Hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radece
REMMMB
Oglas
Marketing:	EE0 ©©8
hji pij jwww.9nu p ko.com

Morate prebrati:	
NačRTOvano PResTRUK-TURiRame sicupine RTH	5
PmHaja Simeioz- @	9
P0SV03im0 DR6V0	12
Pohod na Kum	17
SRečanje s PReDsravniKom ameRišice ameasaDe	20
SpecuLum ÄRTium 2011	23
Špecu: BaRsaRa ŽcajneR Tavš	26
ZoRavo z naRavo - Limone	34
LIST	35
Korencanje	38
s PRereKLOSTJO	
Zasavc-a izdaja Grafika Gracerd.o.o.,
Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166.
Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar.
Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj.
Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri.
Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje.
Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi.
Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734
GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533, 040 267 411.
E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih.
Polletna naročnina od številke 1 do 13 je 18,36 EUR.
Naročnina za drugo polletje je 21,00 EUR.
Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti.
V ceno je vračunan 8,5 % DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo.
Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
jf
rjn det praznikov smo uspešno preživeli.
LNaj nam še dolgo ostanejo v spominu pisani pirhi, lepo zapečena potica in omamno dišeča šunka...pa še kaj, kar je bilo oziroma ni bilo na mizah našega občestva. Se res sprašujem, ali so prazniki zaradi hrane ali hrana zaradi praznikov. O tem bi lahko razglabljali do naslednjega velikega ponedeljka oziroma dneva upora proti okupatorju, ki so ga v vseh zasavskih občinah slavnostno obeležili.
Zdaj so na vrsti delavci, da počastijo svoj veliki dan - praznik dela, ki je čedalje manj delavski in čedalje bolj brez dela. Kresovanja bodo na vseh nekdaj tako obiskanih lokacijah. To me veseli, kajti videti je bilo, kot da zadnja leta kres ugaša. No, tokrat bo zagorelo...
Sem pa zelo vesela, da nisem sindikalni zaupnik. Tudi zato, ker je odgovornost takega funkcionarja hudo resna in zahtevna, še posebej pa zaradi tega, ker je običaj, da mora glavni sindikalist zbranemu ljudstvu (težko napišem: delavcem, ker bo več upokojencev in brezposelnih) držati govor (smo včasih rekli). Govornik pa mora svoje ovčice nagovoriti, tako kot župnik v cerkvi ali kandidat pred volitvami. In medtem ko prvi in drugi nimata velikih problemov z naslavljanjem pod seboj zbranih, se sprašujem, kako naj jih nagovori sindikalist. Farani in faranke - nak, gospe in gospodje - hudo neprimerno, se ve, zakaj. Tovariši in tovarišice - lepo vas prosim, saj smo že preboleli otroške bolezni socializma in ne nazadnje je tako nagovarjanje privilegij nekdanjih pravih tovarišev in tovarišic. Torej, kako naj začne svoj govor pred zbrano množico, ki komaj čaka žur. Mozgam in vrtam pa nič ne izvrtam. Karkoli si izmislim, je žaljivo za našega človeka, delavca, nosilca razvoja, ki gre rakovo pot in borca za pravice, ki se izjalovi v dogovarjanje in kompromise in nato še v skromno proslavljanje uspeha udeleženih kompromisarjev.
Skozi možgane mi švigne Internacionala- melodija in besedilo. Dobim kurjo polt, ko se globoko zavem vsebinskega pomena besed. Saj, naša ljuba Zdravljica, naša himna je tudi taka, da se mi naježi koža, ampak ob njej se mi sprosti hormon sreče in objela bi ves svet in vse sosede in jim povedala, da jih imam rada. Ko pa toni internacionale zazvenijo, se mi toka stisne v pest in ima me, da bi zakorakala naprej, naprej, naprej.Jz suženjstva kot takega so izšli že naši davni predniki, a kaj, ko smo se - mi sami - ponovno zasužnjili, huje in močneje. Takrat nekdaj je bil sovražnik sužnja pač gospodar, znan in viden. Danes....danes pa je postal človek sovražnik samemu sebi in to v tistem trenutku, ko se je (ali so ga) povzdignil nad druge z mnogo obljubami in s figo v žepu...
In še vedno ne vem, kako bi bilo primerno nagovoriti zbrane na prvomajskem shodu, da bi bili všteti vsi in nihče prizadet - aha, zdaj jo pa imam:
dragi bralci Zasavci in bralke Zasavke, iskreno Vam želim, da za praznik dela ne bi letele špičaste preklel
%
Urednica Marta
jr
( Naslednja številka ZASAVCA izide 12. 05. 2011 )
Naslovnica:
fona Kerin in Tia Oven Lekše -bronasti na 15. DP v twirlingu Slovenije Slika: Mojca Kukoviča
Naša bodočnost/Razmišljanja Z3 3V
Njaiai	^
lisice/ ti c/a niar&ifaj, ne t/a/>a ti tis/c /tol/Hi/ije sreče, /< ti jo pri/teše /ja/eze/t.
< Ja//t /fo/c/ioij/t
13.04.2011
Maja Udovč, Belovo 2c, Laško - hči Taja
Erika Podlesnik, Trinkova ulica 96, Ljubljana - sin
Timotej Šircelj
14.04.2011
Tanja Blatnjak, Sallaumines 4, Trbovlje - sin Anej Bregar
15.04.2011
Petra Vajdič, Glonarjeva ul. 4, Ljubljana - hči Ana Lei la
17.04.2011
Marjeta Baš, Čolnišče 27, Zagorje ob Savi - hči Hana Zupan
19.04.2011
Maja Čančar, Strahovlje 9, Kisovec, Zagorje - sin Jernej Robar
Jana Ilič, Podkraj 21, Radeče - hči Ana Lucija
21.04.2011
Mateja Lavrič, Dobovica 5, Dole pri Litiji - sin Tine
22.04.2011
Sabina Smajlovič, Cesta zmage 53a, Zagorje - sin Ervin
24.04.2011
Katja Petrič, Njivice 17, Radeče - sin Oto Mateja Avsec Jozič, Šklendrovec 45, Zagorje - hči Manca Avsec Jozič
25.04.2011
Mojca Miklavčič, Levstikova ul. 16, Zagorje - sin Matevž
Petra Juvan, Levstikova ul. 7, Zagorje - hči Nelly Ojstršek
Iskrene čestitke!
Kdo smo in KAJ NAM SE DOGAJA....bo padla vlada ALI ČRNI DNEVI ZA....P
Le zakaj si moramo v te praznične dni beliti glavo s tako resnimi zadevami.
Najbližje doslej predčasne volitve? Politična blokada in najboljša možnost, da poslanci skrajšajo mandat, splošna apatija, gospodarski kriminal brez epiloga, dvojna merila, kjer je država povsem odpovedala, številne afere... Opoziciji gre zamera, da ni konstruktivna, malo je pozitivnih predlogov, pa tudi te je vlada doslej ignorirala. Pozicija bi morala predvsem razmišljati ne le kako bo praznila, temveč kako bo napolnila proračun (minus znaša kar 2,5 milijard eur), ali pa bo spet največ dela imel Zavod za zaposlovanje, ko se pojavi spet kakšnih 10 000 brezposelnih ljudi.
Vlada ne more in ne sme biti le gasilska vlada, vlada, ki samo vlada in nič drugega. Gašenje požarov, ki je trenutno, pusti še preveč pepela. Kaj pa dolgoročno? Reforme? Pokojninska bi po podatkih najnovejše javnomnenjske raziskave Vox Populi na referendumu 5. junija padla. Kljub izjemno visoki udeležbi, kar 71-odstotni, bi reformo podprlo 31 odstotkov volivcev, dobrih 42 odstotkov pa bi glasovalo proti.
A naši dolgovi? Zaradi padca bonitete se bodo kaj kmalu povečali in krediti bodo vse bolj (ne) ugodni.
V 2012 bo namreč zapadla glavnina dolžniških vrednostnih papirjev, banke pa bodo morale reßnancirati posojila, dražji bo denar, očistiti pa bodo morale tudi portfelje.
Letos se že kažejo jasni znaki, da se cena denarja zvišuje, je za Radio Slovenija poročala Urška Jereb Brankovič. ECB je tako že dvignil svojo ključno obrestno mero, pričakovati je, da jo bo letos še dvakrat, na okoli dva odstotka. Posledično se bodo podražile tudi anuitete, vezane za EURIBOR.
Poleg tega se bodo slovenske banke spopadale tudi s čiščenjem svojih portfeljev, znova pa bo naj bolj na udaru gradbeni sektor, ki je bil za slovenske razmere prevelik, meni predsednica uprave banke SKB-Societe Generale Cvetka Selšek.
(mmc)
No, torej. Predajmo se še raznoraznim užitkom ob prvomajskih praznikih, potem se bomo morali ozavestiti. Streznitev NE bo lahka, vendar le odlašanje in čakanje... Sicer pa - GRESTE NA DEMONSTRACIJE? Se bo slišal glas ljudstva, bo nadvladala resnična DEMOKRACIJA? Še vemo kaj naj bi to bilo?
Demokracija (grško dppoKpazia (demokratia) iz önpoq (demos -ljudstvo) in Kparsiv (kratein - vladati) - »vladavina ljudstva-<) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.. To lahko svojo pravico izvršuje neposredno; vendar so danes bolj uveljavljeni modeli predstavniške demokracije, v katerih ljudstvo izbere svoje politične predstavnike, ki jim podeli mandat vladanja za določeno časovno obdobje. Tako vzpostavljena oblast se znotraj demokratičnih oblik vladavine običajno deli na tri veje: zakonodajno, iz\ršilno in sodno. Te tri veje oblasti svojo funkcijo opravljajo v okviru danih pooblastil in po svoji vesti, državljani pa nad njimi vršijo nadzor in skrbijo, da oblast deluje v skladu z njihovimi individualnimi in družbenimi pričakovanji. (WikipedijA)
Pa se vprašajmo: je temu res tako? So vredni zaupanja? Jim lahko verjamemo, čeprav so iz bodoče Švice naredili to, kar pač so? Državo s perspektivo, ki ni zavidanja vredna.
In - če tudi predčasne volitve bodo - koga voliti? Spet iste obraze?
StaR
NačRTOvano PResTRU ktu ri Ra ni e
Skupirg RTH
V/ četrtek, 21. aprila 2011, je potekala redna seja Nadzornega sveta RTH. Na seji so obravnavali revidirano letno poročilo družbe Rudnik Trbovlje Hrastnik za leto 2010.
0o zaključku omenjene seje so direk-F tor RTH Aleš Berger, namestnik direktorja RTH Franc Blaznekjn predsednik Nadzornega sveta Milan Žnidaršič predstavnikom medijev podali rezultate poslovanja v letu 2010, v prihodnje pa bodo svoje aktivnosti, ob redni proizvodnji in izvajanju zapiralnih del, usmerili predvsem v prestrukturiranje Skupine RTH po prenehanju izkopavanja premoga. Pomembno je, da so v letu 2010 dosegli zagotovila za podaljšanje proizvodnje premoga do leta 2012. V ta namen je bil tudi revidiran Zakon o postopnem zapiranju RTH in razvojnem prestrukturiranju regije (ZPZRTH) ter sprejetje nove strategije prestrukturiranje dejavnosti Skupine RTH, s katero se osnovna dejavnost v prihodnje preusmerja na obnovljive vire energije pa tudi druge dejavnosti. Pri izvajanju strategije so že vidni rezultati na področju zbiranja in predelave lesne biomase ter solarne energije. Ustanovljeno je bilo novo gradbeno podjetje R-RSD, ki naj bi za začetek skrbelo za vzdrževanje stanovanjskega fonda Skupine RTH.
V letu 2010 so nakopali 419.666 ton premoga s povprečno kalorično vrednostjo
12,72 GJ/t, kar pomeni, da so bili začrtani cilji na področju proizvodnje premoga v celoti izpolnjeni, so pa na področju zapiralnih del v letu 2010 zabeležili negativen poslovni izid v višini 1.102.427 EUR. Krivdo za tako negativen rezultat na področju zapiralnih del na RTH vidijo v nepokritih stroških amortizacije ter porabe lastnega vira za pokrivanje stroškov zapiranja iz naslova prodaje Rudarja Senovo. RTH je ob koncu leta 2010 zaposloval še 436 delavcev. Število zaposlenih v podjetju se je preko različnih oblik kadrovsko socialnega programa znižalo za 43, v pokoj pa je odšlo 9 delavcev.
RTH si ustvarja možnosti za uvrstitev v nastajajočem Nacionalnem energetskem programu. Upajo, da bodo z intenzivnejšim pristopom k izrabi obnovljivih virov uspeli prepričati odgovorne v državi, da jih bodo uvrstili v omenjeni program, kar bi pomenilo, da bo v zasavski regiji dejavnost energetike ostala prisotna tudi v bodoče.
Zaradi spremembe ZPZRTH in posledično tudi dopolnitve Programa postopnega zapiranja RTH III. faze so bile predhodno vezane na pozitivno mnenje Evropske komisije. To je povzročilo, da so v RTH
prva proračunska sredstva za pokrivanje stroškov zapiralnih del prejeli šele septembra 2010. Posledično so zato naleteli na velike likvidnostne težave. Celotni prihodki družbe so v letu 2010 znašali 29.954.100 EUR.
Hčerinska podjetja so poslovala s pozitivno ničlo. Velike poslovne težave in tudi izgubo pa so prikazali v M&P. Največji problem v tej hčerinski firmi je počitniški dom na Rabu, ki je v izjemno slabem stanju in ne prinaša pričakovanih prihodkov iz turistične dejavnosti. Hčerinski družbi Solaris in Vitales RTH, ki sta bili ustanovljeni že v lanskem letu v okviru nove strategije prestrukturiranja Skupine, letos že beležita prve vidnejše rezultate. Vsebina, ki jo narekuje sprejeta strategija za prestrukturiranje dejavnosti Skupine RTH je konec meseca februarja pripeljala do podpisa družbene pogodbe z družabniki Rudis Mont d.o.o, Spekter d.o.o. in Domex d.o.o. o ustanovitvi novega gradbenega podjetja R-RSD d.o.o.. Skupni cilj pogodbenih partnerjev je področje izvajanja gradbenih storitev.
Za RTH skupaj s TET in HSE je zanimivo tudi sodelovanje Zasavja pri izgradnji verige hidroelektrarn na srednji Savi. V ta namen nameravajo ustanoviti podjetje s sedežem v Zasavju, ki bi vodilo in usmerjalo gradnjo predvidenih elektrarn.
Besedilo: M.A.Š.
Zupan Osčine Tneovue se je udclcžil posvera pneosTavniKov sverov necua Zasavja in Posavja
V/ četrtek, 14. aprila 2011, se je župan Občine Trbovlje Vili Treven, tudi kot predsednik Sveta zasavske regije, udeležil posveta o energetiki, ki je tokrat potekal v Radečah. Predstavniki svetov regij Posavja in Zasavja so se na njem zavzeli za pospešeno gradnjo hidroelektrarn (HE) Krško, Brežice in Mokrice ter za hitrejšo pripravo na gradnjo elektrarn na srednji Savi.
\ /svojem nagovoru je župan med drugim dejal: V »Današnji posvet o izkoriščanju energetskega potenciale Reke Save - srednje in spodnje je dokaz, da je prihodnost trajnostnega razvoja Slovenije naš skupni izziv, saj pomeni na drugi strani tudi prispevek k bolj enakomerni in stabilni regionalizaciji države. Poleg novih delovnih in dolgoročnih zaposlitev, vidimo v projektu tudi možnost razvoja človeških virov in pa v širšem kontekstu zagon nekega novega investicijskega cikla. Ob dejstvu, da je potrebno zagotoviti celovito obravnavo - tako glede vrste primarne in proizvodne električne energije, umestitve v prostor, prestrukturiranja, in-
vesticijskih programov kot socialne kohezivnosti in vključevanja javnosti v postopke odločanja. Imamo partnerje v znanju, imamo na eni strani tradicijo in drugi jasno vizijo, združili smo moči in državi res lahko ponudimo rešitve, ki so strokovno utemeljene in dodelane, in ki dajejo odgovor na tehtna vprašanja, katerih posledice so lahko daljnosežne. Prepričan sem, da bomo v tako strokovno in politično eminentni zasedbi kot je danes uspeli najti skupen jezik tudi z državo v okviru NEP; nenazadnje tudi zaradi obvez Republike Slovenije po povečani proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije.«
Predstavniki zasavske regije so izrazili podporo gradnji elektrarn na srednji Savi ter izrazili pričakovanje, da bodo z deli, ki bodo trajala vsaj 15 let, pritegnili mlade, zaposlili delavce ter iz sedanje ekonomske krize reševali gradbince. V priprave naj bi se tudi, hitreje kot doslej, vključevala država, zlasti ministrstvo za okolje in prostor. Župan Občine Trbovlje je tako za prihodnje dni že napovedal delovne obiske pri pristojnih vladnih predstavnikih, kjer naj bi razpravljali o aktivnostih v okviru naložbe v energetski in infrastrukturni del hidroelektrarne na srednji Savi in dosegli dogovor oz. o uvrstitvi zasavske energetike v NEP. Vir: občina Trbovlje
Funšterc	ZE3 3V
Sejem bil je živ, 6. lcto zaponeo
Namesto tekmovanja, kdo ima najlepši balkon ali pa najlepše urejen vrt, so se na KS Franc Farčnik odločili, da vsem krajanom oz. gospodinjstvom v KS podarijo po tri balkonske rože.
i i arsikatera pikra beseda in očitajoč pogled na račun naj-/Vllepše urejenega balkona sta s tem prihranjena. Vsi obiskovalci so lahko rože tudi kupili. Na letošnjem sejmu, 16. aprila, se je predstavilo tudi podjetje, ki nudi različna eko semena zelenjave, sadike zelišč in zelenjave ter eko živila različnih slovenskih proizvajalcev. Letos prvič so se sejma udeležile tudi tri članice eko krožka SŠ Zagorje. Dekleta so pomagala pri urejanju sejemskega prostora, kjer so predstavile eko velikonočne izdelke (pisanice iz gline, pletene
Rožice za Zagorjane
Sejem
košarice, kokoške iz kartonske embalaže od jajc), ki so nastajali med šolskim letom . Predstavile so tudi delo v EKO krožku. Med sejmom so dekleta razdeljevala rože v pletenih košaricah. Ker se bližajo praznični dnevi, so prostovoljke Krajevnega odbora RK pripravile srečolov in akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov. Z zbranim denarjem bodo vsaj malo polepšale praznične dni pomoči potrebnim krajanom. Vsi, ki tega sejma niso obiskali, bodo v letošnjem letu imeli še veliko priložnosti in razlogov za obisk. 14. 5. 2011 Srednja šola Zagorje in Vrtec Zagorje vabita na Druženje treh generacij v Evroparku, KS Franc Farčnik na tradicionalno srečanje pri Štulmu 20.8.2011. Istočasno pa KO RK naproša vse, da še naprej po svojih močeh pomagajo ljudem v stiski.
Bodite v cvetju!
Besedilo in sliki: Zdenka Resnik, Karmen Pevec, StaR
Koaj OBVoznica Smairrno?
Skozi Šmartno pri Litiji poteka z izgradnjo Zasavske ceste glavna cestna povezava Zasavja in Litije z Dolenjsko in Belo krajino preko Bogen-šperka.
Ho podatkih Direkcije Republike Slovenije za ceste se sko-r zi občinsko središče dnevno pripelje okoli 1200 motornih vozil, od osebnih do težkih tovornjakov, ki prevažajo na gradbišča kamenje in pesek iz bližnjega kamnoloma. Prekomerni promet motornih vozil pa ustvarja v središču Šmar-tna, na Staretovem trgu, kjer je cesta zožena, prometne zamaške in hudo kri med nič krivimi vozniki. Na mestu, ki ga vidite na posnetku, se ne moreta srečati tovornjak ali avtobus in osebno vozilo zato je potrebno v čim krajšem času zgraditi obvoznico o kateri se govori že vsaj 30 let. Po zadnjih informacijah, so zanjo načrti že pripravljeni, odkupljena so že skoraj vsa zemljišča. In kdaj se bo začela gradnja? Letos ne, mogoče pa že naslednje leto?
Besedilo in slika :ŠkL
SDM Irma ob Dnevu zemue zasaoiLa lipo
\/soboto, 23. aprila 2011, so člani podmladka Socialne V demokratske Stanke - SDM Litija, ob svetovnem Dnevu zemlje posadili simbol slovenstva na parkirnem prostoru nasproti ŠD v Litiji.
S tem so pokazali, da jim ni vseeno za skupni planet na katerem živimo, saj je Zemlja le ena in edina. Ko gre za njeno ohranjanje in varovanje, nas ne smejo ločevati politična in druga prepričanja, temveč je potrebno stopiti skupaj in reči: Zemlja je naš skupni dom!
Besedilo in stika: ŠkL
Ločujem, Zemuo vaiuijem
0 projektu »Ločujem, zemljo varujem«, ki se poskusno izvaja od 15. novembra 2010 dalje v Vrtcu Medvedek, Osnovni šoli Gradec in Gimnaziji litija smo v našem 14-dnevniku že pisali.
k laj ponovimo. V prvem delu projek-INta so učenci in dijaki ločeno zbirali odpadke. Skupaj so zbrali 540 kg embalaže, 4.860 kg papirja in 3.020 kg stekla ter s tem prihranili 2.370 kg C02, 82 dreves in kar 24.160 kg ur elektrike. V drugem delu projekta so dijaki, učenci in malčki ločeno zbirali odpadke in iz njih izdelovali različne izdelke, ki so bili v četrtek 20. aprila ob mednarodnem dnevu Zemlje razstavljeni na razstavi v avli Občine Litija. Razstava bo odprta še vse do 08. maja. V kulturnem programu na otvoritvi so sodelo-
vali učenci Osnovne šole Gradec, ki so pripravili plesno točko in pesem o košu, ki sameva. Vrtec Litija - enota Najdi-hojca je pripravil predstavo o pomenu varstva Zemlje, gimnazijci pa so presenetili s poučno gledališko igro za najmlajše o tem, kako ločevati odpadke. Na razstavi si lahko ogledate izdelke učencev - na primer igrače iz odpadnih materialov. Vrtec Litija - enota Medvedek se predstavlja z igračami in izdelki otrok iz odpadnih materialov, predstavili pa so tudi izdelavo novega papirja iz ločeno zbranih odpadkov.
Osrednji razstavni eksponat: Zemlja iz odpadnih materialov s premerom več kot 1,5 metra, ki jo obkrožajo podpisi prebivalk in prebivalcev Litije, da bodo ločevali odpadke, pa bo na ogled dlje časa.
Besedilo in slike:
ŠkL
Prizor iz razstave »Ločujem, zemljo varujem« na Občini Litija
Zemlja iz odpadnih materialov s obkroženimi podpisi Litijanov
jgfip
'go programa tec Najdi hoj ca
»Kdo in koko nam pomaca ob nazLičniH nesnečaH«
Izpostava URSZR Trbovlje
M sredo, dne 20.4. 2011 je na šoli na Dobovcu potekala regijska podelitev v okviru natečaja »Naravne in druge nesreče na temo Kdo in kako nam pomaga ob različnih nesrečah« v šolskem letu 2010/2011.
I prava republike Slovenije za zaščito in reševanje je LJmaja 2010 razpisala temo natečaja, katerega namen je informiranje predšolske in šolske mladine o naravnih in drugih nesrečah, o reševalnih enotah in klicu v sili na številko 112.0 natečaju je Izpostava URSZR Trbovlje obvestila vse šole in vrtce v Zasavju. Komisija za izbor najboljših likovnih in literarnih del je meseca marca 2011 izbrala 23 najboljših izdelkov, katerih avtorji bodo prejeli nagrade na regijski podelitvi. V komisiji za izbor najboljših del so sodelovali zaposleni na Izpostavi URSZR Trbovlje ter Alenka Radoševič in Bojan Čoki kot zunanja sodelavca. Izbrali so tudi najbolj aktiven vrtec in šolo - Oddelek Čebelica
na pediatriji bolnišnice Trbovlje, ki deluje v sklopu vrtca Trbovlje in OŠ Narodnega heroja Rajka - podružnična šola Dol pri Hrastniku, ki sta prejela praktične knjižne in didaktične nagrade. Na regijski podelitvi so nagrajenci prejeli nagrade za 4 kategorije. Kulturni program na podelitvi so pripravili učenci iz podružnične šole na Dobovcu. Po podelitvi so si otroci, mentorji in gostje ogledali delo in opremo gasilcev Gasilskega zavoda Trbovlje in PGD Dobovec. Izdelke nagrajencev so posredovali Upravi RS za zaščito in reševanje, ki je opravila državni izbor in iz naše regije izbrala 3 najboljša dela. Državna podelitev bo potekala 18. maja 2011 v Izobraževalne centru za zaščito in reševanje na Igu.
NAGRAJENCI NATEČAJA NARAVNE IN DRUGE NESREČE NA TEMO «KDO IN KAKO NAM POMAGA OB RAZLIČNIH NESREČAH«
za šolsko leto 2010/2011
	
