 8 gold. 12 kr.
banaške
turšice 5 gold. 71 kr
soršice 6 gold
70 kr.
rži 5 gold.
85 kr
ječmena 5 gold. 20 kr
ajde 5 gold. 85 kr
ovsa 3 gold
skupnih vprašanj. Včeraj zjutraj vrnil se je zopet nazaj 25 kr. — Krompir 3 gold. 30 kr. 100 kilogramov.
v Budapešt.
Laska.
Dne 20. t. m. odstopilo je ministerstvo
Depretis-ovo zarad znanih dogođb pri sklepanji naučnih
Odgovorni vrednik: Gustav Pire.
Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.