Acrocephalus 112.qxd 16. 12. 02 15:29 Page 91 O Acrocephalus 23 (112): 91 — 95, 2002 Sove v cerkvah, gradovih in drugih objektih na območju Vipavske doline in Krasa v JZ Sloveniji Owls in churches, castles and other buildings in the Vipava valley and the Karst (SW Slovenia) Damijan Denac1, Maja Marcič2, Petra Radolič3 & Aleš To maži č4 Gorkičeva 14, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: katarina.senegacnik@guest.arnes.si Lackova 213, SI-2341 Limbuš, Slovenija Partizanska 33, SI-9250 Gornja Radgona, Slovenija Cesta ob Lipi 1, SI-2000 Maribor, Slovenija 1. Uvod Cerkve, gradovi, gospodarska poslopja in drugi večji ter opuščeni objekti so počivališča in gnezdišča različnih vrst sov. Na takšnih mestih najpogosteje gnezdi pegasta sova Tyto alba, redkeje čuk Athene noctua in lesna sova Strix aluco (Mikkola 1983). V stavbah lahko priložnostno gnezdijo ali iščejo zavetje tudi velika uharica Bubo bubo, kozača Strix uralensis, koconogi čuk Aegolius funereus in veliki skovik Otus scops (Mikkola 1983). Na območju Slovenije so potrjeni primeri o gnezdenju ali zadrževanju na stavbah pegaste sove (Janžekovič 1992, Sere 1992, Šorgo 1992, Vrezec 1997, Janžekovič & Ficko 2000, Katalinič 2000, Kerček 2000), lesne sove (Perušek 1990, Šorgo 1992, Majcen 2000, Šegula 2000), čuka (Polak 1989, Surina 200o), koconogega čuka (Grošelj 1990) in kozače (Mihelič et al. 2000). V Sloveniji je pojavljanje sov v objektih na širšem območju Ljubljanskega barja raziskoval Tome (1986), v Posavskem hribovju vzhodno od Radeč pa LeskovŠek (1988). Oba sta se omejila zgolj na cerkve. Pojavljanje v gradovih V Štajerske je leta 1991 raziskoval Sorgo (1992). S pegasto sovo v objektih na JV delu Prekmurja se je ukvarjal Katalinič (2000). Pegasta sova je redko razširjena (Geister 1995) in slabše raziskana vrsta v Sloveniji, za katero ni veliko podatkov o gnezditvi. S pregledovanjem cerkva, gradov in drugih objektov na območju Vipavske doline in Krasa smo želeli zbrati kar največ podatkov o sovah v teh krajih, zlasti o pegasti sovi. 2. Opis obmo~ja in metoda Pojavljanje sov v objektih smo raziskovali v Vipavski dolini in na zahodnem delu Krasa. Vipavska dolina leži med visokima planotama Trnovski gozd in Nanos na severu ter nizko planoto Kras na jugu. Povprečna nadmorska višina Vipavske doline je 216 m, delež negozdnatih površin, kjer prevladujejo travniki, pa je 67%. Kras je obsežna planota, dvignjena nad Vipavsko dolino in sosednje pokrajine s povprečno nadmorsko višino 334 m. Delež negozdnih površin na Krasu je 69%, med njimi prevladujejo pašniki in travniki (Perko & Orožen Adamič 1998). Območji ležita v submediteranski zoogeografski regiji (MrŠic 1997). Na območju Vipavske doline in Krasa, velikem približno 250 km2, smo pregledali 53 objektov, za katere smo menili, da bi v njih utegnile bivati sove. Pregledali smo 34 cerkva, devet gradov, dve gospodarski poslopji, dve opuščeni vojašnici, pet hiš in eno železniško postajo. Na raziskanem območju smo pregledali vse gradove (Jakič 1995 & ^999) in 62% vseh cerkva. Druge objekte smo izbrali naključno. Pri tem smo izločili vse objekte, za katere smo domnevali, da dostop na podstrešje ali/in zvonik za ptice ni mogoč (odprtin ni bilo ali pa so bile popolnoma zamrežene oziroma zaprte z deskami). Pregled objektov smo opravili med 27.6. in 2.7.2002. Pri vsakem smo popisali enotne parametre (možnost dostopa za ptice na podstrešje, pojavljanje sov in drugih živali na podstrešju). Merilo za potrjeno pojavljanje sov so bila najdena gnezda, osebki ali izbljuvki. 