1. kategorija	AMAR DŽAMASTAGIĆ, VRTEC ZAGORJE, ENOTA CENTER - ANITA SUŠA
	ANJA PIŠEK VRTEC, ZAGORJE, ENOTA KEKEC IZLAKE - MARJANA MIZORI-GROBIN
	HANATIATAUSES, VRTEC HRASTNIK, ENOTA LUČKA - NUŠA UČESANEK
	LUCIJA BRAVEC, BOLNIŠNICA TRBOVLJE, oddelek Čebelica - MARIJA VOVK
	NASTJA ZAKONJŠEK, VRTEC ZAGORJE, ENOTA CENTER - ANITA SUŠA
2. kategorija	TJAŠA KLADNIK, OŠ Narodnega heroja Rajka, PŠ DOL pri Hrastniku - VLASTA VIDMAR
	VESNA PUNINC, OŠ Narodnega heroja Rajka, PŠ DOL pri Hrastniku - VLASTA VIDMAR
	ANAČEPERLIN, OŠ Narodnega heroja Rajka, PŠ DOL pri Hrastniku - VUSTA VIDMAR
	SIMON PEŠEC, OŠ TONČKE ČEČ TRBOVLJE - KATJA PER
	KENAN ISAKOVIĆ, OŠ TRBOVLJE, PŠ ALOJZ HOHKRAUT - NUŠA RAHNE
	TEA KRALJ, OŠ TONETA OKROGARJA, PŠ ŠENTLAMBERT - NATAŠA GROŠELJ
	PATRIK GREŠAK, OŠ Narodnega heroja Rajka, PŠ DOL pri Hrastniku - ANDREJA ZAKOŠEK
	KLEMEN JANČIČ, BOLNIŠNICA TRBOVLJE, ODDELEK ČEBELICA - MARIJA VOVK
3. kategorija	ANJA REMŠKAR, OŠ IVAN SKVARČA, PŠ ČEMŠENIK - STANISUVA RADUNOVIČ
	LUKA POLC, OŠ IVAN SKVARČA, PŠ ČEMŠENIK - IRENA HUDI
	TINE SENICA, OŠ IVAN SKVARČA, PŠ ČEMŠENIK- STANISLAVA RADUNOVIČ
	METKA DOLANC, OŠ TRBOVLJE, PŠ DOBOVEC - NINA KRAJNIK
	EVAVETERŠEK, OŠ IVAN SKVARČA, PŠ ČEMŠENIK - IRENA HUDI
	IGOR MARKOVIČ, OŠ TONETA OKROGARJA ZAGORJE OB SAVI- JADRANKA KAČIČ
	NINA DEBEVEC, OŠ IVANA KAVČIČA Izlake - LJUDMILA ARTNAK
	ŠPELA KREŽE, BOLNIŠNICA TRBOVLJE, ODDELEK ČEBELICA - AAARI JA VOVK
4. kategorija	LUKA BAJDE, OŠ IVANA CANKARJA TRBOVLJE - JASNA DRNOVŠEK
	KAJA ODŽIĆ, OŠ Narodnega heroja Rajka HRASTNIK - MIRA MARINKO
	POLONA MAJDIČ, OŠ IVANA KAVČIČA Izlake - LJUDMILA ARTNAK
Pumaja SimBioz(5^^ največia mepcenejfSiisria aucua e-opismens^^fiij
Zavod Ypsilon je 6. aprila 2011 skupaj z gosti v ljubljanski knjižnici Otona Župančiča predstavil prihajajoči projekt Simbioz e-pismena Slovenija. Gre za letos največji vseslovenski prostovoljski projekt, ki bo z namenom dviga računalniške pismenosti v Sloveniji združil medgeneracijsko sodelovanje in učenje e-veščin.
Projekt Simbioz@ so predstavili novinarjem 6. aprila letos
i ied 18. in 20. aprilom bo potekal poskusni teden opisme-/Vlnjevanja, kjer bodo mladi prostovoljci po 17 lokacijah po vsej Sloveniji na brezplačnih delavnicah predstavnike starejše generacije navduševali nad uporabo računalnika in interneta. Glavna akcija pa bo stekla 17. oktobra in se zaključila pet dni kasneje, 21. oktobra.
Simbioz® e-pismena Slovenija je letos največji prostovoljski projekt, organiziran s strani Zavoda Ypsilon, ki temelji na medgeneracijskem sodelovanju, solidarnosti in vzpodbujanju vseživljenjskega učenja. V tednu med 17. in 21. oktobrom 2011 bodo mladi prostovoljci na brezplačnih delavnicah po različnih lokacijah po vsej Sloveniji starejše generacije popeljali v svoj svet, ki ga v veliki meri zaznamuje prav računalnik. Starostniki so vedno pogosteje odrinjeni na rob družbenega dogajanja, ker za razliko od mladih ne morejo oziroma ne
Fanči Moljk je povabil k sodelovanju Žiga Vavpotič, pobudnik akcije
Poskusna delavnica v Knjižnici Otona Župančiča
znajo slediti vsem spremembam okoli sebe. Evropska komisija je leto 2011 razglasila za evropsko leto prostovoljstva, leto 2012 pa za evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. To, da je prostovoljstvo v Sloveniji živo in da Slovenci znamo stopiti skupaj za skupen cilj, smo dokazali že v lanskoletni akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu. V tem duhu smo se odločili, da prepletemo dve evropski leti in s tem naslovimo dve družbeno pomembni tematiki, kamor smo vključili tudi problematiko računalniške nepismenosti starejše populacije.
Na tiskovni konferenci so nastopili mag. Blaž Kavčič, častni pokrovitelj projekta in predsednik Državnega sveta Republike Slovenije; generalna direktorica slovenske podružnice Microsofta, Biljana Weber; strokovni direktor Zavoda Ypsilon in pobudnik projekta Žiga Vavpotič; ambasadorka projekta in predstavnica starejših Fanči Moljk; predstavnica Združenja splošnih knjižnic Breda Podbrežnik Vukmir; direktorica Mestne knjižnice Ljubljana mag. Jelka Gazvoda ter televizijski voditelj, moderator in ambasador projekta Boštjan Romih.
Mag. Blaž Kavčič je predsednik Državnega sveta Republike Slovenije. Od leta 2000 je poslanec v državnem zboru in že 4. mandat občinski svetnik v Škofji Loki. Po izobrazbi je magister poslovnih znanosti, pred politično kariero pa se je ukvarjal s poslovnim svetovanjem v podjetju Mercuri International in predsedoval upravnemu odboru Iskratela. »Projekt Simbioz© odpira nove možnosti izobraževanja in usposabljanja starejše populacije, saj bo pripomogel k večji socialni vključenosti in večji življenjski energiji starejših tudi po 65. letu starosti in to na najplemenitejši način - na način prostovoljnega druženja in sodelovanja različnih generacij! Zato sem izredno vesel in počaščen, da lahko pri projektu sodelujem v vlogi enega izmed častnih pokroviteljev,« je projekt Simbioz® pozdravil mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije.
»Projekt se mi zdi zelo pozitiven, saj je treba starejše nekako prepričati, da je raba računalnika dobra. Moram priznati, da občutim neznansko srečo, da zdaj stvari obvladam. Vsaj tiste, ki jih nujno rabim. In včasih sploh ne morem verjeti, da je to res. Zdi se mi, da zdaj plavam s tokom. Da nisem nekje na bregu reke, kjer sem ostala sama. In ni res, da se z računalnikom druženje zmanjšuje. Jaz imam skupino prijateljic, s katerimi se ravno preko e-mailov zmenimo, kam bomo šle in kdaj,« je o tem, kako koristen je lahko računalnik tudi za starejše, povedala Fanči Moljk z Dola pri Hrastniku.

Kšefti
za avc
OifRonau Mlečno Kitauico Zeiene Doune Stovenue 2011
Rogla, 8. april 2011. Mlekarna Celeia je včeraj na slavnostnem dogodku v hotelu Planja na Rogli razglasila zmagovalko izbora za Mlečno kraljico Zelene doline Slovenije 2011.22-letna Vesna Črepinšek iz Savinjske doline si je krono prislužila s svojim znanjem s področja mlekarstva ter s svojo simpatičnostjo.
k la dogodku, ki ga je povezoval te-INlevizijec Boštjan Romih, so med drugim že 29. leto zapored podelili tudi posebna priznanja največjim pridelovalcem mleka ter izžrebali nagrajence velike nagradne igre Mlekarne Celeia Polni okusa, polni nagrad. Dogajanje so popestrili priznani glasbeni izvajalci kot so Crescendo in Jazz Station Quartet.
Šestčlanska ocenjevalna komisija v sestavi direktorja Mlekarne Celeia Marjana Jakoba, vodje Tržnega komuniciranja Mlekarne Celeia Milana Mirnika, vodje laboratorija na Biotehnični fakulteti Univerze v Ljubljani Stanke Podkrajšek, člana Nadzornega sveta Mlekarne Celeia Toneta Kuzmana, fotografa Petra Marinška in župana občine Žalec Janka Kosa se je soglasno odločila, da naziv Mlečne kraljice Zelene doline Slovenije 2011 podeli simpatični in z znanjem o mlekarstvu podkovani Vesni Črepinšek iz Savinjske doline. Priznana modna oblikovalka Stanka Blatnik Blagotinšek ji je posebej za to priložnost izdelala svečano obleko v belo-zelenih barvah, ki so hkrati tudi zaščitne barve blagovne znamke Zelene doline. Njena predhodnica, lanskoletna Mlečna kraljica Mateja Pavlič pa ji je svečano predala srebrno krono z biseri, umetniško stvaritev Zlatarne Celje. V enoletno uporabo pa je ak-
tualna Kraljica prejela tudi avto Chevrolet Spark. 22-letna študentka prava bo tako do naslednjega izbora Mlečne kraljice izpolnjevala svoje temeljne dolžnosti, kot so: spodbujanje ljudi k rednemu uživanju mlečnih izdelkov, osveščanje o pomenu zdravega načina prehranjevanja, aktivno promoviranje uživanja mleka in mlečnih izdelkov in nenazadnje osveščanje ljudi o kakovosti domačega, slovenskega mleka. »Mlečna kraljica Zelene doline Slovenije ni zgolj še ena v vrsti lepotnih kraljic. Njena vloga je mnogo večja, saj je njen glavni cilj ozaveščati ljudi o pomenu zdravega načina prehranjevanja, ki vključuje tudi uživanje visoko kakovostnih mlečnih izdelkov«, je na slavnostnem dogodku dejal Marjan Jakob, direktor Mlekarne Celeia. Aktualna kraljica se svoje družbene odgovornosti dobro zaveda in pravi: »Slovenski potrošniki bi morali namesto tujih mlečnih proizvodov raje izbrati slovenske, ki niso le izjemno kakovostni in okusni, pač pa na ta način tudi spodbujamo in ohranjamo slovensko mlekarstvo«.
Dogodek je spremljala tudi svečana, že 29. podelitev priznanj največjim pridelovalcem mleka, od katerih je Mlekarna Celeia lani odkupila kar 90 milijonov litrov mleka. Prvo mesto med mlekarji si je z 852.113 litri prodanega
mleka prislužil Harald Konečnik iz Šentjanža, med največjimi pridelovalci mleka med kmetijskimi zadrugami pa je prvo mesto zasedla Koroška kmetijsko gozdarska zadruga. Slednja je Mlekarni Celeia v lanskem letu prodala 25.401.644 litrov mleka.
Po podatkih GIZ-a je kakovost mleka Mlekarne Celeia okoli 10 odstotkov nad slovenskim povprečjem. Za sire blagovne znamke Zelene doline pa so lani prejeli tudi priznanje višje kakovosti, ki ga podeljuje Ministrstvo za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano RS. Dodaten dokaz kakovosti sta 2 šampiona, 10 velikih zlatih, 3 zlate in 3 srebrne medalje, ki jih je Mlekarna Celeia prejela za mlečne izdelke BZ Zelene doline v okviru lanskoletnega Mednarodnega ocenjevanja mleka in mlečnih izdelkov na sejmu AGRA. Mlekarna Celeia s sedežem v Arji vasi že več kot 70 let trži svoje proizvode pod krovno blagovno znamko Zelene doline. Leta 2010 so se v skladu s strateškimi smernicami odločili za prenovo celotne linije izdelkov te blagovne znamke, ki se bo zaključila predvidoma do konca tega leta. Prenovljeno celostno podobo blagovne znamke Zelene doline odlikuje nova ekološka embalaža proizvodov, ki so pridelani izključno iz slovenskega mleka.
Vir: Mlekarne Celeia
Kšefti

MVIllgnio
dat!
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113
•	produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
•	snemanje prireditev za interno
uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja	pkmitß Uti
•	trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije
•	VHS, S-VHS, BETA SP	_	,	.	, „ . ,
E-mail: atv.signaI@sioI.net
NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI


OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
(71/J	ELEKTROPROM
	
	>	elektroinstalacije >	strojne instalacije >	daljinsko ogrevanje z lesno biomaso >	kabelsko komunikacijski sistemi >	trgovina EVJ Center >	delovni stroji in nizke gradnje >	barSedmica
	lokalna televizija ETV
	etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177
r
L
NAROČILNICA ZA ČASOPIS	n
Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734	dfc».
Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno)
polletno letno
Ime in priimek:....................... Telefon:..........
Naslov:............................... Davčna številka:
Podpis:.........
Hrastnik - trbovlje - žagarje - litija - radeče
I
I
I
I
I
J
Podjetniška	Z3 ckVC
Posvojimo Dnevo
M tednu, ko obeležujemo svetovni dan Zemlje, so v Lafarege Cementarni Trbovlje v sodelovanju s Turističnim društvom Trbovlje pripravili zanimivo okoljsko akcijo.
povabili so trboveljske osnovnošolce, ki so na območjih F njihovega kamnoloma Plesko v Trbovljah, kjer so s pridobivanjem surovine prenehali, zasadili 350 dreves. Akcijo so poimenovali Posvojimo drevo, saj želijo, da bi mladi v prvih tednih po zasaditvi tudi skrbeli za svoje drevo ter spremljali njegovo rast. Akcija sovpada z mednarodnim letom gozdov.
Sajenje dreves je potekalo ob pomoči strokovnjakov iz Zavoda za gozdove Republike Slovenije, med zasajenimi vrstami pa so bile lipe, divje češnje, breze in akacije. Večinoma cvetoča drevesa bodo hkrati pripomogla k lepši okolici ter nudila življenjski prostor žuželkam in pticam.
V letošnjem letu bodo v kamnolomu zasadili skupno kar tisoč dreves. S tem bodo dodatno zmanjšali vpliv pridobivanja surovine na naravno okolje: znižano bo prašenje, erozija ter omogočeno novo življenjsko okolje za rastline in živali.
Sajenje dreves z vrtci iz Trbovelj
Sajenje dreves so izvedli v sklopu aktivnosti za rehabilitacijo kamnoloma, ki so jo pričeli v lanskem letu z zasaditvijo 220 dreves, letos pa bodo del zasaditev izvedli tudi z lokalno javnostjo.
Še nekaj besed o projektu, kot je bil predstavljen v začetku leta ravnateljem trboveljskih šol kot povabilo k njihovem sodelovanju:
»V trboveljski cementarni verjamemo, da imata podjetje in lokalna skupnost skupne interese, saj si delita okolje. V sodelovanju s someščani želimo s sponzorstvi, donacijami in drugimi oblikami pomoči graditi sožitje med cementarno in prebivalci. Tudi v letošnjem letu bomo nadaljevali s podpiranjem različnih dejavnosti, organizacij in posameznikov na področjih varovanja okolja, kulture in športa. Največ aktivnosti bomo izvedli na področju varovanja okolja, kjer si želimo tudi vašega sodelovanja. V lanskem letu smo v
Informacijske table o sajenju dreves, postavljene ob kamnolomu Plesko
Lafarge Cementu v sklopu aktivnosti ob letu biotske raznovrstnosti pričeli z rehabilitacijo oz. sanacijo delov našega kamnoloma, na katerih smo končali z izkopavanjem surovine za proizvodnjo cementa. Delo je potekalo v oktobru in novembru, skupaj pa smo zasadili 220 dreves.
Naši načrti zasaditve v tem letu so še ambicioznejši, vanje pa bi želeli vključiti tudi vašo šolo. V rehabilitacijo kamnoloma želimo vključiti tudi mlade iz Trbovelj, zato smo se odločili za izvedbo akcije "posvoji drevo”, v kateri bi učenci in dijaki trboveljskih šol zasadili drevo ter zanj skrbeli v prvi, najbolj občutljivi fazi njegovega življenja.
Mladi, ki bodo sodelovali v akciji posvojitve drevesa, bodo imeli priložnost spoznati naravno okolje, ter spremljati rast svojih dreves. Za posajena drevesa bi skrbeli otroci do takrat, ko bi drevo lahko preživelo tudi brez njihove pomoči. Sajenje in skrb za drevesa bosta potekala v skladu z najvišjimi ekološkimi standardi ter ob navzočnosti strokovnjakov iz Zavoda za gozdove Slovenije, od katerih bodo mladi izvedeli ter se naučili marsikaj zanimivega. Pri projektu lahko sodelujejo mladi vseh starosti.
S tem dejanjem bodo mladi izboljšali vizualno podobo krajine, spoznali spoštljiv odnos do narave ter pripomogli k zmanjšanju erozijskih procesov. Sajenje dreves bi izpeljali ob svetovnem dnevu zemlje, 22. aprila. Področje v kamnolomu, na katerem bi mladi sodelovali pri sajenju in skrbi za drevesa, se nahaja nad Trbovljami v neposredni bližini dvorane AMD in leži na ravnem področju izven pridobivanja kamenine.«
Besedilo in slika: po viru Mati
Akcija
Trenutni vrstni red:
Nai NVO:
1.	Literarni prijatelji DUT - 3 glasovi
2.	Društvo D 3 Zasavje - 3 glasovi
3.	Društvo upokojencev Trbovlje - 2 glasova
4.	Turistično društvo Hrastnik - 2 glasova
5.	KORK Čemšenik - 2 glasova
6.	TD Čemšenik - 2 glasova
7.	Eko Krog - 2 glasova
8.	Društvo diabetikov Hrastnik
9.	Društvo diabetikov Trbovlje
10.	Društvo za vrednote NOB Trbovlje
Nai prostovoljci:
1.	Olga Špajzar, DL) Trbovlje - 3 glasovi
2.	Simona Jarc, KORK Čemšenik - 2 glasova
3.	Tine Lenarčič, Literarni prijatelji DUT - 2 glasova
4.	Mojca Greben, TD Hrastnik - 2 glasova
5.	Uroš Macerl , Eko krog - 2 glasova
6.	Lidija Hutar, DOB SLO, Trbovlje
7.	Slavko Gulič, Literarni prijatelji DUT
8.	Silva Kovač, TD Čemšenik
9.	Dušan Martinčič, TD Čemšenik
10.	Viktor Ramšak Društvo diabetikov Hrastnik
11.	Vika Bočko , Društvo za vrednote nob Trbovlje
1___________________________________________________
Izžrebani glasovalečT
Alojz Bizjak,
GOLOVEC 40, 1420 Trbovlje
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«.
£&Mrest S§?Mrest
Mrcio nvvlodnih orgonizocij Zozovja	Mrežo nevladnih organizacij Zasavja
GLASOVNICA ZA NAJ PROSTOVOLJCA ZASAVSKE REGIJE 4/2011
Naj prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je:
(Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje)
Zanj (o) glasujem:
(Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke)
(Kraj in datum)	(Podpis)
Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi
^Mrest
Mreio nevlodnih orgonizocij Zasavja
9? M rest
Muto nevlodnih organ,zaci| Zotavic
GLASOVNICA ZA NAJBOLJŠO NEVUDNO ORGANIZACIJO ZASAVSKE
REGIJE
4/2011
Najboljša nevladna organizacija zasavske regije je:
(Naziv nevladne organizacije, torej društva, ustanove ali zasebnega zavoda)
Zanjo glasujem:
(Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke)
J L _____ __ __ __ __
(Kraj in datum)	(Podpis)
Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi
_ _ _ _ J
Knes v Kisovcu
Sedaj že tradicionalno Kresovanje v Kisovcu bo letošnje leto še večje in še boljše. Kot dober in preizkušen recept sta ponovno združila moči Klub zasavskih študentov Šklab in Športno društvo Kisuc.
\ Aletošnjem letu organizirata kreso-V vanje kar dva dni zapored, v petek 29.4. ter soboto 30.4.2011 na različnih prizoriščih. Prvič pa so s koncertnim delom združili tudi druge dejavnosti, kot so slikarska razstava, humanitarne akcije, športni dogodki, ogled muzeja in še in še!
Pripravili so zelo raznolik in pester program:
Petek 29.4 2011
Turnir v malem nogometu - v organizaciji ŠD Kisuc bo potekal 1. prvomajski turnir na nogometnem igrišču v Kisovcu od 17.00 ure dalje. Prijave Matic 031 435-697 (število mest omejeno). Awakening party - v sodelovanju s KUD Vox humana bo potekal dan elektronske glasbe z rekreacijsko ustvarjalnim delom od 17.00 do 19.00 ure (glasbene in plesne delavnice, joga, Tai chi, frizbi, brcanje riževke), glasbenim delom od 18.00 do 21.00 ure (elec-
tro Jam sassion, tolkalist) in sklepnim delom od 21.00 do 24.00 ure (Audio-punks, Zeko)
Sobota 30.4.2011
Turnir v malem nogometu - ob 08:00 uri nadaljevanje malo nogometnega turnirja na nogometnem igrišču v Kisovcu.
Razstava slik - V sodelovanju s Kulturnim društvom Svoboda Kisovec bo pred Domom svobode Kisovec potekala razstava slik slikarske skupine KDSK, od 10:00 do 16:00 ure. (V primeru dežja bo razstava prestavljena v notranje prostore.)
Tržnica - na osrednjem prizorišču »travnik ob Mediji« se bo od 15:30 ure dalje odvijala tržnica, kjer se bodo predstavila okoliška društva s svojimi aktivnostmi.
Humanitarne akcije - Letošnje leto so se odločili pomagati tudi pomoči potrebnim, zato bodo zbirali zamaške
za Gala ter šolske potrebščine (barvice ipd.) za Zavode Love is Universal. Podprli pa bodo tudi projekt Rdečih noskov z zbiranjem rabljenih tiskalniških kartuš. Na prizorišču bo primerno označen prostor za sprejem vseh omenjenih stvari. Akcija pa bo potekala do 31.5.2011 zbirno mesto pa bo na sedežu Krajevne skupnosti Kisovec-Loke med uradnimi urami.
Rudniški muzej Kisovec na Lokah- Voden ogled muzeja ob 15:00 uri, število mest je omejeno. Prijave Armin 040 517 770.
Koncert - Prireditev bodo zaključili na glavnem prizorišču »travnik ob Mediji« s sklepnim delom ob 20:00 uri, kjer bo kot glavni gost večera nastopila skupina BIG FOOT MAMA.
Pred skupine so: Mad Roosters, Pink Panker, Dirty Mac, AKA, Kronika. Prireditve bodo brezplačne.
Vabljeni!
Razsrava Ročni h dgl društcv mvauDov Zasavje-Posavje
Članice sekcije ročnih del Društva invalidov Hrastnik so 14. aprila 2011, sodelovale na otvoritvi regijske razstave ročnih del zasavskih in posavskih društev invalidov v Trbovljah.
[Regijska razstava je bila leta jf 1 X2008 prvič v Hrastniku, ker smo dali pobudo zanjo. Zelo sem vesela, da se s tem nadaljuje,“ je povedala Minka Rizvič, vodja hrastniške sekcije. Razstavljali so še invalidi iz Litije, Zagorja, Trbovelj, Hrastnika, Radeč , Sevnice in Brežic.
Naslednje leto bo regijsko razstavo organiziralo Medobčinsko društvo invalidov občin Litija in Šmarno pri Litiji. „Potrudili se bomo, da se nam pridruži še Dl Kraško,“ je dodal predsednik koordinacije Zasavje-Posavje Rajko Žagar iz Hrastnika.
Besedilo: Tanči Moljk Slika: arhiv Dl
Pi.es na PLoščam DD v HnasTniKU kot uvod v Roeče nevinje
V sredo, 20. aprila 2011, je bilo proti večeru na ploščadi delavskega doma v Hrastniku zelo živahno.
i iimoidoči so bili navdušeni nad plesnim dogodkom, ki /Vise bo v okviru Platforme sodobnega plesa »50 Villages« zvrstil v 50 vaseh oz. krajih v petih različnih državah. Med temi je tudi Slovenija in Hrastnik, ki ima tudi svojega vrhunskega plesalca Branka Potočana. Vendar v tem projektu ni nastopal. Prireditev mu je bila kot uvod v festival Rdeči revirji, ki bo kot že vrsto let od 26. do 29. maja. „Potrjenih imamo že veliko dogodkov, med katerimi so tudi improvizatorji, ki so lani še posebej navdušili..,“ je povedal Branko Potočan, umetniški vodja.
Plesalci so bili iz Venezuele, Mozambika in iz Slovenije
Improvizacije tudi na pločniku
Besedilo in slike: Fanči Moljk
m
KI
Eicipna zmaca
STiteui in STRGLcev SD1956 iRBOVLje
Za strelke in strelce SD 1956 Trbovlje je bilo tudi letošnje, 20. državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem, zelo uspešno. V Kidričevem so strelke Vesna Porš, Petra Smodiš in Mojca Cerovšek osvojile naslov ekipnih državnih prvakinj. Strelci Sašo Korbar, Uroš Javorič in Martin Strakušek pa naslov ekipnih državnih podprvakov.
posamezno se je najbolje odrezal Sašo Korbar, ki je v ka-r tegoriji članov zasedel 3. mesto, Oto Strakušek je bil 10., Uroš Javorič 28., Martin Strakušek 32., Matjaž Kostanjšek pa 57. Pri članicah je Vesna Porš zasedla 9. mesto, Petra Smodiš 19., Mojca Cerovšek pa je bila 24.
Pri mlajših pionirjih je strelec Robert Cerovšek pristreljal 41. mesto, Rok Erjavec 64., Nik Hočevar pa 66. Ekipno pa so fantje zasedli 14. mesto. Pri pionirjih pa sta nastopila Aljoša Gračner, ki je osvojil 56. mesto in Timotej Babič, ki je zasedel 63. mesto.
Besedilo in slika: SD 1956 Trbovlje
Zgoraj od leve proti desni: Sašo Korbar, Uroš Javorič in Martin Strakušek;
spodaj: Od leve proti desni: Vesna Porš, Petra Smodiš in Mojca Cerovšek
PRVa TWIRLIRG
KOLajna za ZacoRjanice
Od 8. do 10. aprila 2011 je v Slovenski Bistrici potekalo 15. državno prvenstvo v twirlingu Slovenije pod okriljem TWIRUNG ZVEZE SLOVENIJE, ki je edina priznana in pooblaščena za twirling šport v Sloveniji s strani Ministrstva za šolstvo in šport.
k la tekmovanju je nastopilo 20 klubov iz vse Slovenije in IN skozi vse tri tekmovalne dneve je bilo izpeljanih več kot 350 tekmovalnih nastopov. Na tem državnem prvenstvu so nastopile tudi članice TWIRLING KLUBA SAVA - ZAGORJE , ki so v težki konkurenci dosegle zelo lep uspeh in dosegle prvo kolajno v svoji tekmovalni karieri. Članice so nastopile v kategoriji C- team junior in osvojile 6 mesto. Jona Kerin in Tia Oven Lekše sta v hudi konkurenci v kategoriji C - solo par junior osvojile 3. mesto. Jona Kerin je tekmovala še v kategoriji C -solo junior in od 41 tekmovalk dosegla odlično 6 mesto v kategoriji C-freesteye pa je osvojila 7 mesto. Taja Gorenc je v kategoriji C- solo junior od 41 tekmovalk osvojila
Od leve proti desni: Lara Gričnik, Karin Žibert, Melisa Doric, Tia Oven Lekše, Jona Kerin, sedijo: Taja Gorenc in Ki m Oven Lekše
16. mesto,Tia Oven Lekše 23. mesto, Melisa Dorič pa 35. mesto. Najmlajša članica Kirn Oven Lekše je v kategoriji C- solo mlajši junior osvojila 22. mesto. Članice twirling kluba Sava - Zagorje so izjemno pridne in marljive športnice, ki so za rezultat, ki so ga dosegle na državnem prvenstvu trdo delale celo leto. Nedvomno gre za velik potencial v tem športu, tudi za sam razvoj twirling športa v Zagorju ob Savi.	Besedilo in sliki: Mojca Kukoviča
V soboto, 6. 04. 2011, je v organizaciji koordinacijskega odbora območnih društev General Maister, Borcev za vrednote NOB, Veteranov sever in Veteranov vojne za Slovenijo potekal tradicionalni pohod na Kum. To je bil že četrti tradicionalni pohod na Kum v organizaciji koordinacijskega odbora.
f
k la Kumu, kjer je potekala proslava, namenjena dnevu IN upora proti okupatorju, ki ga Slovenke in Slovenci vsako leto praznujemo 27. aprila, je zbranim najprej v imenu organizatorja spregovoril predsednik koordinacije Alojz Klančišar. Slavnostni govornik na prireditvi je bil tokrat župan Občine Trbovlje, Vili Treven.
Za slavnostno vzdušje je poskrbel kvartet, ki ga sestavljajo glasbeniki, sicer člani pihalnega orkestra Slovenske policije in ansambel Veteranov sever z Območnega združenja Kamnik. Koračnice in partizanske pesmi, ki so jih izvajali glasbeniki, so dodobra ogreli zaradi dokaj hladnega gorskega ozračja, premrzle udeležence pohoda in proslave.
Besedilo in slike: M.A.5.
Reportaža
za s vc
Takšen bi bil naslov v črni kroniki, če bi šlo zares. Vendarle temu ni bilo tako, saj je šlo za skupno vajo gasilcev PGD Zagorje mesto, GRS Ljubljana in ekip NMP Zdravstvenega doma Zagorje.
Qredpostavka za nesrečo: nad Marelo je tandem padal-I cev »padel« v zračni lijak in se zrušil nekje na pobočju Marele.
Gasilci kot lokalni poznavalci terena le-tega raziščejo, ekipe NMP ponesrečenca oskrbijo, člani GRS pa poskrbijo za varen transport obeh ponesrečencev.
Ponesrečenca so fiksirali in obrnili ter namestili na reševalni voziček GRS
*■:	v