3. Rezultati in diskusija Pregledali smo 53 stavb in ugotovili, da so se sove pojavljale v 8 izmed njih (15%; slika 1). V enem objektu smo odkrili znamenja tako pegaste sove kot čuka, v petih pegaste sove, v enem samo čuka in v enem lesno sovo. Pri 20 cerkvah (58%) je bil dostop v zvonik in na podstrešje za ptice zaprt (tabela 1). Sledove sov smo ugotovili le v cerkvah, kjer je bil dostop pticam omogočen na podstrešje in zvonik. 91 O D. Denac et al.\ Sove v cerkvah, gradovih in drugih objektih na območju Vipavske doline in Krasa v JZ Sloveniji Slika 1: Pojavljanje sov v cerkvah, gradovih in drugih objektih na območju Vipavske doline in Krasa (Lokacije in število pregledanih objektov v oklepaju / Locations and no. of checked buildings in brackets: 1-Renče (1), 2-Vogrsko (2), 3-Bukovica (1), 4-Renče (1), 5-Bilje (2), 6-Biljenski grič (1), 7-Bilje (2), 8-Miren (1), 9-Mirenski grad (1), 10-0patje selo (1), 11-Kostanjevica (1), 12-Temnica (1), 13-Vojščica (1), 14-Lipa (1), 15-Škrbina (1), 16-Sveto (1), 17-lvanji Grad (1), 18-Zagrajec (1), 19-Gorjansko (1), 20-Komen (1), 21-Gabrovica (1), 22-Kobjeglava (1), 23-Štanjel (2), 24-Branik (1), 25-Branik - Britof (1), 26-Batuje (1), 27-Vipavski Križ (1), 28-Vipavski Križ (2), 29-Velike Žablje (3), 30-Žapuže (1), 31-Duplje - Log (1), 32-Vrhpolje (1), 33-Vrhpolje (1), 34-med Vrhpoljem in Vipavo (1), 35-Vipava (3), 36-Gradišče (1), 37-med Gradščem in Vipavo (1), 38-Podnanos (2), 39-med Podnanosom in Podrago (1), 40-Podraga (1), 41-Lože (1), 42-Goče (1), 43-Kodreti (1) Figure 1: Owls’ presence in churches, castles and other buildings in the Vipava valley and in the Karst ih na območju Vipavske doline in Krasa v JZ Sloveniji i na območju Vipavske doline in Krasa (Lokacije in število 3d buildings in brackets: 1-Renče (1), 2-Vogrsko (2), 3-Bukovica ren (1), 9-Mirenski grad (1), 10-0patje selo (1), 11-Kostanjevica ), 16-Sveto (1), 17-lvanji Grad (1), 18-Zagrajec (1), 19-Gorjansko anjel (2), 24-Branik (1), 25-Branik - Britof (1), 26-Batuje (1), 27-Žapuže (1), 31-Duplje - Log (1), 32-Vrhpolje (1), 33-Vrhpolje (1), ), 37-med Gradščem in Vipavo (1), 38-Podnanos (2), 39-med ¦Goče (1), 43-Kodreti (1) dings in the Vipava valley and in the Karst Acrocephalus 112.qxd 16. 12. 02 15:29 Page 92 Sledove sov smo ugotovili v treh od petih takšnih cerkva (tabela 2). Cerkve za sove na raziskanem območju niso ugodna gnezdišča in počivališča, saj so večinoma popolnoma zamrežene. Za edino pomembnejše počivališče pegaste sove se je izkazala cerkev Sv. Kozme in Damjana pri Podgradu, kjer je sova najverjetneje prezimovala. V preteklosti so sove verjetno pogosteje gnezdile v pregledanih cerkvah, saj večina pred 10 leti še ni bila zamrežena. Oskrbnik cerkve v Kobjeglavi je povedal, da so med zamreževanjem zvonika naleteli na mlado sovo. Po zamreženju zvonika sov v cerkvi ni bilo več. Na podobno problematiko je opozoril že Perušek (i99°)> ki je zapisal, da je nadaljnje gnezdenje lesne