tj
A-fr ,fc
. h; k4.x.
/

s.
Ekipe se spuščajo proti ponesrečencem
■Ksnm
Zaradi kontrole življenjskih funkcij, dodajanja kisika... ekipo GRS pri transportu spremlja tudi ekipa NMP do prostora od koder ga bo odpeljal helikopter
Reportaža
Transportni voziček GRS se pomika navzgor zaradi protiuteži, ki jo nudijo gasilci
Kolona z udeleženci vaje se je odpravila domov
Besedilo MM, slike Andreja Aničin in arhiv PGD Zagorje mesto
Ivančna Gorica, Ljubljanska c. 2A
TEL. 01/78 69 270 ali 051 / 652 - 192 E-mail: info@armex-armature.si
www.cistilnenaprave-dezevnica.si

M petek, 8. 4. 2011, je na Gimnaziji Trbovlje potekalo srečanje šolarjev in dijakov s predstavnikom ameriške ambasade v Sloveniji.
ospod Wurz je iz ameriške države Minessota. Kot uslužbenec VJ ambasade je delal v Južni Afriki, Gvatemali in Zambiji in povsod je bilo treba reševati težje probleme ali se soočati z veliko revščino. V primerjavi s tem je najhuje, kar se lahko zgodi Američanom pri nas v Sloveniji, da se kdo zaleti v kolesarja na rdeči progi za kolesarje v Ljubljani. Nikjer se še njegova družina in otroci niso počutili tako varne.
Naloge ambasade so: delo s slovensko vlado na področju ekonomskih dogovorov o investiranju, kulturne izmenjave, izmenjave umetnikov in študentov ter strokovnjakov, vize za Slovence ter pomoč Američanom v Sloveniji. Izrazil je občudovanje kulturnega in izobrazbenega nivoja nekaterih naših ministrov, kot na primer ministra za šolstvo.
Prvo vprašanje dijakinje je bilo, česa pri Slovencih ne mara. Odgovoril je, da že vprašanje samo pove, kaj je narobe: preveč smo kritični do sebe v primerjavi z Američani, ki so morda premalo. Nivo znanja angleščine je v Sloveniji najvišji v Evropi, razen Nizozemske.
Amerika je zaradi svoje velikosti bogata z naravnimi posebnostmi in tudi z različnostjo ljudi, ki tam živijo in jo bogatijo s svojimi različnimi kulturami. Povedal je, da iz njegove zvezne države izhaja slovenski senator Oberstar in da je v bližini njegovega mesta kraj, v katerem je veliko potomcev Slovencev in je mogoče tudi pri njih kupiti potico. Po drugi strani pa so si zaradi velikih korporacij, predvsem proizvodnih in trgovskih verig, mesta čedalje bolj podobna, uniformirana. V Sloveniji to še ni tako očitno, vsaka dolina, vas, mesto ima svoj značaj, ki bi ga morali pravočasno ohraniti in v mestih pomagati majhnim trgovcem in lokalom, ki dajejo lokalnim skupnostim posebno barvo. Opazil je tudi, da so hrana in oblačila pri nas veliko dražja kot v Ameriki. Stereotip o Američanih je, da so naivni, glasno govoreči, da jih tujci laže razumejo, večni optimisti. Morda to zadnje drži zaradi velikosti države, ker ljudje niso potovali izven svoje države, bili so relativno izolirani in zaščiteni. Američani so po njegovem tudi manj razredno osveščeni, oziroma različni socialni status ne predstavlja velike ovire v komunikaciji. Na vprašanje o globalizaciji je odgovoril, da ima že prevelik obseg, da bi se bilo sedaj nesmiselno opredeljevati za ali proti. Če globalizacija pomeni vzeti najboljše od vsakega, je dobra; zaskrbljujoče pa je, da se izgubljajo lokalne posebnosti in značilnosti.
Enega od dijakov je zanimalo, kaj misli o kriminalu v Ameriki. Gospod Wurz je priporočil, da prebere knjigo Freakamonics in izrazil svoje odločno nasprotovanje zakonom, ki dovoljujejo nakup in posedovanje orožja.
Ko je bil vprašan o mnenju o naši vladi, je zagotovil, da delajo dobro in da ga tako majhna podpora čudi. V Ameriki še po šestih mesecih niso sprejeli državnega proračuna, torej so težave tudi velike. Velika zasluga njihovega predsednika Obame je, da je bil sprejet zakon, po katerem ima več ljudi dostop do zdravstvenih storitev. Problem zdravstvenega zavarovanja v Ameriki je tudi ta, da gre za 300 milijonov ljudi, v primerjavi z našima dvema milijonoma. Dijak, ki je vprašal o legalizaciji marihuane, je dobil
odgovor, da bi bilo večina ljudi proti, da pa se že uporablja pri zdravljenju nekaterih hudih bolezni.
Zanimiv je bil odgovor o Wikileaksu. Za primerjavo je omenil pisanje dnevnika o pogovorih med prijateljicama. Ta dnevnik nekdo najde in ga da na ogled vsem. Informacije iz Wikileaksa predstavljajo zgolj izseke iz različnih zapisov, mnenj, pogovorov, zato o njih ne bi smeli delati velikih zaključkov. Pomenijo pa večjo negotovost, previdnost in občutek ogroženosti v medsebojnih diplomatskih stikih.
Gospod Wurz je še povedal, da ni razlik med mladostniki tukaj in v Ameriki, da pa so učitelji tam slabo plačani in njihova delovna mesta ogrožena.
Ko je vprašal dijake, kdo bere časopise, se je dvignilo manj kot pet rok, vsi pa so priznali, da je glavni vir informacij Face-book. Gospod Wurz jih je zato povabil, da postanejo prijatelji ameriške ambasade.
Besedilo: Marija Žnidaršič
VABILO
Vabimo vas na vseslovensko prireditev
ŠPORT ŠPAS - DAN DRUŽENJA IN GIBANJA VSEH
GENERACIJ, ki jo organizirata Vrtec Zagorje in Srednja šola Zagorje. Prireditev bo 14. 5. 2011, s pričetkom ob 9. uri, v Evroparku v Zagorju.
Potek prireditve:
9. 00 - 9.30 zbiranje in prijava udeležencev
9.30	otvoritev prireditve s pohodom
10.30	- 13.00 družabno srečanje - pozdravni govor in zabavni program z ansamblom Ajda ter razglasitev:
-	najmlajšega udeleženca,
-	najstarejšega udeleženca,
-	najštevilčnejše družine.
Ponudba različnih aktivnosti pohod, karaoke, predstavitev nordijske hoje, merjenje srčnega utripa, različne športno - družabne igre. Sodelovali bodo'. Vrtec Zagorje, Srednja šola Zagorje, Gasilsko društvo Zagorje, različna športna društva, društvo kmečkih žena, čebelarji, ribiči in mnogi drugi.
Dodatne informacije dobite na spletni strani šole: http://www.sszaqor je.oria.si/ (po 2. 5. 2011)
Ob predhodni najavi za vas priskrbimo tudi hladen ali topel obrok.
Vljudno vabljeni.
Akcija
V prejšnjih številkah smo objavili novo akcijo za preobrazbo najbolj številne družine, ki se bo prijavila. Ta akcija se nadaljuje s tem, da družine pridejo občasno znova na vrsto. Trenutno se vračamo naši klasični preobrazbi, kot smo jo imeli prej. Torej na preobrazbo se lahko z našim kuponom prijavi vsakdo, ki si to želi. Tudi družine naj še naprej pošiljajo svoje prijave in ko bo čas bomo znova eni- najbolj številčni dodelili preobrazbo, kot ste to lahko videli v prejšnji številki.
Vaše kupone kot vedno pričakujemo na naslovu:
Zasavc, P.P. 79, 1410 Zagorje ob Savi.
Družine in posamezniki, javite se!
Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las!
■m/
'lllli
Cesta zmage 65,1410 Zagorje
TELEFON: (03)56 64 186
Valvazorjev trg 8,1270 Litija TELEFON: (01) 89 81 088
KUPON
STILSKA PREOBRAZBA
Ime:______________________
Priimek:__________________
Ulica:____________________
Kraj:_____________________
Telefon:__________________
MB
W tDi &0[ßS)§TFffi[|Q3
V Domu starejših Hrastnik so ob koncu meseca marca pripravili glasbeno-gledališki večer za stanovalke in stanovalce, na katerem so sodelovali člani/ce ženskega pevskega zbora in gledališke skupine KUD Svoboda Dol pri Hrastniku.
prireditev je bila namenjena stanovalkam ob marčevskih prazničnih dnevih, dnevu žena in materinskem dnevu. Ženski pevski zbor je v prvem delu zapel nekaj pesmi, ki so bile obarvane z žensko in materinsko tematiko. Sledil je skeč gledališke skupine na temo rudarskega življenja. Za zaključek pa so pevke zapele še nekaj znanih slovenskih pesmi. Za popestritev programa je poskrbel rudarski škrat Perkmandeljc z anekdotami in zgodbami iz jame. Stanovalci so v programu uživali, ob zabavnih vložkih igralcev in Perkmandeljca pa so se do solz nasmejali. Po odzivu sodeč so stanovalci v družbi pevk in igralcev preživeli prijetno popoldne.
Zapisal Rok Zupanc soc. del. pripravnik

k lavadno traja cel teden, preden ozelenijo vse bukve v bli-I Nžnjih gozdovih.
Letos so presenetile, saj so se ogrnile v zeleno barvo kar čez noč. Številni sprehajalci so topel in sončen vikend izkoristili za izlete in tako doživeli vso lepoto prvih pomladnih dni... Posnetki so z Dola, s Kovka, Gor in iz Šavne Peči.
Fotografije: Fanči Moljk
sPfcyyüM mmm mn
Trbovlje, kjer so bili vedno dva koraka pred drugimi svojo avantgardno umetni-ko tradicijo, stopajo v pribo 1nost s projektom Trbovlj Jovo-medijsko mesto.
■ irektor Delavskega doma Trbovlje, mag. Zoran Poznič, je kmalu spoznal, da je umetnost lahko tudi povezana z znanostjo in tehnologijo, da je novo-medijsko ustvarjanje lahko povezano z računalnikom, ki vizualizira nove ideje.
Trbovlje je postalo prepoznavno kot novo-medijsko mesto, eno najpomembnejših prizorišč v Sloveniji in preko njenih meja. Na letošnji razstavi je že dvaindvajset projektov. Tu so postavljene, za koga morda teže razumljive, relacije, ki so posledice ustvarjalno bivanjskih kontekstov.
Mag. Herwing Steiner, ki je pripravil predgovor kataloga, je spremenil utečene navade, da bi bil sestavljavec predgovora edini njegov akter. Tokrat so ga dopolnili z izjavami naključno izbranih posameznikov na otvoritvi, ki so povedali svoje besede in le-te bodo postale njegov sestavni del, postale bodo njegova zaključna beseda. Eden med njimi je dejal, da je preživljal čas
začetkov industrializacije, zato povsem vedno ne razume vseh novosti. Nihče pa ni ugovarjal, da so novosti nekaj pozitivnega.
Od 20. do 23. aprila je bil čas, ko so se obiskovalci v in pred DDT srečevali z novodobno umetnostjo, spoznavali kako jo vidijo in doživljajo danes mladi, kako jo ustvarjajo, kakšna je njihova glasba, ko je bil, med drugim predvajan tudi
zvočni dokumentarec o mestu Trbovlje. Pestra udeležba na mednarodnem novo-medijskem festivalu, sodelovanje DDT z Dunajem, Ljubljano, Linzem in drugimi kraji daje dogodku poseben pečat in pomeni izziv, da se bodo pri naslednjem srečanju predstavili z novostmi, ki omogočajo dinamiko tudi pri umetnostnem ustvarjanju.
Besedilo in slika: Irena Vozelj
Kulturna

Člani društva Marionetno gledališče Jurček so uprizorili v petek, 8. aprila 2011, v hra-stniškem muzeju premierno predstavo Sov-ji grad, ki je pri številnih obiskovalcih doživela navdušen odziv.
Prizor s predstave Sovji grad
I ahko bi rekli, da so te enkratne marionete rojene pod Lsrečno zvezdo. Najprej so jih pred več kot šestdesetimi leti vzljubili rudarski vajenci in se z njimi ukvarjali dobrih trideset let. Potem so jih pred uničenjem rešili bivši igralci in Jana Mlakar iz Zasavskega muzeja, ponovno začeli pod vodstvom Darka Majcna in kolegi s predstavami, dobili predano predsednico Jerico Ulaga... In kot piko na i še mentorja Matjaža Loboda, legendarnega režiserja, igralca, umetniškega vodja, dramaturga... Lutkovnega gledališča Ljubljana. „Njegova pomoč je za nas zelo dragocena,“ je dejal Janez Vovčko, režiser, „saj lahko z njim le napredujemo...“ Matjaž Loboda se sicer trenutno največ ukvarja z monografijo Janeza Klemenčiča, izjemnega lutkovnega ustvarjalca, začetnika marionetnega gledališča, rojenega pred stotimi leti. O hrastniških lutkarjih pa je dejal: „Zelo hvalevredno, da nadaljujejo s tradicijo...“
Ob uspešni predstavitvi igre Sovji grad je bila navdušena tudi Jerica Ulaga, ki trenutno ureja tudi njihovo spletno stran.“Do maja bo gotova,“ je obljubila. In dodala, da bi bili veseli novih, mlajših recitatorjev - tistih, ki govorijo in vodičev - tistih, ki marionete vodijo.
Jerica Ulaqa v družbi z Matjažem Lobodo
Branko Potočan, vrhunski plesalec, navdušen nad predstavo
Več informacij pa na gsm 031 354 03Z (Jerica), 070 822 834 (Mile) ali na e-pošto marionetnogledalisce@gmail.com
Besedilo in slike: Fanči Moljk
Marionete v rokah spretnih vodičev


Kulturna
Tudi HnasTničam Benejo
M Knjižnici Antona Sovreta so se odločili, da začnejo z bralno značko, s katero bodo spodbudili svoje bralce k branju kvalitetne literature.
Qodelujejo lahko člani knjižnice, stari več kot petnajst
Dlet.
„S projektom smo začeli 23. aprila 2011, in bo trajal do 1. decembra,“ je povedala vodja programa Ana Černuta. „ Ob vpisu dobi vsak osebno knjižico s posebnim seznamom knjig, kamor bodo beležili naslove prebranih knjig ter dodali kakšno misel. Iz priloženega seznama je treba izbrati sedem knjig in eno pesniško zbirko po izbiri.“
Konec novembra bodo značkarje povabili, da knjižico z zapisi (misli, predloge, želje, komentarje) oddajo. Tako bodo pripravljeni na zaključno prireditev, ki bo decembra, na Sovretov večer. Prejeli bodo priznanje za sodelovanje v projektu Hrastničani beremo.
Seznam knjig je sestavljen iz potopisov, novel, romanov; polovica je tujih avtorjev, polovica pa domačih.
Besedilo in slika: Fanči Moljk
Fnanci La kovic pri LireRaRniH PRiiaTeuiH DUT
Aprilski literarni večerje bil posebej zanimiv, saj so na njem poleg gosta sodelovali tudi člani Literarnih prijateljev DUT, otroški zbor OŠ Alojza Hohkrauta z zborovodkinjo Ksenijo Cizelj, na koncu pa je zaigral orkester Strune obe, ki je bil ustanovljen priložnostno, ko je gost zaigral na svojo violino in orglice skupaj s kitaristom Rudijem Grahkom, med igranjem pa se jima je pridružila Nuša Kukman, ki je igrala na boben.
lože Bernot se je pogovarjal s Francijem Lakovičem, ki je Ubil do upokojitve učitelj v Zagorju, na Kalu, v Hrastniku, Komendi in spet v Zagorju. Kljub ljubljanskim koreninam se dobro počuti v Zagorju, kjer si je ustvaril družino.
Franci svojih osemdeset let kar dobro skriva in še vedno ustvarja. Priznava, da so njegove otroške pesmi vedre, pesmi za odrasle pa so temno obarvane, čeprav se žaluje tudi v belem.
Prvo pesem je objavil leta 1945 v Mladi Sloveniji. Po vojni je veliko otroških pesmi objavljal v Cicibanu in Cicidoju.
Dvakrat so mu podelili državno Kurirčkovo nagrado. Pesmi za odrasle so bile objavljene v Borcu in Obzorniku, izdal jih je v osmih knjigah, v petih samostojno, v treh skupinsko. Njegove pesmi so napisane v dveh kiticah, na pametni podlagi. Sodeloval je tudi z Zasavcem, kjer je urejal literarno stran. Poučevanje v šoli je bil njegov poklic, ki ga je jemal z vso resnostjo in predanostjo, saj se je zavedal pomena, ki ga ima. Kolikor mu je čas dopuščal, se je ukvarjal s svojima ljubeznima - pesmijo in glasbo. Sedem let je vodil mladinske zbore. Violino se je začel učiti po prihodu na učiteljišče, pri petnajstih, a je igranje nanjo posebna strast in ljubezen, saj jo, kljub zdravljeni poškodbi roke, še vedno igra s posebnim žarom. Sodeloval je pri opereti Pri belem konjičku.
Kot učitelj na podružnični šoli na Kalu je spoznal prednosti manjših šol, kjer se otroci naučijo tudi iznajdljivosti, kar je zelo dobra popotnica za življenje. Spominja se Zasavcev, ki so živeli v štiridesetih letih prejšnjega stoletja v Ljubljani, svojega sodelovanja proti okupatorju med 2. svetovno vojno. Njegova ustvarjalnost nima meja, zato bo izpod njegovega peresa nastalo še veliko rim, z violinskim lokom pa bo razveseljeval sebe in vse, ki imajo ta nežni instrument radi.
Besedilo in slika: Irena Vozelj
r
v
Odločili smo se, da bralcem Zasavca predstavimo nekaj Zasavcev, ki jih srečujejo in bi si morda želeli izvedeti o njih, njihovem življenju in
konjičkih kaj več.
A
J
Špegu za
BanBano Žcajnen Tavš
Qarbara, ta čas profesionalna podž-Dupanja občine Trbovlje, je ena tistih, ki želi ohranjati prijeten medsebojni odnos med vsemi generacijami. Njena mladost je bila podobna kot pri drugih, družina je živela skromno, srečno in zadovoljno. Imeli so se radi in to si želi tudi za svojo družino, ki je ne izpostavlja. Želi, da jo sredina, kjer dela, sprejme tako kot je, po trboveljsko direktno večkrat pove, kaj misli. Ko se zdi, da se ji majejo tla pod nogami, stori tako, da obstane in se odloči kam in kako naprej. Časa ima toliko, kolikor si ga vzame. Zna prisluhniti, vendar premisli preden odgovori. Zna se tudi pošaliti, svetovati kar mimogrede. Nadvse ima rada psičko Lili za katero ima vedno čas, da jo pelje na sprehod. V življenju ima rada izzive in se jim ne odmika. 0 sebi pove toliko, kot se ji zdi, da je prav, nekaj še vedno hrani za svoje najbližje in zase.
Mala Barbara
Avtoportret
Česa iz svojega otroštva ne boste nikoli pozabili?
Ležanja pod oblaki in iskanja podob v njih ...Preveč je dogodkov in premalo prostora, predvsem so spomini tako slikoviti, da bi zgolj z naštevanjem uničila njihovo vsebino. Imela sem čudovito otroštvo. To je bil čas, ko mi je bilo dovoljeno sanjati, ustvarjati, se učiti samostojnosti, ko mi je bilo dovoljeno biti otrok s hrepenenjem, ki sem ga prenesla tudi v svet odraslosti. Še danes zaupam v pravičnost, dobroto in lepoto, a ne zato, ker bi še vedno verjela v pravljice. Preprosto prideš do ugotovitve, da je življenje samo po sebi največji zaklad.
V	njem čuvam slike tudi iz otroštva. In ponosna sem, da znam še vedno iskati podobe, ki jih rišejo oblaki.
Kateri od vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisen pečat? Največji učitelji so bili starši, z zavedno in nezavedno vzgojo. Pa stara mama, ki me je »pazila« do vstopa v malo šolo.
V	prvem razredu tovarišica Breda Šere, ki je znala v meni najti in ceniti mene in mojo drugačnost, moj individuum.
Sicer šolskega sistema zaradi prevelike uniformiranosti nisem preveč marala. Na splošno opažam, in to me žalosti, da tudi najbolj »cenjeni« profesorji podlegajo formi subjektivnosti. Večji vtis so naredili neformalni učitelji.
Opišite nam na kratko vaše šolanje in strokovno izpopolnjevanje.
Osnovno šolo sem obiskovala v času, ko je bilo moderno »prehajanje« iz celodnevnega v »skrajšan« pouk, do 5. razreda na OŠ Tončke Čeč in kasneje na ta novi šoli, kot smo takrat rekli danes propadajoči OŠ Trbovlje. Za srednjo šolo sem izbrala trboveljsko Gimnazijo in padla v obdobje, ko je politika »preoblikovala« učne in izobraževalne programe. Bili smo poskusni zajčki tudi pri maturi. Študij sem nadaljevala na današnji Fakulteti za socialno delo in takoj po koncu vpisala podiplomski študij na FDV. Po večletnih borbah in zbiranju volje za dokončanje magistrske naloge sem v letu Z010 le pridobila naziv magistrica socioloških znanosti. Vmes je bila šola življenje. In večletno delo na radiu ter politiki, predvsem slednja mi je dala ogromno znanja in izkušenj v poslovnem kot tudi osebnem pogledu.
Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju?
Tudi razočaranje je lahko presenečenje in obratno, a o tem ne bi govorila. V ljudeh skušam iskati dobro ali se od njih ograditi. Ne gre vedno, posebej, ko te razočara oseba, ki ti je blizu, tako ali drugače. Razočaranje je povezano s pričakovanji, ki jih v svojem vrednostnem sistemu gojiš do ljudi in posameznikov. Manjša so pričakovanja, manjše je razočaranje, če le-ta niso izpolnjena. A »udobna otopelost« ni nekaj, kar bi omogočalo rast in napredek. Presenetili so me ravno ljudje in dogodki od katerih nisem pričakovala tega ali sploh ničesar. Majhna presenečenja imam rada.
Spegu
Družinska idila
Če bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrali drugačno življenjsko pot? Verjamem, da se stvari v življenju dogajajo z namenom. Odgovor je ne.
Kaj se vam je zgodilo v življenju nepozabnega?
Dolgo bi naštevala. Plavanje z delfini, skok s padalom, jadranje, ...
Potapljačica
Kako bi opisali svoj vsakdanjik? Najbolj sovražim jutranje hitenje, zato, če le lahko, prebujanje vključim v daljši obred ob kavici. Sledi služba in
Sestrici predrznici
aktivnosti, povezane z njo, ki so dokaj nepredvidljive in takšni so tudi moji dnevi. Sicer najbolj uživam ob sončnih popoldnevih, ker me takrat čaka narava. Neskončno rada svoj čas namenjam psički Lili, tudi sicer sem velika ljubiteljica živali.
Kam se odpravite, ko si želite sprostitve?
V naravo! Ali pred slikarsko platno s čopičem v rokah.
Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino?
Zadnje čase ne več, četudi me vleče, da bi obudila to strast iz preteklosti.
Kje se srečujete s kulturo?
Skorajda na vsakem koraku, kulturo jemljem zelo široko, kot način življenja. Tudi v odnosih do ljudi.
Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete? Stanovanje mora biti dom, s toplino, ki ga poleg skrbno izbranih predmetov in slik v mojem primeru krasijo številne rože. Slednje mi predstavljajo pravo strast. Tudi z ostalimi gospodinjskimi opravili nimam težav, posebej rada kuham.
Če bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno živijen je?
Čista samota je lahko destruktivna. Čeprav bi včasih in za vedno pobegnila od človeške neumnosti. V Trbovljah pogrešam zeleno okolje.
Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ne da izbrisati ali ga raje
zatajite?
Trbovlje, absolutno. Ravno dovolj trdosti, da sem kljub »padcem« ostala na nogah z jasno vizijo in vrednotami, na katere sem izjemno ponosna.
Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo?
Pravi prijatelji, ni jih bilo veliko, mi v življenju pomenijo ogromno. Četudi nas je pot, življenjska in poslovna raz-družila, se vsakega srečanja s prijateljicami in prijatelji iz mladosti izjemno veselim. Sicer vsako obdobje prinese tudi nove obraze in deset let življenja in dela v Ljubljani je pustilo v mojem življenju nova imena.