sove v več cerkvah na ribniško-kočevskem območju vprašljivo, ker so jih obnovili in zaprli vse odprtine. Ta razlog navaja tudi Tome (1986) kot enega od možnih za majhno pojavljanje sov v cerkvah. Cerkve so zamrežene zaradi domnevno moteče navzočnosti domačih golobov Columba livia f. domestica. Tako 92 nastalo pomanjkanje gnezdišč bi lahko rešili z nameščanjem gnezdilnic (Martiško 1995) na podstrešja cerkva, ki jih golobi ne zasedejo. Zadrževanje ali gnezdenje pegaste sove v objektih je namreč odvisno bolj od primernih mest za gnezdenje kot od kakovosti okoliških lovnih habitatov (Baudvin & Jouaire 2001). Pri pojasnjevanju rezultatov pojavljanja sov v objektih moramo upoštevati tudi tekmovalnost z drugimi vrstami. Pegasta sova se izogiba prostorov, kjer se pojavlja kuna belica Martes foina (Mikkola 1983). V nobenem od objektov (5), kjer smo našli sveže sledi sov, nismo naleteli na sledi kune Martes sp. Kjer smo našli sveže iztrebke kune (3), so bili najdeni izbljuvki sov stari več let. Sklepamo, da je kuna najverjetnejši razlog, da sov v opuščenih tovarniških halah Biljenskih in Goriških opekarn ter cerkvi v Ivanjem gradu ni več. V cerkvi smo našli več centimetrov debel sloj razpadlih izbljuvkov čuka po policah in luknjah v notranjosti zvonika. Cuk se je na tem mestu več let zadrževal, morda celo gnezdil. O Acrocephalus 112.qxd 16. 12. 02 15:29 Page 93 AcROCEPHALUs 23 (112): 91 — 95, 2002 Tabela 1: Mo`nost dostopa za ptice na podstre{ja oziroma zvonike cerkva na obmo~ju Vipavske doline in Krasa (n = 34) Table 1: Access for birds to attics and church towers in the Vipava valley and the Karst (n = 34) Tip cerkve / Church type Število / Number % zvonik in podstrešje zaprta / closed church tower and attic zvonik zaprt, podstrešje odprto / closed chuch tower, open attic zvonik odprt, podstrešje zaprto / open church tower, closed attic zvonik in podstrešje odprta / open church tower and attic 20 59 39 6 i8 5 15 Skupaj / Total 34 ioo V gradovih smo sledove sov odkrili mnogo redkeje (11%) kot Sorgo (1992-), ki je njihovo pojavljanje potrdil v 58% pregledanih gradov. Ti so bili večinoma obnovljeni (67%), z novo streho, in so imeli zaprte dostope na podstrešje, kar je verjetni razlog, da sov tam ni bilo. V starejši hiši na Biljenskem griču smo naleteli na sočasno gnezdenje čuka in pegaste sove v istem objektu. Gnezdi sta bili med seboj oddaljeni le okoli dva metra. Cuk je gnezdil v zidni luknji, pegasta sova pa na podstrešju. Pegasta sova se je s podstrešja vselej sikajoče svarilno oglašala, ko je čuk prinesel hrano mladičem in so se ti začeli oglašati. Ta najdba je izjemna, saj podobnega podatka v literaturi (MiKKOLA 1983, Cramp 1985) nismo zasledili. MiKKOLA (1983) navaja primer sočasnega gnezdenja pri pegasti sovi in postovki Falco tinnunculus, ki sta uporabljali skupni vhod do gnezdišča. Verjetni razlog za sobivanje čuka in pegaste sove gre iskati predvsem v njunih zelo različnih trofičnih nišah (Sara 1990). Cuk se hrani pretežno z žuželkami, pegasta sova pa z malimi sesalci (Contoli et al. 1988, Sara 1990). Glede na razmeroma redko pojavljanje ali gnezdenje sov v cerkvah in gradovih predvidevamo, da so stare hiše in drugi objekti pomembnejša Tabela 2: Podatki o sledovih sov v