Povejte svoj moto, ki vas spremlja v življenju.
Vse bolj dojemam, da deset božjih zapovedi ni zapisanih brez razloga, četudi ne verujem v Cerkev kot institucijo. Verjamem v usodo, energijo in svojo lastno voljo. Sreča je na strani pogumnih.
Špegu nastavila: Irena Vozelj, arhiv: Barbara Ž.T.
Plavanje
16. veLiKonočni miTinc v Ceuu
M soboto je v celjskem bazenu Golovec potekalo plavalno tekmovanje za mlajše kategorije. 15- tega Velikonočnega mitinga se je udeležilo 19 trboveljskih plavalcev, ki so pokazali zavidljiv napredek v samem tehničnem, kot tudi časovnem smislu in v konkurenci 340 plavalcev iz 17.-ih slovenskih klubov in dveh Hrvaških, dosegli nekaj presenetljivih uvrstitev.
IXlubske barve so zastopali' dečki' Nejc IxKos, Tilen in Žiga Šintler, Luka Zajc, Blaž Hodej, Aleks Bec, Jaka Jeršin, Marcel Urbanija, Andraž Kovačič in deklice Neža Kurnik, Karmen Kovač, Klara Volaj, Živa Brglez, Karin Stražar, Sara Dvorjak, Kaja Imperl, Urška Zupanc, Nika Todorovič in najmlajša Daša Kranjc.
Večina plavalcev je izboljšala svoje osebne rezultate, med njimi pa je potrebno pohvaliti Živo Brglez, ki je edina v tako močni konkurenci prišla do medalj. Odveč je poudarjati, da so vsi občutno popravljali svoje os. rekorde.
REZULTATI, UVRSTITVE DO 10. MESTA:
Živa BRGLEZ : Z. mesto 50m hrbtno; Z. mesto 100m hrbtno; 4. mesto 100m prosto; 2 krat 5. mesto na 50m prosto in
100m mešano
Nejc KOS 4. mesto 50m hrbtno; 5. mesto 100m hrbtno; 6. mesto 100m prosto; 2 krat 7. mesto na 50m delfin in 100m mešano,ter 9. mesto na 50m delfin Žiga ŠINTLER: 2 krat 6. mesto na 100m prsno in 100m delfin; 7. mesto 100m prosto Klara VOLAJ: 2 krat 4. mesto na 50m prosto 100m prosto ter 8. mesto na 100m mešano
Karin STRAŽAR: 4. mesto 50m delfin; 7. mesto 50m prosto in 2 krat 9. mesto na 100m prosto in 100m mešano Za večje presenečenje pa so poskrbeli najmlajši plavalci, ki so se prvič udeležili tako velikega tekmovanja. Presenetili so v tehničnem smislu (solidna tehnika plavanja , obrati, štarti) in se uvrščali v sredino nastopajočih.
Blaž Hodej, Aleks Bec, Jaka Jeršin, Marcel Urbanija, Andraž Kovačič, ter dekleta Sara Dvorjak, Kaja Imperl, Urška Zupanc, Nika Todorovič ter najmlajša Daša Kranjc so v izredno kratkem času tako napredovale, da so se z osvojeno plavalno tehniko že lahko udeležile tako močnega tekmovanja. Predvsem so v najmlajši kategoriji presenetile Nika in Daša, ki sta se v prsnem in prostem slogu uvrščali od 7. do 11. mesta.
Po prikazanem so v klubu z mladimi plavalci izredno zadovoljni in z optimizmom zrejo v prihodnost, ko se bodo udeležili prvomajskih priprav v standardni bazi v Moravskih toplicah. Upati je le še na čim hitrejše odprtje letnega bazena v Trbovljah.
Besedilo: RUF
\/soboto, 16. aprila 2011, je na olim-V pijskem bazenu Pristan v Mariboru Plavalno društvo Maribor organiziralo 5. mednarodni miting »POMLAD 2011«, ki se ga je udeležilo 215 plavalcev iz 19 klubov Srbije, Madžarske in Slovenije. Tekmovanja bi se udeležilo še več plavalcev vendar so vzporedno s tem mitingom potekala še tri druga tekmovanja.
Plavalci plavalnega kluba Lafarge cement iz Trbovelj so se letos prvič v tej sezoni pomerili v 50m bazenu in za začetek odplavali zares odlične rezultate. Domov so se vrnili kar s 14 odličji. Za trboveljski plavalni klub so nastopili Nejc Kos, Luka Zajc, Tilen in Žiga Šintler, Karmen Kovač, Klara Volaj, Karin Stražar in Živa Brglez.
Najuspešnejši je bil Žiga Šintler, ki je osvojil dve zlati odličji v disciplinah 50 in 100m prosto in pa srebro na 100m prsno. Z odplavanim rezultatom na 50m prsno pa bi osvojil drugo mesto, vendar je bil diskvalificiran zaradi prehitrega štarta.
Štiri odličja pa je osvojila odlična komaj deset let stara Hrastničanka Živa Brlez, ki je bila druga na 100 in 200m prosto ter tretja na 100 in 200m hrbtno.
Tudi deset letna Karin Stražar, ki prav
PomiaD 2011
tako prihaja iz Hrastnika, je posegla po odličjih v disciplinah 200m prsno in 200m mešano, kjer je osvojila drugi mesti in bron na 200m prosto, poleg tega pa še četrto mesto na 50m delfin.
Nejc Kos je zasedel drugo mesto na 200m delfin, tretji mesti na 200m mešano in 200m hrbtno,ter 6. mesto na 200m prosto.
Presenetil pa je tudi Luka Zajc, ki je osvojil tretje mesto na 100m hrbtno, bil še četrti na 50m hrbtno in 100m prosto, šesti pa v disciplini 100m prsno.
Pohvaliti je potrebno še ostale tri plavalce,ki sicer niso posegli po odličjih, so pa kljub temu odplavali svoje osebne rekorde in zasedli vidne uvrstitve.
Tilen Šintler je osvojil dve nehvaležni četrti mesti na 200m hrbtno in 200m mešano, Klara Volaj 4. mesto na 200m mešano, 5. mesto 200m hrbtno in 7. mesto na 200m prosto ter Karmen Kovač 5. mesto na 200m mešano.
Plavalci trboveljskega kluba se odpravljajo na petdnevne priprave v Moravske toplice, kjer imajo odlične pogoje za treniranje, saj bodo treningi potekali v SOmetrskem bazenu. Po pripravah se bodo v 25 metrski hrastniški bazen, ven-
dar upajo, da bo trboveljski letni bazen čimprej odprt kar bo omogočilo boljše pogoje za delo.
Besedilo in sliki: Boris Seiko
Šport
Borilne veščine
Ana Marnja in Titen onnesLa enon iz Ausrnian Ciassic
V petek, 15. aprila 2011, so se izlaški borci odpravili na tradicionalni turnir Austrian Classic, ki je potekal v Innsbrucku (Avstrija). Na tekmovanju je nastopilo 1120 tekmovalcev iz 25 držav.
I	zlačan Aleks Maselj, ki je nastopil v zelo polni kategoriji mlaj-Iših kadetov do 37 kilogramov, je šele na koncu klonil proti starejšemu in bolj izkušenemu borcu. Za njim pa je njegova sestra, Ana Marija Maselj, poskrbela že za prvo izlaško medaljo. V kategoriji kadetinj je uspešno ugnala Poljakinjo z rezultatom
II	proti 1, kar pomeni predčasen zaključek borbe. V borbi za polfinale pa je izgubila proti Dorini Szabo, borki iz favoriziranega madžarskega kluba Kiraly.
Maruša Izlakar se je v prvem kolu borila proti borki iz Nemčije. Po solidnem začetku je popustila in borbo izgubila. Tilen Zajc je s predčasno prekinitvijo premagal Švicarja, v naslednjem kolu ugnal Italijana z minimalno razliko (7:6) in nato premagal še Grka. V polfinalu ga je čakal odličen borec iz Velike Britanije, ki je z malo sreče zmagal in Tilen je osvojil tretje mesto, kar je velik uspeh v takšni konkurenci. V isti kategoriji je nastopil tudi Robi Veber, ki pa se je boril proti znanemu borcu Veresu iz Madžarske, in mu zadal kar nekaj lepih udarcev, a na koncu priznal premoč aktualnega svetovnega prvaka.
Sara Smrekar je brez težav ugnala Italijanko in nato še Hrvatico, nato pa v borbi za polfinale izgubila proti Nemki z minimalno razliko 3:4. Maja Vetršek, ki je nastopila v močni kategoriji članic, je že v prvem kolu dobila močno nasprotnico, ki jo je na koncu zmagala. Tako so se izlaški borci vrnili v Slovenijo z dvema bronoma.
Tuen m Aieics -nai šPORTmiia
V soboto, 9. aprila 2011, se je v Brežicah odvijal svečan dogodek ob zaključku državnega prvenstva v light contactu, katerega sta se udeležila tudi dva izlaška borca.
Tilen Zajc in Aleksander Maselj sta se udeležila dogodka s prav posebnim namenom: izbrana sta bila za naj športnika Kikboxing Zveze Slovenije za leto 2011.
Čestitke obema in še veliko podobnih uspehov.
Besedilo in slika: PDK Izlake, Maruša^
HuBTemca nam bo Hvaležna
Društvo hrbteničarjev Zasavje je pripravilo v četrtek, 14. aprila 2011, predavanje Lajšanje bolečin in hrbtenice in samozdravljenje v predavalnici RCR. Predaval je priznani bioenergoterapevt in radiestezist Jože Saviozzi iz Hrastnika.
/'-'Vbiskovalci so izvedeli, kako vzdrževati energijo z magnet-V/ki, o pomenu vode za telo, o pomenu joda, kakšni so učinki nepravilne lege,...Bolezen lahko odkrije s posebnim aparatom v avri še preden izbruhne. Pri težavah pomaga akupresura, bi-oterapija, kiropraktika, govoril pa je tudi pomenu mazil, spre-jev in različnih tinktur. Treba bo preizkusiti tudi njegov recept s porom in belim vinom proti sladkorni bolezni. Kilogram belega dela pora narežemo, zalijemo z litrom belega vina in po treh tednih precedimo. Pijemo vsak dan 0,3 na tešče.
„Vabimo vas tudi, da se nam pridružite v pokritem bazenu KRC Hrastnik vsak torek od 16.00 do 18.00 ure na razgibalne vaje pod vodstvom fizioterapevtke. Temperatura vode je 31-32°C,“ je na koncu povabil Borut Slanšek, predsednik KH.
Dodatne informacije lahko dobimo: Biserka 041 796 172 ali Borut 041 706 707 in na <klubhrbtenicarjev@gmail.com>
Besedilo: Fanči Moljk
Kickboxing
SveTOvm poitai AusTman Ciassics
v InnsBRUCK-u
Tekmovalci kluba borilnih veščin PON DO KWAN Zagorje so med 15. in 17.aprilom 2011 sodelovali na svetovnem pokalu v Innsbrucku, ki se ga je udeležilo 1573 tekmovalcev iz 24 držav. Tekmovali so v disciplinah šemi kontakt in glasbene forme in dosegli zelo dobre rezultate
^rvi dan je potekalo tekmovanje v glas-I benih formah, kjer sta Tjaša Vozel in Melinda Ramadani osvojili drugi mesti, Tina Baloh in Miha Drnovšek pa tretji mesti v svojih starostnih kategorijah. Naslednji dan je potekalo tekmovanje v šemi kontaktu, kjer so razveselili najmlajši člani. Tadej Kolander je v svojem krstnem mednarodnem nastopu osvojil 3. mesto s tremi zmaganimi borbami v kategoriji mlajših kadetov + 47kg. Trenerji so
od njega pričakovali dobre borbe, saj se na treningih zelo trudi ter odlično nadgrajuje pridobljeno znanje iz klasičnega karateja, kjer je tudi uspešen tekmovalec. Zbirko medalji je dopolnila še Melinda Ramadani z bronom v kategoriji mladink do 50kg. V zagorskem klubu s predvsem veseli, da se na Melindinih rezultatih ne pozna letošnji preskok v višjo starostno kategorijo ter nadaljuje z rezultati s katerimi je razvajala v preteklosti.
Poleg nosilcev medalj so na tekmovanju
sodelovali še Klemen Juvan, Tomaž Gro-boljšek, Aleksander Docič, Harun Hodžič, Nejc Taškar in Primož Bračič. Vsi so prikazali dobre borbe in premagali nekaj nasprotnikov, kar pa ob velikemu številu tekmovalcev ni bilo dovolj za medalje. Z dobrimi nastopi so Zagorjani korak bližje reprezentanci Slovenije, ki jo v septembru in novembru čaka nastop na svetovnem prvenstvu.
Besedilo in slika: Primož Bračič
Rokomet
Doiani so napReoovau v prvo B Roiiomerno ligo
Igralci RK Dol TKI Hrastnik so si že dva kroga pred koncem prvenstva v najbolj dramatični tekmi z zmago nad RK Radovljico s 26 proti 23 zagotovili napredovanje 1. B rokometno ligo.
"Tokratna tekma z RK Cerklje, ki je bila I v soboto, 9.aprila, pa je odločala o prvaku Z. DLR. Tekma je bila ves čas zelo
borbena, nekaj časa so vodili gostje, potem so prevzeli vodstvo Dolani in na koncu je kazalo, da bo rezultat neodločen. Pa so tik pred koncem Dolani izgubili z enim golom razlike - 30 : 31.
Številni obiskovalci in vodstveno osebje RK Dol TKI Hrastnik niso mogli skriti razočaranja, tem večje pa je bilo veselje
gostov iz Cerkelj. Fantje so v Cerkljah izgubili s 35:3Z tudi naslednjo soboto, 16. aprila in v končni razvrstitvi zasedli drugo mesto. Kljub temu so si zagotovili napredovanje v 1.B ligo, iz katere so izpadli pred tremi leti - sezona Z007/Z008.
Besedilo: Fanči Moljk, slika: F.M. in Robi Bajda
Karate
Šport
Nasrop v Skopju in v BnarisLavi...
\l soboto, 9. in v nedeljo, 10. aprila 2011 so imeli trboveljski karateisti dvojni program. M Skopju je potekal 5. Mednarodni karate turnir »GAZI BABA OPEN«. Na tekmovanju je nastopilo 350 tekmovalcev iz 6 držav. Drugo tekmovanje se je odvijalo v Bratislavi, in sicer 31. Mednarodni turnir »GRAND PRIX SLOVAKIA«, kjer je nastopilo 550 tekmovalcev iz 12 držav.
\ /Skopju so nastopili Mila NEDIČ, Ajša DURATOVIČ, Jan NARAGLAV V in Blaž HRIBOVŠEK. V katah sta nastopili Mila in Ajša. Obema se je uspelo uvrstiti na zmagovalni oder, kjer je na koncu Mila osvojila srebrno medaljo, še stopničko višje je stopila Ajša, ki je tako postala zmagovalka v svoji starostni kategoriji. Jan in Blaž sta nastopila v športnih borbah in bila oba tretja, vsak v svoji težnostni kategoriji. Trener je Maks ŠMIDHOFER je bil z osvojenimi štirimi medaljami svojih varovancev zelo zadovoljen.
Komisija za reprezentance pri Karate zvezi Slovenije, je na spisek širšega izbora slovenskih reprezentanc uvrstila 70 tekmovalcev, ki so v Bratislavi nastopili v katah in športnih borbah, od kategorij
kadetov do članov. Trboveljski klub so zastopali Patricija BUKOVIN-SKI, Tea LOPAN in Almin SALKIČ. Reprezentančni trener Miha KOVAČIČ pa je tudi sekretar KzR. V katah sta nastopila Patrcija in Almin, ki sta doživela poraz v prvem krogu. Tea je v športnih borbah posamezno dosegla zmago v prvem krogu, v drugem pa izgubila. Nastopila je tudi v športnih borbah ekipno, kjer se je na koncu s svojimi reprezentančnimi kolegicami veselila ekipne bronaste medalje.
...in uspešen neei miaDiH v iTauji
V nedeljo 17. aprila 2011, je v Udinah potekal Mednarodni turnir z nazivom »KARATE TR0PHY«. Na močnem mednarodnem turnirju je nastopilo 640 tekmovalcev iz 12 držav.
^Trboveljčani so tokrat nastopili s pomlaje-I no ekipo, ki so jo sestavljali člani nadaljevalne skupine: Monika JAGER, Laura in Jakob KMETIČ JUREČIČ, Luka PERC, Matija KRIŽNIK, Elvis LIHIČ in Aleš DRNOVŠEK. Vodil jih je trener Miha KOVAČIČ.
Vsi so prvič nastopili izven meja Slovenije, za Aleša in Elvisa pa je bilo to sploh prvo tekmovanje izven Trbovelj. Nastopali so v katah posamezno, ločeno po starosti in stopnji pasu. Aleš in Elvis sta osvojila srebrno oziroma bronasto medaljo, Jakob, Luka in Matija pa so, kljub dobremu nastopu, morali priznati premoč nasprotnikom v začetnih kolih. Med dekleti se ja najbolje odrezala Monika JAGER z osvojeno bronasto medaljo, Laura pa je izgubila borbo za tretje mesto. Trener je bil zadovoljen z nastopi mladih tekmovalcev.
Dan prej, v soboto, 16. aprila, so v Čačku na Mednarodnem karate turnirju »ZLATNI POJAS ČAČKA« nastopili Patrcija BUKOVINSKI, Sanja NARAGLAV, Tea LOPAN in Almin SALKIČ. Na dvodnevnem tekmovanju je nastopilo skoraj 2.000 tekmovalcev iz 12 evropskih držav. Tekmovalce spremljala trenerja Bogdan in Jernej SIMERL.
V katah sta nastopila Patricija in Almin. Patricija je v prvih treh krogih z zelo dobrimi izvedbami kat zabeležila tri zmage in se tako uvrstila v polfinale, kjer je morala priznati premoč nasprotnici. V repesažu se je pomerila za bronasto medaljo, vendar se je morala Patricija na koncu zadovoljiti s petim mestom. Almin je nastopil v dveh kategorijah. Pri mladincih je po zanesljivi zmagi v pivem krogu v drugem naredil manjšo napako in nasprotnik je bil boljši. V članski kategoriji je izgubil proti predstavniku Srbije. V
športnih borbah sta pri mladinkah tekmovali Sanja in Tea. Sanjo je v prvem krogu zanesljivo premagala kasnejša finalistka, Tea je po zmagi v prvem krogu izgubila v drugem proti reprezentantki Hrvaške. Borba v repesažu za bronasto medaljo se ni izšla in Tea je na koncu osvojila peto mesto. Na povabilo trenerja slovenske ženske reprezentance je v športnih borbah ekipno nastopila tudi Tea, ki je bila v prvem krogu najbolj zaslužna za zmago proti reprezentacni Rusije, saj je kot zadnja tekmovalka dosegla zmago za Slovenijo. V drugem krogu so Slovenke morale priznati premoč proti reprezentanci Bolgarije, ki so na koncu zasluženo osvojile bronasto medaljo. Tea je izgubila proti Bolgarki z rezultatom 2:0.
Besedilo in slika: Jernej Simerl
avtor	IZOBRA-
P. L	ŽENOST
PRIPRAVA
ZA
IZTISKANJE
OGRCEV
HRVAŠKO
MESTO
NEMŠKI
PROIZV.
SAMO-
LEPILNIH
IZDELKOV
JADRANSKI
OTOK, S. OD
STOLETJE
MOLATA
SEVERNOAMERIŠKA PALESTINSKI STEPSKA TERORIST ZVER
DRŽAVA V ZAHODNI AFRIKI
VZTRAJANJE V UU-BEZENSKEM RAZMERJU
SLOVENSKI
IGRALEC
OSIP
OČE
(STAR.)
LANTAN
RADIAN
ŽID
STALNE
BESEDNE
ZVEZE
ELEKTRIČNO
NABIT
DELEC
STANCA
SLED
STOPAL
KUHINJSKA
ZAČIMBA
PLAHA
ŽIVAL
Adam, ločujem se od tebe in zahtevam .
m

KDOR RAD PUE PIVO (EKSPR.)
ODEBUENI
DEL
ČESA
NEMŠKA INDUSTRU-SKANORMA
SLANO TUR-ŠKOJEZERO
NAGEL DVIG GOSPOD. AKTIVNOSTI
PREBIVALEC
OTOKA
KRAJ
PRI
TOLMINU
TANKA PODOLGOVATA PLOŠČICA
MAK. PRO-SVETITEU
ROMAN
DOSTO-
JEVSKEGA
KOSITER
POREKLO
BREZBARVEN OGUI-KOVODIK
NAJBOLJ
RAZVITI
SESALCI
SLOVENSKI
KNJIŽEVNIK
TAUFER
DEL KOLESARSKE DIRKE
PRED-
PLAČILO
REKA V SIBIRIJI
ZMAGA PRI ŠAHU
NAJVISJI
MOŠKI
GLAS
UROŠ
ROJKO
VRSTA
KART
GLAVNI
ŠTEVNIK
VRSTA GIMNASTIKE
AMERIŠKI POLITIK AL
PODTALNO
DELOVANJE
IGRA
OBRAZA
ZNAMKA NEM. AVTO-MOBILOV
ŽLAHTNA
KAPUICA
NAŠA
PESNICA
MICHAEL
YORK
OGROM-
NOST
(KNJIŽ.)
AMERIŠKA
PEVKA
MARIAH
NEMŠKA
TURISTIČNA
AGENCUA
DOKTOR
SLOVENSKI
KIPAR
PETER
LISTEK Z UMETNO NAPISOM SLADILO
PEVKA
MOČNIK
ANGLEŠKA
PEVKA
WILDE
ZNAMKA
ŠPORTNE
OBLEKE
IZUMRLI
SLONI
IVAN
HRIBAR
NEMŠKA
REKA
I
I
I
FRANCOSKI
IGRALEC
JACQUES
NEKDANJA
PERZUA
Rešitev iz prejšnje številke.
s.“.-.E
"RAZKROJ žJAlp A R T M A gl D M K Sl LAN •=-.11 A L O S M G - MJ l' pl R j A j B j 1 [ Ll a	== g	K	R	I vr DOS J	E
=r:	A	L K	A	L O	I	D ■== S K L ’ E ' T
-“.GEOLOG • EDA Ä ANA gd A K Ci I -I Bl=4a D R E M* E Ž a|hJa tSm A R O NpaclA -	F	R "5	S	R | Š j E	| N Iglj M I A O j 5	g
X	A	N [g]S|	a : K	T	I V A M L | O	K
S	N A	R	Tgl	A	L	K UU Š|	I |p	A
■s*	TI R	M	A	F	I	A T tej K	V j A	S
st	O K	E	N	Č	E	K	— E G O	I S	T
~	M A'	Č	K	i	C I A	|s:| L O P	ATA
3 KrižamKe & ugamKe
Razvedrilo
Nagradna križanka
8/2011
Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 07. 05. 2011 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 09/2011. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesta, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi.
Med reševalce bomo razdelili nagrade:
Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: 1x bon v vrednosti 20,86 EUR, 1 x bon za 12,52 EUR in 1x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 08/2011
Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje:
1.	Antonija Perc, Vreskovo 32 a, 1420 Trbovlje -
20,86 €
2.	Anja Hlebec, Polje 27, 1410 Zagorje ob Savi -12,52 €
3.	Marija Lajkovič, Opekarna 20a, 1420 Trbovlje -
^	8,35 €________________________________
BRGLEZ d.o.o.
podjetje za proizvodnjo, trgovino, gostinstvo in ostale storitve Vransko 17,3305 Vransko
ČAS PIKNIKOV TUKAJ JE IN BREZ KRUHA PIKNIKA NI ...
TA PA PO ZELO UGODNI CENI SE V TRGOVINI JAKA IN MAJ DOBI
POLBELI KRUH 800 g
SAMO
1,30 €
OD 28.04. DO 1 1.05.2011
TRGOVINA JAKA	TRGOVINA MAJ
C.9. AVGUSTA 107, ZAGORJE	C.ZMAGE 16 B,ZAGORJE
TEL: 035660280	TEL:070812347

M*
V 1 S
Ali se prepoznate?
Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 06..05.2011 po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca.
PIZZERIA ČEBEIICA
YRAÖEYIÖ fllalej Yahrazorjeva 2. IZLAKE. Tel.: 03/56-74 137
Kuhamo s Stašo
Kruhovi piškoti
Priprava:
Pogrej en liter in dobro poldrugo litrovo četei uiWVtn uurvcu) lepe bele moke v poldrugo litrovo osmino (pol masleca) toplega mleka pa deni 3 dele krovajca (kruhove droži) ali cel krovajec, pa malo cukra (da vzhaja, postavi na gorko) ; zdaj mešaj 8 dekagramov in 7 1/2 grama (5 lo tov) cukra s 5 rumenjaki ; ko se dobro naraste, vmes pri mešaj iz 2 beljakov terd sneg. Razgrej 8 dekagramov in 7 1/2 grama (5 lot.) sirovega masla in polij z njimi ono moko, malo osoli, prideni tudi malo janeža, potem pa še polij z pičlo poldrugo litrovo osmino (pol maslecem) gorkega mleka, malo premešaj; potem prideni jajčno zameso, premešaj in prideni še vzhajani kvas; vse to dobro po gneti, z inoko poštupaj, zakrij in pusti vzhajati kakih 5 ur. Ko vzide, dobro pogneti, razreži na koščeke velike kot jajce, potem podolgasto okroglo razgneti kakor za preste, malo dalje kot en pedanj, potem oba konca, konec proti koncu zapogni tako, da ravno v sredi skup prideta konca, na pomazan pleh deni ter do eden zraven druzega, da so kot štruca, postavi jih spet na gorko, da lepo vzidejo, potem jih pomaži z raztepenim jajcein, pa speci. Pečene znaš zrezati ondot, koder si jih vkup skladala, pa še po obeh straneh na plehu zarumeni (popeci) ; tako se delj časa hranijo.	(Recept iz leta 1890)
Dober tek!	Staša
ZDRAVO Z NARAVO
I imone uporabljamo kot sok, začim-Lbo in tudi kot užitno sadje za ljudi, ljubijo kislo. Najbrž že veste, kako blagodejno deluje sok ene same limone v kozarcu vode, ki ga popijete na tešče. Spodbudil bo zaspan želodec, vas blago razstrupil in poživil. Poleg tega, da je zelo zdrav sadež, je njen sok uporaben tudi kot povsem naravno čistilo.
Zdravilne učinkovine Vitamin C je poglavitna učinkovina limon, ki ga potrebujemo vsak dan za vzdrževanje obrambnega sistema telesa. Dejansko ne vsebuje šibka kislina nikakršnih sestavin, ki bi razgrajevale beljakovine, vendar pa želodčno sluznico spodbuja k močnejšemu izločanju solne kisline in beljakovine razgrajujočega encima pepsina, ki v nasprotju z drugimi encimi deluje v kislem okolju. S tem se izkoristek beljakovin, kalcija in železa bistveno izboljša. Beljakovine pripomorejo k boljši vitalnosti in odpornosti proti stresu, kalcij gradi kosti in zobe in je najboljše naravno pomirjevalo za živce.
Pektin, ki ga najdemo pretežno v kožici krhljev, je oblika topnih vlaknin in pomaga znižati nivo slabega holesterola (LDL).
Vitamin C že nekaj minut po zaužitju poživi delovanje žlez, hipofiza in nadledvična žleza imata najvišjo koncentracijo vitamina C v telesu. Potrebujeta ga za sintezo stresnih in spolnih hormonov. Tudi hormona dobrega razpolo-
Limone
ženja in evforije lahko nastajata le ob sodelovanju vitamina C.
Ljudje moramo za vnos vitamina C poskrbeti da ga zaužijemo s hrano, kajti živali si s svojo presnovo same izdelujejo omenjeni vitamin iz glukoze. Vitamin C in spremljajoči bioflavonoidi dejavno izgrajujejo vezivna tkiva, pospešujejo rast las in nohtov, izboljšujejo vid in krepijo žile od arterij do kapilar v človeškem telesu. Limone varujejo pred razširjenimi podkožnimi žilicami, krčnimi žilami in hemoroidi. Prav tako pospešujejo celjenje poškodb, preprečujejo krvavitve dlesni in blažijo ter zdravijo parodontozo.
Limona je tudi diuretik. To pomeni, da blagodejno vpliva na težave z visoko vsebnostjo kisline v urinu, pomaga pa tudi ljudem z artritisom ali revmatizmom, ker pomaga pri izločanju strupov in odpadnih snovi iz telesa.
Limone:
pomagajo pri shujševalnih kurah saj sproščajo maščobe redčijo kri in pomagajo pri arteriosklerozi krepijo imunski sistem, lase, nohte in vezivna tkiva pospešujejo nastajanje želodčne kislina
spodbujajo delovanje jeter in trebušne slinavke izboljšujejo beljakovinske razmere v telesu krepijo ožilje in preprečujejo krvavitve dlesni pospešujejo rast celic in delujejo pomlajevalno aktivirajo presnovo kalcija za kosti in zobe
izboljšujejo izkoristek železa za celično dihanje
uničujejo bakterije in delujejo kot razkužilo
Bodimo pozorni!
Limone je potrebno pred uporabo dobro oprati, saj so največkrat škropljene s škodljivimi in strupenimi sredstvi. Če želite uporabiti lupino, izberite organsko pridelano ali nevo-skano sadje.
Limona kot čistilno sredstvo Limonin sok lahko uporabljamo kot naravno čistilo. Z njim odstranjujemo madeže, maščobe in vodni kamen. Le da tako čistilo ne bo učinkovalo v nekaj minutah, ampak je za popoln učinek potrebno več časa. Kislina limone ima lastnost, da med čiščenjem deluje antiseptično in antibakterijsko. Limonin sok zmešajte s kisom in sodo bikarbono. Dobili boste idealno čistilo za čiščenje vseh površin. Sodo lahko nanesete tudi na krhelj limone in z njim očistite madeže na kuhinjski površini.
List
Drage bralke, cenjeni bralci! Majske sapice življenjskega zagona dišijo. Širi se optimizem, v zraku je ljubezen. Prvobitnost razširja svoja krila, da na njih poletimo k sebi, k večnim izvirom, ki nas povezujejo z vsem živim, z vsem, kar se giblje v skrivnostnem kozmosu. Izrekanje ljubezni in veselja do življenja je izraz večnosti, iz katere prihajamo in v katero se vračamo, večnosti, v kateri smo na takšen ali drugačen način vedno prisotni. Zrak, voda, zemlja so zadihali s polnimi pljuči. Vključil se je starodavni nezmotljivi program, ki ga ne bi bilo brez ognja -sonca. Zima je premagana, simfonija pomladi doni. Izkoristite dni in tople noči. Zapojte še vi hvalnico življenju, ki se ponuja, in ga počastite. Srečno!
Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826)
mmi veter
Nosi veter pesem mojo, z njo na krilih v dalj hiti, nosi jo čez hribe, griče, dokler ne pride med ljudi.
A le redko najde koga, ki jo poslušati zna, mimo gre, ne najde doma, ne dotakne se srca.
Duša se izpeti hoče, če kdo posluša jo al' ne, nosi veter pesem mojo, morda kdo le sliši te.
Francka Šmid
Je slišal kdo školjko ječati, ko v bolečini nemi bisere ustvari?
Ostrina ji tujka v dušo vso mehko pretrdo pritiska.
Ji lijejo solze in bol ji blažijo, temine pa morja v naročju jo svojem hladijo.
Iz trpljenja tega se dragocenost rojeva, bolečina že se v lepoto odeva. Sveti zdaj sad se globine in tiho, prav tiho šepeče:
»Vse mine, vse mine.«
Kannen Kočar
n______________________________r
O ŽmtJEMJjUj
Katera pot je brez trnja? Kakšna je sreča, ki ni opoteča?
Kakšna je ljubezen, ki je večna?
Kakšno je življenje brez vzponov in padcev?
Le katera pot ni trnova, polna ovir,
ki jih potrebno je preskočiti, a pri vsaki moraš paziti, da je ne podreš?
Le čigava sreča ni opoteča, sebična in nepravična, včasih pravična, a mnogokrat v lepem trenutku izgine?
Le katera ljubezen je večna?
Ni je, težko se jo najde, a ko jo najdeš, želiš jo shraniti v srce, v trenutku izgine.
Le čigavo življenje je brez vzponov in padcev, brez joka in smeha, ljubezni, veselja, brez tistega trpljenja?
Takšno je življenje; najprej trnova pot, nato sreča, žal opoteča, ki predstavlja jo ljubezen, ki ni večna: življenje ima vzpone in padce.
Sara Bavdek
n______________________________r
STARE SOB AME
Spomini na stare sobane dišijo, kjer bledi obrisi skušnjav še živijo.
Rdeče zavese in grajska preproga, želje najine prav vsak tu uboga.
Skozi tančico me gledaš v mraku, kjer vetrič se vije in vonj po tobaku.
Prijetno šumenje potočka se sliši, šepet tvojih gibov, ko hodiš po hiši.
Le luna ta bleda na nebu še sije, ki moje telo v poželenje ovije.
Ko jutro prebuja se, bliža nov dan, vsa prepotena zbudim se iz sanj.
Vesna Malgaj
»Gladko teče voda, kjer je tolmun globok.« (William Shakespeare)
Delavski dom Zagorje
Petek	29.4. ob 19.00	JUTRANJE VESELJE, rom. kom. drama
Sobota	30.4. ob 19.00	CIRKUS COLUMBIJA, drama
Nedelja	1.5. ob 20.00	JUTRANJE VESELJE
Ponedeljek	2.5. ob 20.00	JUTRANJE VESELJE
Torek	3.5. ob 20.00	CIRKUS COLUMBIJA
Petek	6.5. ob 20.00	KAKO VEŠ.rom.kom.drarr
Sobota	7.5. ob 20.00	OBRED, grozljivka
Nedelja	8.5. ob 20.00	KAKO VEŠ
Ponedeljek	9.5. ob 20.00	OBRED
Torek	10.5. ob 20.00	Film teater: ČU DO VI TO, drama
Vroče ta hip:		
Petek	6.5. ob 19.00	
Otvoritev fotografske razstave Foto društva GOGA		
Zagorje (avla)		
Kino Izlake Nedelja		
	1.5. ob 19.15	CIRKUS COLUMBIJA, drama
Nedelja	8.5. ob 19.15	OBRED, grozljivka
Kino Delavski dom Trbovlje		ČUDEŽNO POTOVANJE,
Četrtek	28.4. ob 10.00	
		anim.pustol.
	ob 18.00	MALI NIKEC
	ob 20.00	USODNI
Petek	29.4. ob 18.00	MALI NIKEC
	ob 20.00	ČUDEŽNO POTOVANJE
Sobota	30.4. ob 18.00	ČUDEŽNO POTOVANJE
	ob 20.00	USODNI
Nedelja	1.5. ob 10.00	ČUDEŽNO POTOVANJE
	ob 18.00	MALI NIKEC
	ob 20.00	USODNI
Ponedeljek	2.5. ob 10.00	ČUDEŽNO POTOVANJE
	ob 18.00	MALI NIKEC
	ob 20.00	USODNI
Torek	3.5. ob 18.00	HOP,anim.sinhro.
	ob 20.00	GOLA ZABAVA, rom.kom.
Sreda	4.5. ob 18.00	HOP
	ob 20.00	Festival slovenskega
		filma-izbor
Četrtek	5.5. ob 18.00	HOP
	ob 20.00	GOLA ZABAVA
Petek	6.5. ob 18.00	HOP
	ob 20.00	GOLA ZABAVA
Sobota	7.5. ob 18.00	HOP
	ob 20.00	GOLA ZABAVA
Nedelja	8.5. ob 10.00	HOP
	ob 18.00	GOLA ZABAVA
Ponedeljek	9.5. ob 18.00	HOP
	ob 20.00	GOLA ZABAVA
Torek	10.5. ob 18.00	CIRKUS KOLUMBIJA, drama
Sreda	11.5. ob 18.00	CIRKUS KOLUMBIJA
Četrtek	12.5. ob 18.00	JAZ SEM ČETRTI, akcija
	ob 20.00	CIRKUS KOLUMBIJA
Ne spreglejte tudi:
ANARH - Dnevi avtonomne politike in kulture,
13. - 15. 5. 2011
^ri: a o
Program prireditve
Federacija za anarhistično organiziranje pripravlja v mesecu maju dneve avtonomne politike in kulture. Prireditev, ki bo na eni strani sejem različnih oblik neodvisne produkcije - s svojimi materiali se bodo predstavili domači in tuji anarhistični in drugi avtonomni založniki, distribucije in skupine - na drugi pa festival, ki bo vključeval delavnice, pogovore, kulturni program in dobro staro zabavo, se bo zgodila v Delavskem domu Trbovlje med 13. in 15. majem. Obisk prireditve je seveda brezplačen, Anarh, kot se dnevi imenujejo, pa so namenjeni prav vsem - starim in mladim, delavcem in študentom, aktivistom in podpornikom ter vsem ostalim, ki jih zanima svobodoljubna politična misel, kultura in delovanje.
IZPUŠNI LONCI IN CEVI
PROIZVODNJA IN MONTAŽA
-s-.
Vä
bani
TOüxM

MARN VRANSKO 18B, 3305 VRANSKO /fnlrv 03 5725 106. mobi: 041 508 655
( ^
ZASTAVLJALNICA TIAL
Ulica bratov Mravljakov 9a, 3000 Celje
GOTOVINSKA POSOJILA
na podlagi zastavitve
IZPUČILO TAKOJ!
GSM: 031/503 140, 051/633 832 E-mail: tial.sp@gmail.com
Dogodki/Mali oglasi
Hortikulturno društvo Trbovlje
organizira
21. maja 2011
ekskurzijo v botanični vrt in živalski vrt v Ljubljano
V	F 1JI r	^
Odhod avtobusa ob 7. uri izpred
trboveljske iskre
(postanek na vsaki avtobusni postaji po "	Trbovljah).