cerkvah, gradovih in drugih objektih na raziskanem obmo~ju Vipavske doline in Krasa Table 2: Data on owls’ presence in churches, castles and other buildings in the Vipava valley and the Karst Kraj / Place Objekt / Building type Opis najdbe / Find description Ivanji Grad cerkev Sv. Križ / church Vrhpolje cerkev Sv. Križ / church Podnanos cerkev Sv. Kozme in Damjana / church več 100 razpadlih izbljuvkov čuka/ few 100 decayed Little Owl's pellets 1 svež izbljuvek pegaste sove / 1 fresh Barn Owl's pellet 40 letošnjih izbljuvkov pegaste sove/ 40 this year's BarnOwl's pellets Vipavski Križ grad (razvaline) Vipavski Križ / castle ruins 2 sveža izbljuvka lesne sove / 2 fresh Tawny Owl's pellets Bilje zapuščena opekarna / abandoned brickworks Biljenski grič stanovanjska hiša / residential house Merljaki zapuščena tovarniška hala/ abandoned factory hall Batuje železniška postaja / railway station 10 več let starih izbljuvkov pegaste sove/ 10 few years old Barn Owl's pellets gnezdo pegaste sove in čuka z mladiči / breeding Barn Owl and Little Owl together, both with young 1 več kot leto dni star izbljuvek pegaste sove/ 1 more than a year old Barn Owl's pellet več kot 20 svežih izbljuvkov pegaste sove, verjetno gnezdenje/ more than 20 fresh Barn Owl's pellets, possible breeding 93 Acrocephalus 112.qxd 16. 12. 02 15:29 Page 94 O D. Denac et al.: Sove v cerkvah, gradovih in drugih objektih gnezdi{~a pegaste sove in ~uka v Vipavski dolini in na Krasu. Zahvala: Raziskavo smo opravili med mladinskim raziskovalnim taborom v Dornberku. Za pomo~ pri raziskovalnem delu in podatke o najdbah sov se zahvaljujemo Andreju in Jerneju Figlju, Luki Koro{cu, Eriku [inigoju, Toma`u Bercetu in Dominiku Bombeku. Toma`u Miheli~u se zahvaljujemo za izdelavo zemljevida. Povzetek Na obmo~ju Vipavske doline in Krasa smo pregledali 53 objektov (34 cerkva, devet gradov in dvorcev ter 10 drugih objektov) z namenom ugotoviti sledove sov. Na{li smo jih v osmih (15%) objektih. V enem objektu smo odkrili gnezdenje pegaste sove Tyto alba in ~uka. Athene noctuä skupaj, v petih pegasto sovo, v po enem pa ~uka in lesno sovo Strix aluco. Kar 58% pregledanih cerkva je imelo zaprt dostop na podstre{je in v zvonik. Cerkve in gradovi na raziskanem obmo~ju niso ugodna gnezdi{~a sov. V cerkvah so sove svoj~as gnezdile pogosteje, njihovo {tevilo se je verjetno zmanj{alo zaradi zamre`evanja odprtin. Gradovi imajo ve~inoma prenovljena podstre{ja z zaprtim dostopom za sove. Najverjetneje so stare hi{e in drugi objekti na tem obmo~ju pomembna gnezdi{~a za pegasto sovo in ~uka. Summary The authors of the article examined 53 buildings (34 churches, 9 castles and 10 other structures) in the Vipava valley and in the Karst in order to determine owl presence there. Their occurrence was determined in 8 (15%) buildings. Barn Owl Tyto alba and Little Owl Athene noctua were found to breed together in one building, solely Barn Owl in five buildings, Little Owl in one and Tawny Owl Strix aluco in one building. 58% of the examined churches had accesses for birds to the attics and church towers closed. Churches and castles do not seem to be suitable breeding places for owls in the investigated area. In the past, the owls probably used to breed more frequently in churches than nowadays, the main reason being the closing of the attics and church towers to birds. Namely, castles with renewed roofs have no openings for them. It is most likely that old houses and other buildings are more important Barn and Little Owls’ breeding places than castles and churches in the area researched. 94 na obmo~ju Vipavske doline in Krasa v JZ Sloveniji Literatura Baudvin, H & S. Jouaire (2001): Breeding biology of the Barn Owl (Tyto alba) in Burgundy (France): a 25 year study (1971-1995). Buteo 12: 5-12. CoNTOLi, L., G. Aloise & M.G Filippucci (1988): Sulla diversificazione trofica di Barbagianni Tyto alba e Civetta Athene noctua in rapporto al livello diagnostico delle prede. Avocetta 12: 21-30. Cramp, S., ed. (1985): The birds of the Western Palearctic. Vol. IV Oxford University Press, Oxford. Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. Dr`avna zalo`ba Slovenije, Ljubljana. Grošelj, P. (1990): Koconogi ~uk Aegolius funereus. Acrocephalus 11 (46): 111-112. JakiČ, I. (1995): Gradovi, gra{~ine in dvorci na Slovenskem. Didakta, Radovljica. JakiČ, I. (1999): Vsi slovenski gradovi: leksikon slovenske grajske zapu{~ine. Dr`avna zalo`ba Slovenije, Ljubljana. JanŽekoviČ, F. (1992): Prehrana pegaste sove Tyto alba na Murskem polju. Acrocephalus 13 (54): 137-138. JanŽekoviČ, F & M. Ficko (2000): Prehrana pegaste sove Tyto alba na Gori~kem. Acrocephalus 21 (98-99): 27- 29. KataliniČ, D. (2000): Pegasta sova Tyto alba v JV delu Prekmurja. Acrocephalus 21 (98-99): 83. KerČek, M. (2000): Pegasta sova Tyto alba. Acrocephalus 21 (98-99): 84. Leskovšek, J. (1988): [e o cerkvenih zvonikih kot gnezdi{~ih za sove. Acrocephalus 9 (35-36): 23. Majcen, D. (2000): Lesna sova Strix aluco. Acrocephalus 21 (98-99): 92. MartiŠko, J. (1995): Ochrana ptáku I. Sova pálená Sy~ek obecny. ^esky ústav ochrany prírody, Brno. MiHELič, T., A. Vrezec, M. Perušek & J. Svetličič (2000): Koza~a Strix uralensis v Sloveniji. Acrocephalus 21 (98-99): 9-22. MiKKOLA, H. (1983): Owls of Europe. T & AD Poyser, London. MrŠiĆ, N. (1997): Biotska raznovrstnost v Sloveniji. Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave, Ljubljana. Perko, D. & M. Orožen Adamič, eds. (1998): Slovenija - pokrajine in ljudje. Zalo`ba mladinska knjiga, Ljubljana. Perušek, M. (1990): Sove na ribni{ko-ko~evskem obmo~ju. Acrocephalus 11 (45): 77-78. Polak, S. (1989): Sove Zgornje Pivke. Acrocephalus 10 (39-40): 16-19. Sara, M. (1990): Aspetti della nicchia ecologica degli Strigiformi in Sicilia. Naturalista sicila, S IV, XIV (suppl.): 109-122. Surina, B. (2000): ^uk Athene noctua. Acrocephalus 21 (98-99): 90. Šegula, B. (2000): Lesna sova Strix aluco. Acrocephalus 21 (102-103): 280-281. Sere, D. (1992): Pegasta sova Tyto alba gnezdi na Ljubljanskem barju. Acrocephalus 13 (52): 90-91. Sorgo, A. (1992): Pegasta sova Tyto alba in lesna sova Strix aluco v gradovih severovzhodne Slovenije. Acrocephalus 12 (49): 139-140. O Acrocephalus 112.qxd 16. 12. 02 15:29 Page 95 Acrocephalus 23 (112): 91 – 95, 2002 Tome, D. (1986): Cerkev – pribe`ali{~e za sove? Acrocephalus 7 (30): 53-55. Vrezec, A. (1997): Pegasta sova Tyto alba. Acrocephalus 18 (80-81): 43-44. Prispelo / Arrived: 20.8.2002 Sprejeto / Accepted: 3.12.2002 95