Cena je 22 eur,
zainteresirani se lahko prijavijo na tel. št. 041 727 970 (Albina Ocepek)
\
ŠPORTNA OLIMPIADA 2011 V RADEČAH
Kmalu bo preteklo leto dni, odkar so učitelji na OŠ Radeče ugotovili, da so učenci nemotivirani za šolsko delo, da so ure in ure na računalniku, da gledajo TV nadaljevanke, da nimajo volje do učenja, da se nezdravo prehranjujejo.
In kako rešiti vse te težave?
„Gibanje je tisto, ki lahko reši večino njihovih in naših problemov. Uvedli smo vodene rekreativne odmore, določili dejavnosti, učenci predmetne stopnje vodijo rekreativne odmore učencev na razredni stopnji, uvedli plesne delavnice...
Organizirali smo igre med štirimi ognji, nogometne, rokometne in odbojkarske tekme.
Rezultat celoletnih aktivnosti pa bo športni dan, na katerem se bodo predstavili vsi učenci in vsa društva, ki delujejo v naši občini.
Ta dan smo poimenovali ŠPORTNA OLIMPIADA 2011.
Zmaja 2011 ob 8.00 se bodo učenci zbrali na rokometnem igrišču, štadionu in v telovadnici, kjer se bodo odvijale rokometne, nogometne, košarkaške tekme, karate in namizni tenis, speedbadminton, plesalci bodo plesali skupaj z mažoretami in vaditelji Bolera, učenci se bodo pomerili v štafetnih igrah...	,,
Nekateri se bodo pridružili čebelarjem, planincem, RK, gasilcem in članom hortikulturnega društva.
Vrhunec prireditve pa bo, ko se,bomo ob 11.00 vsi zbrali v športni dvorani.
Na tribunah si bodo učenci skupaj s starši in trenerji ogledali tekme v nogometu, rokometu, košarki in med dverria ognjema, najbolj navdušeni pa bodo tudi zaplesali. Obiskale nas boda nogometne in rokometne zvezde, pa košarkarska junaka ŽOGI in ZOGICAter jadralni padalci.
Skratka, 7. maj je dan, ko nas morate obiskati na naši šoli.
Pa še to, vsi bomo oblekli nove majice, ki jih bomo dobili|prav za to priložnost. Denar zanje'pa boso dobili tako, da so prodali papir, ki so ga zbirali v tednu od 18.4. do22k4.
VABUENIV RADEČE!
V__________________________________________________________________J
mali oglasi
^.. ^
Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi!
Prodam
Prodam kletko za morskega prašička, uporabljeno en dan, po polovični ceni. Tel. 031 645 288
Storitve
Nudimo vam profesionalno snemanje dogodkov, prireditev, koncertov, reklamnih spotov, otvoritev, valet, obhajil, birm, porok, presnemavanje VMS kaset na DVD, montaža videa in zvoka.
Za več informacij pokličite 040 511 237 - Rožle
Živali
Na voljo imamo čistopasemske mladičke pasme Staffordshire Bull Terrier. Mladički bodo ob odhodu v nov dom cepljeni, čipirani, tetovirani, večkrat razglisteni ter za starost primerno socializirani. Imeli bodo EU potni list ter rodovnik. Vse informacije na: 040 135 460 ali longhiUkennel@gmail.com
Na voljo imamo rodovniške mladičke nemške doge. V novi dom bodo odšli redno razglisteni, tetovirani, cepljeni, veterinarsko pregledani in primerno socializirani. Več informacij na naši spletni strani www.nemskedoge.net ali na tel.:041 393 432.
NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS
Moj naslov (ni za objavo):
V__________________________________J
Kofetkanje s preteklostjo
Daiarve iz imBaiua 1498
\/zadnji številki smo V prikazali, kako je prišlo do pobude za postavitev kapele na Gamberku. Služila naj bi duhovni oskrbi družine uglednega gamberškega kastelana Jakoba Galla. Pa tudi to, da je 12. septembra 1523 v tej kapeli opravil posvetitev oltarja potujoči škof Daniel de Rubeis.
Da zaključimo dogajanja v zgodovini te kapele, se prestavimo v 1/.stoletje. Tedaj, v letih 1677-1757, je bilo gospostvo Gamberk v lasti potomcev štajerske rodbine Lichtstockov, od 26.12.1619 poplemenitenih Lichtenheimov. Gašperja von Lichtenheima srečamo na Kranjskem že leta 1665, ko je dobil kranjsko deželanstvo. Nekaj let pred smrtjo (+1684) je opravljal izredno donosno službo cesarskega oskrbnika idrijskega rudnika. To veliko premoženje mu je leta 1677 omogočilo nakup Gamberka.
Cesar Leopold ga je 12. aprila 1681 za uspešno delo nagradil z nazivom baron na spremenjeni naziv - von Lichtenturn. Po njegovi smrti je grad Gamberk in ostale nepremičnine prevzel mlajši od obeh sinov, Andrej Ksaver, ki je pri papežu izposloval prenos beneficija sv.Ane h gamberški kapeli. Med leti 1685-87 je temeljito prenovil stanovanjske trakte renesančnega gradu in si v njih uredil tudi bogato knjižnico in galerijo s 50 slikami. Za kapelo pa je naročil za tiste čase dragoceni modni oltar iz črnega marmorja in oljno sliko sv.Ane. Kapela je bila bogato opremljena in kaplani, ki so večinoma bivali na gradu, so ob temu oltarju brali maše za Lichtenturnovo družino.
Leta 1870, ko gospostvo Gamberk že dolgo ni bilo več v njihov lasti in, ko je zaradi gospodarskega stečaja zadnjih lastnikov prišlo na
dražbo, so ta dragoceni oltar odkupili krajani Briš, kjer v podružnični cerkvici Imena Marijinega stoji še danes kot glavni oltar. Leto nakupa, na hrbtni strani oltarja s svinčnikom napisano, je še danes vidno. Oltarno sliko sv. Ane so tisti čas odkupili krajani Šemnika in jo, po pripovedovanju piscu teh vrstic, v procesiji ponesli vse do Šemnika. Žal se je pred leti v nezaklenjeni cerkvici pojavil tat in podobo ukradel.
Zdaj pa nazaj v čase druge prodaje Gamberka (1433), ko so Habsburžani začeli uvajati nekakšne upravne enote -urade. Običajno je bil tak urad povezan z gradom, kjer je deloval kot upravni center. V okviru takega urada je lahko (in v primeru Gamberka je) delovalo deželsko sodišče. Leta 1433 je gamberškemu gospostvu pripadalo 5 žup (Izlake, Jesenovo, Čemšenik, Dobrljevo, Brezje) in kosezi v Zagorju. V teh petih župah je bilo 14 vasi, kjer je bilo 62 posestnih enot - hub, zagorski kosezi pa so imeli 173 posestev ali 70 celih hub. Poleg tega je gospostvo imelo mlin pod gradom in desetino v Zagorju. V tem času se je začel opuščati termin kastelan, nadomestil ga je skrbnik, pflegar. Kajti ti, dosedanji kastelani, po novem skrbniki, so začeli dobivati letno plačilo, odvisno od uspešnosti in letine. Tako je leta 1446 na Gamberku bil Konrad Aphaltrer, ki se že imenuje *phlegar czu Gailenberg*, njegov gospodarski obračun tega leta pa se glasi *rent und nucz des urbars daselbs zu Go//enberg*. (dr. Bizjak, Ratio facta est)
Kranjski deželnoknežji urad Gamberk, tako je odslej bilo njegovo ime. Dr.Bizjak napiše, *da je bilo poslovanje gospostva v letih 1436-1447 z izjemo dveh let (1442-
1433) povsem stabilno. Do minimalnih odklonov v prvih treh letih je prišlo na račun spremenljive višine umrščine in porasta žitnih cen. Pozornost zbuja precejšen izpad prihodka v letih 1442-1433, ko je upravi gospostva uspelo iztisniti od	svojih
podložnikov le malo manj kot polovico prihodkov.
Vzrok za to je
bila obsežna
škoda na pridelku, nastala kot
posledica ropanja in požigov
v habsburško-celjski vojni.
Pustošenja so se ubranili le
kosezi v Zagorju.
Zanimive so tudi dajatve gamberških podložnikov in zagorskih kosezov. Zapisane so v urbarju iz leta 1498, katerega prevod nam je velikodušno omogčil g. Iztok Živko, TEVEL d.o.o. Njegovo razumevanje za odkrivanje zgodovine Gamberka si imenovanje tukaj zasluži. O zagorskih kosezih bomo še pisali, zato tukaj povejmo le, da so imeli občutno manjše dajatve od gamberških podložnikov. Zanimiv je pregled dajatev žit. Tiste čase, tako piše v temu urbarju, so na območju gospostva Gamberk bili (med drugim) dolžni oddajati od žit pšenico, rž in oves. V letu 1498 so bili podložniki vasi: Izlake, Senovo, Ržiše, Zabreznik, Razbor, Prhovec, Orehovica, Brezje, Pripeč, Čemšenik, Dobrljevo, Zaloka, Jesenovo, Jelševica, Pod gradom, Znojile in Zaplanina gospostvu Gamberk dolžni oddati 135 škafov pšenice, 102 škafa rži in 440 škafov
Oltar v Brisa h
ovsa. Kako je bil oves gamberškim potreben, pove podatek iz tega urbarja, da je neki Jurij Kolientz (Kolenc) iz Dobrljevega bil dolžan oddati po en škaf pšenice in rži, pa kar osem škafov ovsa.
V temu času votle mere nikakor niso bile enotne. Tako je tudi Gamberk imel svojo votlo mero - po dr.Bizjaku: (kaščni) scheffel oz. schaff, deloma pa se je v obračunih pojavljal tudi ljubljanski mess.
Med obema enotama je veljalo naslednje razmerje: Nota die mass ze Gallemberg bringen ye lllscheffl kastenmassll Laibacher mess. Načeloma pa je gamberški škaf meril okoli sedanjih 80 litrov.
Pa še o pojmu ‘umrščina*. V tem času so bile kmetije še zakupne, last gospostva. Podložniki so jih imeli zgolj v najemu. Ko je po smrti najemnika kmetijo (hubo) prevzel naslednik (ne nujno potomec), je bil gosposki dolžan plačati umrščino, nekakšno davščino.
Piše:Marjan Klančnik
Oglas

ZEMELJSKI PLIN - energija sedanjosti in prihodnosti
Iztekajoča se ogrevalna sezona, ki je bila mimogrede hladnejša od dolgoletnega povprečja, je zopet potrdila pravilnost odločitve o uporabi zemeljskega plina. Splošno znano je, da ima zemeljski plin pomembno vlogo pri izboljšanju kakovosti bivanja posameznika in lokalne skupnosti.
V občini Zagorje ob Savi je z zemeljskim plinom oskrbovanih 685 gospodinjstev in komercialnih odjemalcev. V letu 2010 smo na že obstoječem plinovodnem omrežju omogočili oskrbo z zemeljskim plinom 7 novim odjemalcem, ki že uporabljajo ali bodo v naslednjih letih pričeli z uporabo zemeljskega plina. V primeru izpolnjenih pogojev bomo v letu 2011 s širitvami plinovodnega omrežja nadaljevali na območju ulice Borisa Kidriča.
Eden in zagotovo ne edini razlog za prehod na zemeljski plin, je cena le-tega. Dolgoročna konkurenčnost končne cene zemeljskega plina (v povprečju 15-20 % nižja cena v primerjavi z ELKO) je bila prisotna tudi v obdobju od aprila 2010 do aprila 2011 in je razvidna iz spodnjega grafa. V mesecu aprilu 2011 je cena zemeljskega plina za 25 % ugodnejša v primerjavi z ELKO.
Gibanje cen zemeljskega plina in kurilnega olja za gospodinjstvo
(obdobje april 2010 - april 2011; cene pri porabi 2.213 Sm Vleto)
1.00 €
0.951 € / L
0.90 €
0.75 €
0.719 €/Sm3
0.70 €
0.60 €
jan 11
apr 11
maj 10
jun 10
jul 10
avg 10
apr 10
” Zemeljski plin ( pri 2.213 m3)	— ELKO + prevoz
V letu 2010 smo v podjetju ADRIAPLIN veliko pozornosti namenili tudi povečanju kakovosti naših storitev. Poleg možnosti lastnega sporočanja stanja plinomera (z uporabo spletne aplikacije uporabniškega računa odjemalca), enakomernega mesečnega plačevanja računov, vpogleda v stanje porabe ter pregleda mesečnih računov, smo odjemalcem v letu 2010 na novo omogočili prejemanje mesečnega računa za zemeljski plin v obliki E-računa. E-račun je poslan v elektronski obliki, neposredno v spletno banko odjemalca. Vsi odjemalci, ki so se za storitev E-račun že odločili, računa v papirni obliki ne prejemajo več in s tem dodatno pomagajo pri ohranitvi čistega okolja.
Za vsa dodatna vprašanja nas lahko pokličete na 01/ 234 21 00, lahko nam posredujete elektronsko sporočilo na info(5)adriaplin.si ali obiščete našo spletno stran www.adriaplin.si. Veseli bomo vsakega vašega vprašanja.
Zemeljski plin je in
A konkurenčna cena,
Ä plačevanje po mesečni porabi,
& nadzor nad mesečno porabo,
A energenta ni potrebno skladiščiti (pridobite dodatni prostor),
A najčistejši energent fosilnega izvora, ki nam zagotavlja čisto in zdravo naravo že danes za jutri,
A omogoča prehod v nizkoogljično družbo.____________________________
ernii
adliriaplin
Celje - skladišče
D-Per
6/2011
Cenjene Hrastničanke, h
in dragi Zasavcani:
5000027367.9
COBISS o
Ob rt. maju »Prazniku dela« vam iskreno čestitamo z zeljo j da ga praznujete lepo in v skladu z vašimi prepričanji.
Bodimo optimistični in zaupajmo v boljši jutri!
Vljudno vabljenj' na prireditve j ki so organizirane v počastitev praznika.
Župan Miran Jeric s sodelavci in občinski svetniki
Pričenja se velika Zasavčeva akcija z lepimi nagradami!
V akciji lahko sodelujejo vsi stalni in naključni bralci Zasavca.

Kako?
Preprosto!
Zbirajte nove naročnike za časopis Zasavc in brez žrebanja boste dobitnik nagrade:
-	za pet novih naročnikov Zasavca vas čaka Potovanje v Prago / največji češki festival piva / 3 dni 20.-22.maj
-	za štiri nove naročnike Zasavca dobite:
Tridnevni najem apartmaja na Rogli za 2-4osebe
-	za tri nove naročnike lahko preživite Pet dni v hotelu Liburnija na Korčuli
-	za dva nova naročnika je na razpolago
Bon za 30 € za koriščenje prvomajskega paketa kateregakoli programa
v Južni Dalmaciji in to kar 7 X!
Moji podatki in naslov:


Naročniki, ki sem jih pridobil:
In še specialno za vse bralce Zasavca: najbolj zeleni otok Mljet v maju / 5 dni v hotelu Odisej (vključena vstopnina v nacionalni park, prevoz doplačilo na osebo) Plača eden- drugi osebi letovanje podarimo. 165€ torej za DVA.
Kaj morete za to storiti? Samo prijavite se!
Kupon izrežite in pošljite na naslov:
zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi