ŠTEV.-NUMBER 189 ST* SE LEPO POBOTALA row ja končne dobil starega Bryana v svoje peati in ga neusmiljeno mikastil pred sodiščem, ki je prvič zborovalo zunaj na vrtu. Izpraševal ca je o bibliji -o Adamovem rebru, kad, Kajnovi ženi, Jonatu v ribi Jozvetovem uatanovljenju zemlje in vesoljnem potopu — in Bryan je enostavno odgbvoril, da vse verjame, končno pa je priznal, da ne ve nič o tem, kar verjame. Dokazi znanstvenikov so bili površno prečitani. Sodnik je obtožil Darrowa razžaljeni a sodišča, a kaaneje mu je oprostil Štirje rad i če vel V •reorjranUirn »nem jugoelovenskem kabinetu. Ilnrslki '"republikanci" In srbekl radlkalel ae sdej koali- eljs. kl Ima dve tretjini glasov v skupščini. Dunsj, 20. ju). — (Poroča A. R. Decker, Chicago Deily News.) —-Stjepan Radič, bivši vedja hrvaške kmetske repubUksnske stranke, ki se nahaja-Še pol leta v »sporu v Zagrebu, se je* končno pob6tal i njegovim največjim aovrsšnikom PsŠičem. Radič in Pašič »ta sklenila qair In kompromis. Pogajanja-Je vodil Pavle-Radič, nečrk Stjepana Radiča. » Mir Je bil sklenjen sadnjl teden (n takoj st js reorganlslrala JugoMlovsaska vlada. Kralj Ale-kaander Je sprejel ostavke prej-Inje vlade ln nato Je poveril Pe-šlču mandat sa sestavo nove kn-sllcijsks vlade. Y novi vladi so/ štirje hrvaški radičevol in sicer sledeči: Pavle Radič, minister zemljiško reforme; Nlkols Nikič, minister sa ruda In šumsi Ivan Karajač, minister trgovine ln industrij ; Benjamin duperlna, minister poŠte In brsojave. Vrhte-gs dolu« Hrvatje fte rasne važne tajniške službe v ministrstvu; Radikal sko-radlčevska koalicija bo imela okrog 800 poslancev, ; to Js dve tretjini glaaov v skupščini. ■ Pavle Radič je v soboto Isja-vll: "Hrvatje so kritisirani, ker ' so opustiti svoj program o predstavništvu, Izražen v kmetakl rs-publlksnskl stranki. Hporesum, klyJe bil pravkar sklenjen, daje SS&S&ljSC: IJena. Sporšium pomeni sdrušl-tsv JJrbov ln Hrvstov, Upamo, da se nam pridružijo tudi Slovenci". Zdaj se pričakuje, da bo Stje-pen Radič (spuščen is sspora ln vsi grehi mu bodo odpuščeni. Pašič smatra, da Js bil Radič dovolj kaanovan, ker Je posstil . Moskvo ln sklenil sveso s moskovsko kmetsko Internaclonalo. renco. Po sveto. . Radič in Pašič v Jugos sta se pobotala. Štirje rad) v novi vladi. Francozi izgubili več ko mož na maroški fronti td 1 Novi sspletljajl na Kitaj! Nova revolta na Portugal hitro potlačena. Milwaskee, Wls. — Jqhn M. Work, sourednik milwaušksga socialističnega dnevnika 'The Mlhvaukee Esader", Je bil noml-nlran kot kandidat socialistične stranke sa, senatorja na La Fol-lettevo mesto. UUk aablralajk SPLOANA ZAP0M.KN08T PADA. Weshiegton. D. C. — Analiza, ki jo js rsvnoksr Izgotovil zvezni posredoYslni urad za zaposlenost, pokszujs. dS je bilo mose-ea junija po mnogih tovarnah Mamo delno obratovanje. Tudi vročina, kl js vladala tegs meseca po vssj deželi, Je deloms povzročila nastslnost. Tekstilne, (evijsrske in jeklarske tovarne so Še najbolj skrčile obrst, ako se primerja zapoalenost med majem in Junijem. To se tiče zlasti dršav Nove Anglije. Po rudnikih Zapadne Virglnlje ni bilo.meseca junija več take živahnosti. Vsepovsod ps Je v delu j>roceJ velikih stavb, cest In občinskih naprsv. Povpraševanje sa poljo-delaklml delavci Je tega meseca kajpada tudi narastlo. Z istim poročilom isdaja zvezni dopartment za poljedelstvo Izročilo o prebivalstvu na far« mah. 1. Januarja 1925 js bilo prlbllšno 109.000 manj Vposle-nib delavcev kakor 1. Januarja 1924. ia istega dne je bilo zaposlenih 8,085,000 farmskih delavcev. Te številke se nanašajo samo na delavce, kl so pri delu na farmah najmanj trideset dni. V tem tudi ni vpdltevanlh 441,000 delavcev, kl potujejo vsako leto Is Jušnih držav proti severu ln sc Vposlujejo, kjer jo žetev. (exc«pt kam i h> duševnim stanjem neko rhzmerj*, ki se včasih očituje ka bolj, včasih na manj izrazit stom dne 29. junija tttrgd oblak. Ploha je napravila fta polju mnogo ikode. Naliv je trajal do- PROS clahim) LASTNINA SLOVENSKI On« oulmmr* po iSSSion: Z*diajsas dSsM Kee Oh****) «- k tel Uu Ia (125 ta tri SMSSSSt CMeagria Ci—ro ISJO su m*, Sa, 9146 zm tri m*«««* Ig ss laslaeewi|fcv# fMii aa vaa, ksr stik s "PROSVETA" MS74S fe. LmMi Anpa "THE ENLIGHTENMENT,> ■organ el^MMfc MHi y I OVMS kvjtka SUr^k Natikal AdTartUlnir r.Ui on gateeription: United Btatss 1 OkUairn IS^aadfaMk^ "MEM0B of Tka FEDERATED PRESS" j, )—' »«--n ~r~l--p————— i" 11 UNION LASEL APPUED POR Pa.—flt ima- ri se je le mi Dataai ▼ okkpanja a mL da vssi is • tasi 4 KANADA PREPUŠČA MORNARJE MIZERUI V TUJEM »VETU. ' V vojnem času je tudi Kanada gradila trgovske ladije, ki jih zdaj obratuje kanadska vladk. Tudi ona akttfa štediti pri mornarjih. V tem oziru je podobna nagradnim tepčastim kapitalistom, ki si domišljajo, da bo zelo dobri gospodarji, ako štedijo pri'delavskem zasluiku in vtrga- vajo mezdo. / t ' 4 r . Kanadska vlada ni na svojih trgovskih ladijah vtr-gala mezde, ampak izvršila je nekaj drugega, ki bolj ob-' čutno zadene mornarje, kot znižanje mezde. Odnekdaj poftoji pri vseh narodih stara mornarska pravica, da jih mora ladija pfivesti nazaj v luko, iz katere je ladija odrinil« na daljše potovanje v tuje dežele. Ta pravica je zdaj v pogodbah na teh lAdijah izpuščena. Zgodi se lahko, da mornar podpiše n. pr. pogodbo v Vancouverju. Ladija odpluje v Montreal ali fi(alifax * v Atlantiškem oceanu. Tukaj pa ladija ne dobi tovora in tapitan odslovi mornarje. Ako hočejo mornarji domov, morajo sami plačati vdžnjo t>rek kontinenti, ki stane okrog sto dolarjev. Ce mornar nima denarja,: mora čakati daleč proč od svojega doma, da ae vkrca ni drugo ladijo. Potovanje skozi Panamski prekop je zdaj zelo okrajšano. Celo po-čaaen parnik lahko napravi to pot v onem mesecu. Tistih p V dolarjev, ki jih prejme mornar v tujem pristanu, jih lahko prav hitro zaje. Ako mora čakati dva ali tri tedne, da dobi posel na drug) hali ji, je seveda suh kot poper in vesel mora biti, ako zopet samo za hrano dobi posel na ladiji, ki ga povede v njagov domač pHetas. Mornarji seveda protestirajo proti takemu početju. Ampak merodajni faktorji so gluhi za take pritožbe. Zastopnikom mornarske organizacije ni dovoljeno stopiti na kanadske vladne trgovske ladije;, Ako se pa kateri posamezni mornar pritoži, pride seveda na črno listino. , x Ce bi bili mornarji dobro organizirani, bi bilo takega aavnanja z njimi kmalu konec. Z mornarji je tako kot z drugimi delavci VeČina mornarjev se le ne zaveda, ako hočejo biti močni in vpo-števani, morajo biti organizirani. Dokler lahko dobe mornarje na kanadske vladne trgovske ladije pod takimi pogoji, se ne do izvršilo ničesar za odpravo krivic. Zgodilo se. bo pač narobe. Starim krivicam bodo dodali novš. In to se bo nadaljevalo, dokler ne postane med mornarji želja po organizaciji tako močna, da se zgradi mornarska organizacija, v kateri bodo organizirani vai od kapitana pa ,doli do mornarskega vajenca, ki delajo na morju. Mornarji so v svojih organizacijah Še ravnotako po-cepljeni, kot delavci na kopnem. Mornarji Imajo svojo organizacijo, kapitani in krmarji svojo, strojniki svojo, kurjači svojo itd. Skupne akcije ni nikoli Se manj aa pa zavedajo, da so vsi enako Ukoriščani, ne glede nato, Če so kapitani, mornarji, krmarji, kurjači ali vajenci. Ta pocepljena organizacija po delu, ki se opravlja na ladiji, je šiba, ki jih tudi tepe, ker krha in preprečuje čut solidarnosti med raznimi strokami, ki je absolutno potreben, ako si hočejo pridobiti boljše delavske pogoje in boljše življenske razmere. Kjer ni pravega duha solidarnosti med delavci, t j. prepričanja, če se enemu delavcu zgodi krivfca od strani izkoriščevalcev, da je bila krivica storjena vsem, tam ni pričakovati odprave krivic. Pomanjka- mo doeti počitoic in praznikov ž* od 19. maja 1.1. Pittsburgh Coal družba je zaprla tedaj svoj-zad-rudnik. Pravijo, da ne jpore-jo obratovati pod staro mezdo, da nimajo več kakor pe 61-centov proflta pri toni premoga. Pa se nam res smili nadležna revščina, ko pobirajo tako majhen proflt. Oni kajpada ne vprašajo, koliko kna pa delavec proCita na dan ali na leto. PoMMtl se moram vaaj jaz s svojim profitom. Leta 1924 sem napravil vsega 11284, moji stroški pa so znašali 12600. Tako mislim, da se lahko vsak delavec pohvali s svojim •profitom'*. Pittsburgh Coal družba gradi nov dJpelJ, ki bo dal vsaki dan 5000 ton premoga. Prej, dokler smo mi nakladali >premog, niso imeli Um naročila niti za 1000 ton na dan. Ne vem, kako veliko naročilo pa sedaj dobe, ko gradijo tako velik dipelj. Delavcem, "kl grade novo napravo, plačujejo po štirideset ali tudi le pot trldeaet centov na uro. Ljudje pa tako delajo, da padajo in na mestu umrjejo za tistih žalostnih par centov, mi h navedenega lnW vzroka dovolj, da opozarjam delavjce po drugih državah, naj se ne selijo v Pennsjrlvanljo, ki je ravno za sedanjo dobo menda najslabša za delavce po vsej Uniji. Vsak rudar tudi ve, kako imajo ravna, pennsylvanski rudniki Veliko "špeka", katerega je treba premetavati popolnoma zastonj. —, Tony Salopek. * , ker ni bflo nikakega potresa od pamtfveka. KloVfta Sair razpoka, ki je povzročila ] v San Franciscu 1. 190«, se za čez več sto milj, ali se ne haja blisu Vzlic veliki škodi, ki jo je po-v/.rodil potres v Kaliforniji, ni bil isti niti od daleč tako Silen bavijo izvedba imela velikanske posledice za V mm UailMOIIJ A Lusiji. Gre namreč aa gradbo (prekopa med rekama VoFgo in DOnom, tako da bodo mogle ladje iz Volge priti neovirano na [Don in potem v Črno morje. ■ Volga, največja reka v Evropi, Jjgfcagii v Montani, kakor je to|Je najvažnejša vodno-prdmetna razvidno iz preiskav potresnih Ujia v Rusiji* S takozvanimi Mast roko vojakov. Potresni aparati I ri jinimi ' prekopi je ko poksaali, da se je sunek po- tfevo, Fmskim zalivom J in tresa v Montani razširil Čez tri I Vzhodnim rttorjem. Rusko žito dršave, dočim kalifornijisld po- gre pa v velikih množinah tudi tres je pretresel le približno šti- na jug in potem v Italijo in ri okraje. — F. L. I. S. [Francijo. Nov prekop je v prvi nam^njeg prevozu žita v > I nozerastvo. Dolg bo približno 100 | kilometrov in ga bodo gradili led mestoma Sarepto ob Volgi ____lin Kolačem ob Donu. — Vezal Človek je odvUen od obdej*. če ga narave. Čeprav se mu JaJ^J^J e peklu asi aopet AD right, ker takol oq*nja pekel pa še ja/ . ka'' ti Ea kji m tekom tiaočletij posrečilo v pre- preurediti hiko in jo poglobiti, da eaišnj^ meri podvreči si jo, se ji * J^*^ mora vendar vmarsikateTem po- P,u'1 nuekolik1° J^*?** gledu pokoriti kot nadmočnemu Ko bo enkrat izgotovljen ta 'prekop med Renom ip Donavo, v prvi mji Živi & Znanstveni aparati zabtfležuje-jo od osem do deset tisoč potresov na leto, kl se godijo v raznih delih sveta. Bržkone pa jih je štirikrat toliko vsako leto. Nič strašnega ni v tem. Narobe, v tem je nekaj, kar naa zavaruje. To pa je zato, ker zemlja s tem k^že, da je telo, ki je v stanu popuščati pritiskom in napetostim. Da ni tega, bi se napetosti nakopičile, dokler nekega dne'ne bi povzročilo razdejanja, kl bi bilo mnogo nasllnejše nego kršnakoli dosedanja in bi morda zadostovalo, da enkrat vniči Vae, kar je člo ustvaril na zemlji. Dr. Wffllam Bowie, učenjak ki je v službi federalnega obrednega in zemljeznanskega urada (U. S.*Coast and Geodetic Sur-vey), iz čigar pogovora s uradnikom znanstvenega dopisnega urada (Science Service) posnemamo te interesantne trditve, razpravljal je o vzrokih zadnjega potresa v Kaliforniji in sploh o vzrokih potresov. Potres v Kaliforniji je sledil tik za onim v Montani, alf po mnenju dr. Bo-wieja to je le slučaj in ni bilo med tema potresoma nikake direktne zveze, izvzemši to, da je sunek v Montani morda pospeši onega v Kaliforniji. Ali ta-le ne bi se bil pripetil, da ni bfl ves položaj pripraven aa potres; razne drurfe postranske okolnostl pa uteghejo biti končni vzrok, ki pospeši potres. Dr. Bowie misli, da ta jeziček na vagi more biti tudi visoka pHma, kajti globočina vode še samih odknih čevljev, ako se razprostira čas stotero kvadratnih milj, bi povzročila pritisk miljonov ton. Ako so rdo-tičnem kraju razmere tako do-sorele, da je nastala molnoat potresa, so radi takega alk kakega drugega postranskega vzroka takorekoč utrga zadnja vreščala potrea nastane. Resnični vzrok potresov pa je vpliv delovanja vode na zemeljsko površino, namreč izjedava- gpiit(t ,jppi m mm^ m hupj Menda ai nikogar, Id bi danes bo prihajalo rusko blago tajil vpliv vremena na dušewu> vrsti žitom sirovine, po Volgi m "vljenje človekovo. NajizraSlte-Ponu v Črno morje, potem pa po ' se javlja ta vpliv pri nevihti, ^navi in Renu navteor v Nem-mnoglh ljudeh opažamo raz- ,n P° prstnih kanalih v burjenje, čim se pripravlja k ne-1 Francijo, odkoder mu bo odprta vihti, dostikrat še celo prej. P°t v Belgijo, Holandijo in An-SploSen nemir, utrujenost in po-V obratni smeri se bo pre-l#ost, slabo razpoloženje, iie- [ važalo industrijsko blago v Ru-2Škožnost za sleherno duševno Jf to precejšen ovinek kakor telesno delo, mravljinčasti !n bo vožnja dolgo ta-ajala. Ven-občutki, brnenje v ušesih, sla-. dar niorame pomisliti, da nijtre-bost, razbijanje srca, izredno ja- ba ladij razkladati na vsej dolgi ko potenje, da celo tudi nena-1 V°ti in da je vodna pot neprimer« vadno nastopajoče krvavitve: to no cenejša kot železnice, so, evo, najčešče pojavljajoči se StrdSki za gradbo prdkopa simptomi pri nekaterih dovzet- med Volgo in Donom so prora-nejših Ijadeh, ki prerokujejo tae- čunani na približno 150 miiijo-vihto. Drugi ljudje zopet nepre- nov rabljev. Vse delo bo trajalo nesejo, Če se pripravlja k nevih-|pet do šest let. ;i, niti najmanjših količin alkohola, kave, čaja in tobaka. Podobno odvisnost med dušo C#;če se smemo tako izraziti—in nevihto opazujemo ne samo tpri it pnmmtJi K rmmwiWR Napad na »upnika Breitenber človeku, ampslk tudi pri raznih U^j* T Vipavi. — V noči ad 80 živalih. Tako na primer postane- j ^ja m i. juiijR je udri neznan jo ptice ob bližajoči se nevihti ropar v vipavsko župnišče. Spla^ nekam zmedene tn ae brezmisel- La ge je v gobo župnika fcreiten-no pode po zraku, žuželke pa ra- kergerja ter udaril moža po glade pikajb. Jeleni in srne kažejo I ^ da je župnik začel krvaveti: nenavaden nemir, v Od domačih Ropar je nato svečenika obral za živali ja treba omeniti "predvsem vsor Prednost, W jo je imel pri mačko, ky ji gre nevihta najbolj Ubi. Vzel mu je Hatnico, sto lir ^ ^sv®' • gotovine in uro, ki je bila vred-: Iz vseh naštetih vzgledov sle- na 280 lir. Napadalca sedaj iŠče- \mit.k nn premaknjenega materi-,obsegu ia ki je aa na^ved vre- naravnost veličasten; Človek sko- UiU m MlO, Kl Ukazuj« vocu ladljo Ui. Ampak on tudi ^ pctane tako ogromna, da.se mena tudi edino merodajna. To- L čuU cirkuško iagovino in slifti razume, da so vsi izkoriščani ne glede nato, kakšno sarŠO nivnoUžje na zemeljski površini rej prav kakor barometer! praaketanje piaacov nastopnih imajo na ladiji. Vsi tvegajo svoj^ življenje, V strašnih lanatno spremeni. Ker Je temelj-j Iz teh navedenih dejstev akJe-1 gledalcev na galeriji, rjovenje snežnih viharjih aH tropičnlh vrtincih, kadar so na mor- ¥,itwiu i* Hellpach popolnoma upravi- divjih zveri in smrtonosne ako- pritlakom, ae njene skorja topa- čeno, da mora imeU srak neko ke akrobatov. Za vsem Um se tam vdaje in raavije ae prelom a- puaebno laatnoat, aa katero ao pa plete m tf na romanca, kakor-U ras poka. ob kateri ae potraai dovzetni zgolj nekateri ljudje, inih je toliko v Grifflthovih pro-morejo v prihodnjoetf dogajati. Kaka je U laatnoat ln dali je vlduktih. Dobro ae je znalo sa prelom se- kaki zvezi z elektrike ali z radio-meljakih plasti, ki se je ra ju. .Medtem pa lastnik ladije sedi v udobno opremljeni sobi in računi, kolike prctfita mu bodo zaslužili mornarji, ki so na njegovih ladijah daleč proč od doma. Tega spoznanja je treba mornarjem, pa ae bo kmalu med njimi utrdil čut solidarnosti, • Podlaga znanosti, haha! Bryan pravi, da mora biti I bHja podlaga znanosti. Saj H Zakaj bi ne bila podlaga md cinski vedi? Biblija ima kajpsi imenitne recepte zoper razne I ležal. Teh receptov so se drli v srednjem vdku — zato pa; kuga, takozvana "črna smrt kosila vsakih par let po Evro| da je bilo groza. In kako sol krat zdravili ljudi? S procal mi, z zidanjem kapelic! Enostavno "zdravilo" v "t* lem" srednjem veku — m k poznejših časih — je bilo M nje krvi. Takrat splph &e a vedeli, da kri P° telesu. I je Harvey prvi odkril kroW krvi v žilah, so ga napadali, je norec in čarovnik — kakor I nes evolucijeaiate. Biblija naj /torej služi za K zdravnikov! < ■ • e • Dogodek ftt. 129. Bilo je i»red vojno, ko 4 praznovali na Jesenicah t maj, ki Je bil na nedeljo. 0 varstvo nam je dalo dovolj« toda klerikalni gerent M je Izposloval prepoved .«hoi Parada se je vršila vseeno, dan Je prišlo na Jesenice orožnikov, dasi je bilo »e Čih preveč. Delavci smo se na podlagi 2. paragrafa ne na prepoved. Tedaj pride S ka V družbi z Občinskim i* jem. Oovomlc ga pozov«. i pregleda listke, a on odkUJ pravi, da ae bo na shodu Skfl telj mu posadi listek, kal« tudi odldoaL flredeednik ssj dira shod za toliko časa ds Stvenka odstrani on pa m da ee ae umakne, obenem p« roči redarju, naj isvr*i * dolžnost, to Je, naj gr' P®J darje. Mar pripelje rot* Ko ao atrašmojster inf<^ zakaj gre, odide s erotiki rentu pa rolo, naj se deis sa noeti. Mvaaka pa si hotel ^ bati. Gnal je zadevo pr" g Me v Kranjsko goro, kjrr jf I čel precejšnje stroške n m ga je podučil, da je v s« ^^pnrsia Lip»r' ■ aktivnostjo, pa je danea še ne- leMIraUa ve "0Met>»ft*T U rVNVNfe eropinji ves kaj dragem ■ DARROVV IN SEDNEM BKYAN V BE-DVOBOJU. . PetroJt, Mich. — Da m Je bolj utrdi »prta delavnica pri uniji lokomotivnih itrojevodij, g,, na letni seji organizacije za-gtopniki strojevodjev sklenili, da ne prejme noben $an bratovščine ; .odpore, ki nagovarja svoje pujske brate aa"odprto delavnici I'roti nekaterim voditeljem je zlasti ušmerjen sklep, ki določa. da ne fttore biti v nikakem odboru organizacije član, ki bi gpadal tudi h kompanijaki uniji ali kaki zavajalski kompanijski or£Hnizac|JL^' \ Stavbinako delo počiva. Washington. — Podjetniki, ki so sklenili, da postavijo sa $90,-000,000 novih stavb, so apelirali na stavkajoče zidarje in druge stavbinskf delavce, da bi odložili stavko. Pleskarji so sicer pri-gtali, da se l*>do vrnJlHc delu, a polagalci opeke in drugi so drugačnega mnenja. V unijah stav-binskih delavcev je nesporazum. New Yortc.'— K delu so se vrnili zopet pleskarji pod pogodbo, ki so jo podpisali podjetniki. Za «25,000,000 stavb bodo Se dalje gradili pod novo pogodbo. Pedjetnfki v Novi Bkotlji se zatekajo k puškam. Ottawa, Kanada. — British Empire Steel Corp. se prav nič ne prizadeva, da bi se pobotala z rudarskim dištrlktom št. 26. Dobila je četo kakih 1000 mož, ki jih je nastavila pa rudišču, ker zatrdno je uverjena, da jf bo še prav prišla pri končnem upropa-stenju unije. Rudarji kajpada mislijo drugače; oni so pa prepričani, da se bo podjetje še rado uklonilo. Rudarji pri poljedelatvu. Pittston, Pa. — Rudarji iz rudnikov od Ewen Anthracite Co. se zatekajo v državo New York kot poljedelski delavci, kar je pripisati nenadnemu zaprtju rudnika. Večja varnost v rudniku. Washingtdn. — Rudniški biro zvezne vlade se sedaj prizadeva upeljati večjo varnost pri delu v rudnikih, kar je bil v načrtu zasnoval trgovinski fojitfc Hoover. Poleg tega po rudarskih o^čihah nameravajo tudi upeljati izobraževalno delo in poiflc za varovanje pri delu. « Gonja proti delavcem. [ , Neu^Orleans. — Iz Mobila prihajajo vesti o gonji proti nior-narskim transportnim delavcem, ki pripadajo k organizaciji I. W. W. Gonjo ^e zadela policija. Prvih pet mož js bilo že aretiranih pod obložbo, da so člani organizacije. Za gonjo se skrtas lesni trust. (Dalje s L strani.) razumen človek verjeti, da je treba le vzeti fotografijo človeka, katera se malo poveča pa imamo sliko Bofca. V tem oziru jaz ni, sem agnostik; nikakor ne verjamem, da je Bog podoben ljudem in ljudje podobni Bogu. Kar se pa tiče prvega vzroka in sile. ki vlada v srcu vesoljstva, mislfm, da ga ni človeka, ki hoče biti pošten, da bi rekel, da ve kai o tej tajni sili". % ^ ' Darrow pravi, da ne šali, da bi kristjani zavrgli vero v Boga in vrgli biblijo v koš. Vaakdo i-ma pravico verovati kar hoče. A "vsakdo ima tudi pravico, da pokaže na absurdnosti te aH one vere. Znanstveniki in modernisti ne verjamejo, da je bil prvi človek perfekten in potem je padel v greh kakor trde fundamentali-sti. Znanstvo trdi, da se Človek neprestano razvija iz največje nepopolnosti k vedno večji popolnosti. * Dayton dobiva zopet normalno lice. Krame s knjigami in drugo navlako v bližini sodnega * Ncw York. (Konzulat S. H. S.) —Ljubljanski velesemenj vzorcev ba letos med 29. avgustom in 8. septembrom. Po sedanjih izgledih se pričakuje dober u-speh. Razen industrijske, obrtniške in trgovinske razetave bodo etos tudi druge zanimivosti. Inozemstvo bo številno zastopano s prvovrstnimi izdelki, ki se Jugoslaviji še ne izdelujejo. Cehoslovaška bo imela laaten paviljon za umetniško obrt Vpri-zorjena bo športna razstava in živinska razstava. Država bo razstavijalcem dovolila razne u-godnosti in olajšave pri železniški votaji, vidiranju, potnih listov, cšfini itd. Ker je v času velesem^ja tudi sezona v slovenskih letoviščih v polnem razvoju, imajo posetniki obenem nsj-lepšo priliko, da posetijo lepa slovenska letovišča. Jetniki rasrodne vojne. Sacramento. * —- Kalifornijski državni urad je spet prejel prošnjo za osvoboditev Richarda Forda in Hermana Suhra, ki sta bila obsojena v dosmrtno ječo k* ta 1914 po izgredih, ki so se izvršili v okoliših hmeljskih nasadov. Suhr zahteva popolno o-prostitev, ker pravi, dajfl dolžen; Ford tudi protestira s svojo nedolžnostjo, ampak on »prejme tudi j>arolo za krajšo zaporno dobo. Radio V krsti. Los Angelea, Cal. — Sam R. K i mi »al I, poštami bogsti rančar >7 San Bernardina, je naroČil v Angelesu krsto Iz jekla, ki mora biti opremljena z najmo-dtrncjihj radio prejemnikom. Kim hali pravi, da upa, da bo t» »mrti večkrat slišal kaj se godi Po s vetu, ko bo imel radio poleg "b* v krsti. Krsta bo stals 91*200. Veliki protižidevskl Izgredi na Dunaju. i1 »maj, 20. jul. — ProtRidov-"ki i'/redi se dogajajo vsak ve-'<■ r že več dni na Dunaju. Nacio- > in socialisti so v nepr |stanih Spopadih. Izgredniki so razdajali ie več židovskih ksvs-Ir"n- Mnogo oseb je bilo aretirali. Policijski načelnik Schover J«; ukazal sti%ljati na izgrednike. KarOlji ekradea v 1'ariz, 20. jul. — Grof Mihael K*r"lyi, prvi predaednlk ograke *Milik% ie obvestil policijo, J* mu je bil v hotelu ukraden J^eg, v katerem je bfk> obleke 'r :r"gih stvari v vrednosti PtKfll poslopja so začele izginjati. Z bizniškega stališča je bil prpces fiaako. Pričakovanega navala tujcev v tennesaeejfkeghribovsko gnezdo ni bilo. Ljudje so se zadovoljili s poročili v časopisih in poslušanjem na radio — in ostali so doma. LJUBLJANSKI VELIKE-I MENJ. PET MRTVIH. KO JE VLAK • ZMEČKAL AVTO. Yeuagstown, O. — Pet oseb. med njimi dva otroka, je bilo na rneatu ubitih v nedeljo popoldne, ko je osobni vlak New York Central železnice treščil v njihov ae-dan na križišču blizu Brookfiel-da. Ponesrečenci ao: Matt Seve-rin, star 38 let. Agnes Severin, 33, njegova Žena, Matthew Severin, njun sin, 10 let, Joseph Babič, 32 let ln Mary Mcgeloh, 12 let. (Po imenih je soditi, da so ponesrečenci Hrvatje.) parki in hitro razvijajočim se trgovskim središčem. Ravno ob točki, kjer se sreča-U ^ki Monogahela ia Alleghe- ny, so bili Fracoai zgradili trdnjavo Fort Duqueane. Okoli te t^čke je bilo veliko bojev, da se ustanovi, kdo naj bo vladar ohij-ske doline, Fracozi ali Angleži. Francozi so trdili, da dolino rek Mississippija in Ohio spadajo k njim. in to na podlagi odkritij in raziskovanj Francoza La Salla v leta 1669. Angleška kolonija Virginija ps je amatrala dolino teke Ohio za svojo, na podlagi svojega čartra. L. 1749 ao Pran-eozi odposlali neko ekspedioijo, O BO* naj formalno anektira ohijako dolino; kasnejš ji je sledila maj' hna vojska. V jeseni leta U68 Waahington. D. C. — Ms«. P* i® guverner kolonije Virginia MATI JONES ZOPET LELA. Mary Jones, znana med ameriškimi delavci kot "mati Jonea", je bolns. Zdravnik pravi, da bo- Odposlal George Waahingtona, tedaj častnika angleške koloni-jaine vojske, naj posvari Fran- lezen še ni nevarna, odredil pa *>ze pred nadaljnim vri vanjam, je bolnici absolutni mir. £ena je stara 92 let.B Naročila ss jeklo padala. Chicago. — Knjige U. S. jeklarske družbe pokazujejoJia je bilo od 1. junija za 339,3« ton manj naročil na jeklo kakor lani v istem času. Tako malega! naročila ni bilo v nobenem meseca od zadnjega'oktobra. Jeklarska industrij* sedaj obratuje za*6* de 70 odstotkov svoje kapacitete. Vtsll h Jifoslavlje Gradnja hlgijeaake visoke *o> le. — Priprave sa gradnjo projektirane hlgijenske visoke šoto v Zagrebu so v toliko napredovale, da ae še 1. avgusta položi temeljni kamen. Poslopje, ki bo stalo v bližini epidemiološkega zavoda, se zgradi na troške Ro- ckefellerjeve ustanove. Da dobi Jugoslavija ta zavod, je v prvi vrsti zasluga dr. Andreja Stam-parja, pomočnika ministra sa na- Washingtona prekrstil ime trd 1- KONFERENCA MED AMERIŠKIM IN MERlfiKIM DELAVSTVOM JE ODLOŽENA. Wash!ngton. — Ameriška delavska federacija je naznanila, da konferenca, ki se je imels vršiti med zastopniki Mehiške de. lavske federacije ln predsednikom Greenom ter drugimi voditelji Ameriške delavske federacije, se ne bo vršila 28. julija, temveč je odložena na poznejšo dobo avgusta. Odložitev je nsj-več ns željo trgovinskega in delavskega tajnika Moronesa v Mehiki, ki bi rad prisostvoval, pa se ne more udeležiti v juliju. Konferenca se ima bavlti z vae-Ijevanjem is Mehike. Mehiška vlada mfendp sama rada ne vidi tega isseljevanja kakor se vrši sedaj. • rodno zdrsvj«. Smrtna nesreča v sagorsaem rudniku. Dne 1. julija so se ponesrečile v Zagorju ob Savi tri delavke Trb. premogohopne družbe. Lokomotiva je zadela v iztirjene vozičke ter > odrinila vse tri* delavke več metrov globoko v potok Medljo. Delavka Josipa Jurij je bila takoj mrtva,, Pranja Učakar in Terezij*'Mo-lek pa.sta bili težko poškddo-vani. umrli v Ljubljani. - Marija Oblak, postreŽnioa, 64 let. — Ciril Ananijevič, dflak, lg lat, -r Danica Steblaj, trgovčeva hči, 8 leta. — Fran Sušnik, rejenšek, 3 leta. POLICIJA JE NASILNA PROTI ZBORUJOflM KITAJCEM.J New York. — Mirni demonstranti kitajskega prebivalstva v New Yorku so začudeni gledali, kako da se policija zanima za njih shod. Precejšnje število u-deležencev shoda je poslušalo govornike In se niti zmenilo za policijo, ki se je med nje urlnila. Ravno ko je nastopil govornik, Id je pobijal vsiljevanje Imperla-listov na daljni vztok, se je pa policija dvignila, In s količki prepričsla udeležence, da se smatra užaljeno, ko jo udeleženci tako ignorirajo, da se zsnjo še zmenijo ne. Policije je rszgnala shod. precej potolkla več zboru-jočlh, dva zaprla in poleg tega pa Je "proslavila" ssmo sebe. Novs vojaška reveHa aa Porte- Pittaborgh leši ob stališču rek Monogahels in A!legheny, ki se *tis združita in tvorita ve-letok Ohio. Vse tri reke tečejo po< globokih, od vode izjedenih dolinah in visoka planota ob o* beh straneh je razsekana v ne-število hribov, med katerimi se nahajajo globoke soteske, ki so tudi posledica pradavne erosije (izjedavanje). Lega mosta je zato značilno drugačna od mnogih drugih mest, zgrajenih na primeroma ravni površini. Ako je stari Rim imel svojih "aedera hribov", se Uiko reče, da jih Pittaburgh ima sedemdeset. Ta posebna topografija mesta Pittsburgbs ima tudi sa poaledi-co, dis je Pittaburgh mesto mnogih mostov; morda ga ni mesta na svetu, kl bi imel toliko mostov in vijsduktov kolikor jih ima Pittsburgh. Zs čssa svoje inkorporaclje ae Je mesto omejevalo na mali tri-kot ob stečišču rek Monongahe-la in Aliegheny, Granfs HIM pa mu je bil vzhodna meja —r vsega skupaj kake pol kvadratne mttje. Ta tri kot Je današnji Down Town. Danes pa mesto zavzema čez 41 kvadratnih milj. Ali onstran mestnih mej se nahaja neštevilo fgedmestlj, ki akupaj s pravcatim meatom Pittsburgh tvorijo veliko ladu- in v spomladi prihodnjega leta je bila odposlana oborožena četa Virginijcev, da sesida trdnjavo na točki, kjer se- dandanes nahaja Pittsburgh. Do prvega spopada med Francozi ln Vlrgi-nijcl je prišlo 1. 17B4, ko je Oeorge \Vashington porasli ln ojel četo francoskih vojakov. Ali v bitki pri trdnjsvi Fort Ne-eeaaity šo bili angleški kolonisti porsženi. Prihodnje 4eto ao ti sopet poskusili osvojiti to mero-dajno točko in odposlali tja vojsko pod gen. Braddockom; ta akspedicija je končala s strašnim porazom tfega generala, kl je zabredel v zasedo, kjer so nanj prežall Francozi ln Indijanci. Francozi, ki so bili med tem zgradili trdnjavo Duqueane, to držali to pokrajino do 1. 1758. Tega lota pa so se umaknili pred napadom generala Forbeaa, kl je proti njim vodil vojsko Angležev in kolonistov. Na gorečih razvalinah francoske trdnjave je bila vsajena angleška zastava in general Forbes je na predlog Lisbona, 20. Jul. —,Nova vojaška revolta je včeraj zjutraj Izbruhnila v Lisboni. toda v par urah je bila potlačena in vodite-|ji so bili aretirani. Vstajo je vodil ka pitaš Baptista, toda na tvojo stran je dobil le moštvo e-ne aame bojne ladje, kl se je hitro podalo, ko so poveljniki drugih bojnih ladij zagrozUi, da bombardirajo njave v Fort Pitt na čast tedanjega velikega angleškega dr-iavnika, Wllliam Pltta. L. 1764 bila okoli te trdnjave zgrajena naselbina — ttttsburgh. Leta 1794 je bila naselbina inkorporl rana kot trg ln 1. 1816 kot ma- hto. 'v f Današnje prebivalstvo mesta Pittsburgh šteje približno 686, 000 duš. Ali to števUo niti od daleč ne predstavlja resničnega obsega pittsburškegs prebival st va. Mesto raste in se rssšlr ja na vse strani čez razmeroma os* ke meje mestjie občine ln v neposrednih predmestjih je morda ravno toliko ljudi kot, znotraj zakonito odrejene mestne meje*. "Metropolitan arsa" — t. J. Pittsburgh s predmestji vred — stoji na petem mestu ismed vseh enakih velemestnih skupin v Združenih državah; le metro-politaask! okrsji mest New York, Chicago, Phllsdelphla In Boston stojijo v tem , pogledu pred Httsburghom. Razne ugodne okolŠČlne so prispele k temu, da je Pittsburgh postal ono vellksnsko ln-dustrijslno središče, kakršno js. Pred vsem njegova lega v sredi bofatlh premogovlšč ln trojica rek, kl tečejo skozi mesto in mu nudijo lahek dostop do premogovnikov ter ga vežejo z reko Miselssippi in celo z oceanom, so bili bogati njegovega bogat-stva. Štiri na jatero rasnih Železniških prog se tu osretočuje in nadopoln)utfe vodni promet. Zato je lega Pittsburgha jako ugodna sa zbiranje ln razdeljevanje blaga. Pittaburgh leši v srcu največjega in naj izdatnejšega [tremo-govišča v Ameriki. V pitta-burfllp^m okraju se nahaja 860 premogovnikov, ki normalno za-{poslujejo 40,000 premogarjev in p/oizvajsjo sto miljonov Um premoga na lete. Do nedavnih odkritij v jugozapsdu in Mehiki je bil Pittaburgh* tudi središče najbog produktivnih petrolej-skih vrelcev v Združenih državah, ki imajo danes veliko pro-d ikcijo. Nadalje ima Pittsburgh pri roki eno izmed naj obširna j Aih in bogatih zalog naravnega plina na svetu. Vse to izobUJe < < nega goriva, s katerim mesto riizpobiga, je napravilo Pltts- strijalno metropolo. . _ I . Največ je mesto zraatlo leU '^rgh naravno središče vseh in-1#07, ko Je bilo mesto Alleeheny d-istrlj, ki •o edvhme od ognja spojeno z meatom PitUhujit;1«® svoj uapešni obrst. Mtta-danes se zove North »Ide Pjtts- burški okraj prolzvsjs več kot burgh, dočim onstran Mononga- premoga v Zdru- hele se nshajs »ou£ Slde fitU- šea» IMavah In dea* '»datot-bugh, nekdanji trg Blrg|hig- ^ vsega bitumlnosnega ham. Pittsburškl Up Toirn Je ^»gs na svetu, brdoviti mastni okraj Eadt U-I 'Ni čuda, da J^PItUburgh po-s krasnimi rezidencami in stal mesV železa in jekla — th* Tron and Steel Clty,—največji center metalurglčne industrij« na svatu, kajti narava sama mu je iKuiudUa vse ugodnosti za to. Tri desetine vsegs litega Šeleza (plg-iron) ns ameriškem kontinentu se producira v Pittsburgh u in 36 odstotkom vsega jekla. Skupna produkcija železa ln jekla snatno nadkrlljujo,'v samem plttsburškem okraju, ves pridelek železa ln jekla na Angleškem s njegovimi kolonijami vrad. Pittsburgh izdeluje več jeklenih tračnic (rails), več plošč (platea) sa trup, kotle ln oborožanje ladij, več Jeklenih vosov kot kateroslbod! drugo na svetu. Pittsburgh je nadaljo sedeš s-lumlnljske Industrije v Ameriki In ta Industrija se je tu izvirno rasft!a. Bron, .med, baker v rasnih obllksh, cinaste pločevina In beli svinec se tu izdeluje v ogromnem obsegu. Sploh vse Industrije, v ksterih kovine I-grsjo veliko vlogo, se rssvljsjo v tam velikem metalurglčnem središču, /lasti ksr se tiše surovin, dssi se tudi izgotovljenl produkti proizvajajo v velikih količinah. Izdelovanje jeklenih komadov, kakršni se rabijo sa moderno gradnjo poslopij, Js začelo v Plttaburghu; s tem Je to mesto omogočilo zgradbo s-meriških ne!>otičnlkov (aky-(seraper). >> Pittsburškl okrsj prsdbjsčl vssmu svetu ksr se tiče produkcije stekla v obliki plošč, šip, ns-mlsnega blaga in steklenk. V zadnjih letih ae je rasviie tudi kemična industrija; izdelovanja pmmogove smole, smonijsks ln raanlh produktov, kl se pridobivajo potom destilacije premoga, aavzelo Je vašno mesto v industrija) nem življenju. , Industrija konserv Js obširna. Produkti tvrdke Neins Compariy. največje tovarna te vrste na avetu, ao znani vsakomur tukaj ln v inozemstvu. Manufskturs strojev, slsatl e-lekirlčnih mašin potom Wa*t-ingbou*M' Electric t Manufacturing Co. Je kolosalno podjetje; na isti nsčin tudi tovarna srečnih tMVornk, VVeatinghouse Air-brake Co., ovskovečuje spomin slavnega iznaditelja, George VVaaUnghousu. Druga znatna industrija Je izdelovanje ške v vseh njenih oblikah. Razvoj petroleja io plina v Plttaburghu je rano dovodel do Izdelovanja sovi flšandard Chemical Company v Oin/ii»«burghu zraven Pitta-burgha Je največji produpent radija na svetu. V pitUburškem okraju se nahaja čez 2*00 tovarniških podjetij, kl imajo svoje glavne usade v mestu, s skupno vloženo glavnico kakega bilijona dolar Jev in ki saposlujejo četrt mlljo- na ljudi in katerih letni Izdelek snašs dvakrat toliko kot njihova skupna glavnica. Eden izmed moš, katerih ime je osko spojeno s industrljalnlm rasvojem Pittsburgha, je An-drsw Carnegis. Veliko kulturnih ustanov, ki jih Ja on omogočil s svojimi bogstlml darovi, nosi njegovo kns. Glavna izmed teh Je Carnegis Instttpte, An-ponujoča stavba pri 0henley Parku jf edina, svoje vrste, kajti vsebuje bogato knjlšnlco, slovit musej, koncertno dvorano in umetniško galerije. Muzej po-seduje eno Izmed največjih In najvsštisjšlh paleontologlčnlh zbirk (pradavnih šivali) na svetu. Carnegle Institute of Technology. oddelek Carnegis Instituta, Je bil Izvirno namišljen kot obrtna višja šola sa bolj si-romsšnt dijake v Plttaburghu, s-II dosegal je Jako bolj amblcljos-nl rasvoj. To Je danes slovita visoka šola za vse panoge tehnike In učni stroški so malenkostni za dijake. Unlversity of Pittsburgh pa Je najstarejše vseučilišče v A-merild sapadno od Alieghony pogorja. Zvezdarna, kl spada k temu vseučilišču, AJIagheny Ob-servatory, slovi po svatu radi svojega delovanja na polju a-strosomlje ln vremeaosnanstvs. Pitt^burŽsni so ravnokar dali deset miljonov zs gradnjo nove-gs vseučilišč nega poslopja, ki bo svan "Cathedrai of jjearnlng". To šolsko poslopje se bo razlikovalo od vseh drugih takih poslopij na svetu v tem, ainrtae, Am Waal P*rk« Ohio, Mary U Os t i« k. MU a. RM|m) Ave; Chi-ea»«, IIL i Jaloi 1WMj, Bdi fl. Btrakae*. Pa. aoLNiftai onaagi t,, OSRBDMJB OUOftJBi Blaa Navak, preMalk, SUV4I 6, Uva6al» Afe, m Chbaaa, IU. VZnODNO OgKOftJIt Jaaah AaihroiM. Daa tss, Maaa Ban, Pa. Jaaapk Corka. BFD. I, Baa Uš, Waat M strta* Pa. SAFABNO OKBOftJBi Aataa dular. Baa 104, Praak Klan. Baa SSI. Ckiahaha. Mlaa., sa aav. sap. Jaka Golob, Baa U4. Roak Bprisga, ,Wjre. Nadsornl odbor: Paal Bartar. snšssšalk. MM B. Uvndil, Ava« OMaas«. III.l BMuirš J. Zavsrtalk. K. Na. 1, Blaadala. III.t Praak Zaje, MM W. MIh 8U Chi-«ato, IIL Združitveni odbori t Praak Alaš, HM Be. Cvawfor4 Ava« Ckka«^ UL| Jašha Ovr«, ftiM W. Mtk 8t„ Ckkata, DL| Jaka OUp, I4M Ba. OifUa *Jk Ave. Ckkaga, IIL VBBOVNI BDBAVlf Ki Dr. F, J. Kam. IMS BI* Osli Aaa« Okla. s flavalml kl Mala v POEOBI r-»raša, m vHB tahalei VBA PISMA, kl sa aaaašale aa paala |i II aadalšlve B. N. P. J* MIV-M Ba. Lawašala Ata. Chlsaae, IU. VBB BADBVB BOLNlftKB PODPORB BB NABLOVBi štva B. N. F. K M474I Bo. Uwa4ala Ava. Ckieiio, UL ^nBNABNB POJIUATV* IN BTVABI. kl se tlšale ffL bvršavelaeea ndh«»a la Maata vahše se aaslevei Taialštva B. N. P. I. MIV-M Ba. bv» Sala Ava. Chlaago, IIL VBB BADBVB V BVBBt I BLAGAJNIŠKIMI POBU sa fašOJala aa aaalavi lllas.lalltTa B N. P. f, MIT4I Ba. Uea^ls Ave, OkSmjl Vas pritožba glaša pealovaaja v gL Isvvšavi tal Rargarju, gra4aa4aika aSšaaraaga odbor., Kgar asalev la agaraj. Val arlalvl aa gL aasetal ešsak sa aaj »ešUJaJe as smIsvi alkar, Baa ITI. Barbertea. Okla. Val deplal la dragi spisi, aaaaaalla, eglaaL asi |a v avaal s glaallaai )a4aota, aa| ss pašOJa as MI7.lt Bo/Lawa4ala Ava. Chlaaga. IIL MU Golob: Ha preriji (Dalje.) . Ko pride Kristina za tem razgovorom na verando, aed« kot po navadi ter opazuj« daljne hribe. Pod hribom zapazi premikajočo se stvar, a ni mogla spoznati kaj je. Hitro gre v bilo po daljnogled, in ko gospodar vidi, kaj je vzels, jo vpraša: "Kaj je zunaj ?" Ko mu pove, op vstane in ji sledL Namerila je na točko, kjer je prej videla, a tam ni videla ni-tak« K* premikajočega predmeta. Sledi naprej in zagleda jezdeca v divjem teku, ki se je ravno skril za malim hribčkom. "Jezdec jeM, pravi ona. "Zgleda, da se mu mudi, ki Uko dirja. Cez nekaj časa se pokaže in Kristina pogleda ter odda daljnogled očetu. , On en čas gleda ter izroči nazaj s pripombo: "Moje oči postajajo vedno slabAe, ne vidihi dobro. Ti poglej, mogoče ga že sedaj lahko spoznal r. "Oh, papa, Prank je na črncu — in podi kot bl ga veter našel r "Nemogoče," reče on. "Ako je pa resnica je pa čudno T V tem času j« bil jezdec ie tako blizu, da ga je že tudi pn lahko epo- ML. : Kristina skoči doli in je mislila iti naproti, ko se oče oglasi: "Nikar, mrhs te lahko pohodi I" Ko se je jezdec bliial hiši, je pričel konja zadrževati Opazil je tudi, da ga pričakujejo. Ko skoči doli, on prvi nagovori in reče: "Precej dobre jutranje vaje sva vzela z Danora." Kristina pride k njemu ter ga prične spraševati, kako da ga konj tako krotko nese. Brown ni mogel razumeti, kaj se godi. ' Frank odgovarja, da je aedaj prav krotka žival, in da ata Ho-bra znanca. "Tvoj js sedaj in lahko naredil z njim kar hočeš. Prav veseli me, da si ga tako lepo ukrotil/' Kristina ga vpraša, ako bo tudi ona smela včasih na'sprehod z Danom. 'To se razume, samo bojim se, da ti je nevarno poskušali P Na- to zopet zajezdi In pdlrja proti ograji Fantje 00 sedeli pred hilo, in ko so zagledali, da je Frink aa črncu, so kar ostrmeli Spogledali so se, pa nobeden nič mi rekel VIL • Približevala se je jesen in pripravljali so se na skupno goni-tev živine. 2ivino, ki se pase čez poletje na hribih, gredo v jeseni iskat ter jo priženejo na travnike. Odrasla ima že navadno znake svojega gospodarja, kar se pa skoti telet, pa itak gredo z mate-rami. £0 jo imajo enkrat doifca, ji prično dajati znake, kolikor je ni namenjene za trg. Ta las čislajo najbolj, in se ga vse veseli, staro in mladOs Samo mati je ostala, vsi drugI so šli na pot. Frank ae je držal najbolj pri Kristini, ker ae mu je druščina pri njej najbolj do-padla, in kot je izgledalo, tudi njegova njej. Fant po imenu Čarli, mu je tudi ugajal. Bil je majhne postave in jako kratko-časen. Takoj od začetka, ko ga je spoznal, se mu je zdelo, da je & J M , ' mMIHN Bl i Bttl MEDVLADJE SOCIALEN BOM/N. Spisal Jože Pahor. _- (Dalje.) i. — Kaj se vam zdi to dekle? — je vprašal Ottjee Rojnika, ko sta se ustavila na starem mostiču. — Ugsnks, vsaj doslej. Premalo jo še poznata, da bl sodil. , — Veliko voljo ima ln čuvstvo: dvoje na-sprdtstev! Pa še nista prav razviti, v'mirnih očeh se to bere. Ugaja mi, osebnost bol In vam? J — Nežnouda je, kakor bi ne btfa prav zdrava, — se je umaknil Bojnlk, ki ni mogel povedati naravnost, kaj je občutil. . Ne, ni moj tip, mu je nekaj govorilo, čutim, da ni, čeprav me je prvi trenutek iznena-dila! In daleč sva narazen, tako daleč, da bi nikdar prav ne prirasla drug k drugemu. Se-stra, varaš se! f < Popoldne jim je bilo lepo in ke so se proti večdru vrnili v hotel, bi bili najbrje plesali, da ni ravno med večerjo nastal vrvež na dvorišču. Prinesli eo utopljenca, ki so ga bili našli v strugi, po kateri jezero odteka. V hotelu je bil zdravnik, ki je poskusil rešiti nesrečneža, a se je kmalu uveril, da je /rsaka pomoč prekasna. Ukazal je prenesti truplo v mrtvašnico in obvestiti oblast ' Hotelske goste je pretreslo, večerna zabava je bila pokvarjena. .Kaj je neki gnalo nesrečneža j v smrt? je mučilo Grudnovko, ko so zopet posedli k mizi 7Wa nihče ni vedel ničesar, ftitt igiena1 moža niso dobili — Upajmo, da ni samomorilec! — je dejala grofica a težko slutnjo v srcu. — Zvedelo se bo! — je menil Slak precej malomarno in •! prižigal cigareto. Kazgoyor ni hotel prav oživeti, ves večer je družbo težila tajnost te nenavadne smrti. Na ples se ni nihče več spomnil in ko je Rojnik omenil, da bi drugo jutro lahko odšli s prvim vlakom, so vsi čutili, da je povedal misel, ki so jo imeli že sami nejasno v podzavesti. DRUGI DEL. m t Bil je soparen julijski dan. Rojnik je prišel precej pozno v svoj kon-tor, kjer Je mlado dekle hitelo piaati na stroj. Pregledal Je pošto, jezil se, ker eo mu pravkar Odgovorili, da le ne morejo poslati kož, ki jih je že teden dni pričakoval Iz vojkškega skladišča, kakor se Je ob svojem času pogodil; naročil Je uradnici nekaj reči in se nato spustil v naalanjač in zagledal skozi okno. Nevoljen In Someren je bil že tako, zdaj pa še to sporočilo! Delavcev je imel že precej v strojarni, ker jih je najemal 1 rastočim delom, zdaj pa hkrati brezdelje! Odaloviti jih več obenem, to je nemogoče! Ko pride spet delo, bi se utegnilo maščevati. imel bi več škode ko dobička! Čakati In zanašati se, da se stvari kmalu spet urede, to je spet teško, združeno z veliki Itroškl. Kaj tedaj početi? V vsakem drugem lasu bi bilo lahko! A zdaj je vojna, polno preobratov čree noč, negotovoet in naglo rušenje, podiranje! Nekdo je potrkal in vstopil na Rojnikov odziv. Bil Je delavec, ki ga je bU pred štirimi dnevi odslovil radi tatvine — potrt in nekoliko bled. a kolčatim obrazom in Živimi očmi. Prosil je, naj bi mu odpustil, saj je le en samkrat zagrešil. £ — Kdo pa ve? — ga je zavrnil Rojnik fhlo. — Res je. da so vas le enkrat zasačili. Tatvina pa je bila tudi precejšnja! Delavec se je rotil, da se Še nikdar nI spozabil. Ta krat so ga bilo prisilile rasmere. Plača majhna in za papir se nič ne dobi! Troje otrok pa hoče kruha, kruha in ne ras um«, da ga ni. Za usnje, sa to se dobi, seveda, kadarkoli! Ali Rojnik teh razlogov ni razumel. Ne otrok nI imel in še nikdar nI bil poskusil revščine. Pa tudi ga je nekaj bolela glava; prejšnji večer Je bil spet v družbi s častniki, ki so našli pretvezo, ds so lahko ponočevati. To je vselej, kadar se spoaabim. je pomislil. Opomin, ki si ga moram enkrat zapomniti! Vsa stvar je pravzaprav v zvezi r želodcem l . . k* kot Zato si je Tadi v želodcu je nekaj začutil. Sicer ni bila bolečina, toda vendarle nekaj neprijetnega, nekaj motnega, kakor bi šele opozarjalo, da bo bolečina prišle. J. — Ne morem, ne morem!Je odgovoril delavcu. — Ne morem sprejeti... hotel je reči "tatu", pa se je premislil. — Zakaj pa niste gledali, kaj počenjate? Zdaj se ne da več spremeniti! • . ; • Delavec se je ponižal in je menil da hI mu kaj malega utrgal pri plačilu, da bi ga le ne izdal vojaškemu obhmtvu. — V kratkem me pokličejo in potem seveda na »bojišče! ,Kdo ve, kaj bo z mano? Otroci so majhni in nepreskrbljeni... " Toda Rojnika ni bilo mogoče omečiti. damo skomignil je Prameni in dejal suho: — Prej naj bi bil mislil na to! Obrnil se je spet proti oknu'in gledal na dvorišie, delavec pa ee je prepričal, da je izprosen. — Trdi ste, trdi kakor kamen! — je kipelo v možu, da je krčil pesti. — Bog daj, da bl vam kdaj ne bilo žal! Tudi sirote se vam ne smilijo! Koščati mož je še trenutek postal, kakor bi pričakoval, da se morda fabrikant še premisli, toda ko je opazil, kako gleda molče in brezčutno skozi okno, ae je obrnil, poln strašnega sovraštva, in pdšel s trdimi koraki. Rojnik pa Je imel povsem drugje sve/je misli. Sel je v sobo in poiskal bikarbonatpo ^f"*11 apdovomarl — Ni drugače, — si je rekel, — mqnyn vzeti, da bom prej dober! Pogledil se je v zrcalu ln se začudil, kako mu je obraz prepadel. Oči so bile motne, brpz življenja, lica zaripla. Tak se ne snjem kazati ljudem, to Je Že degeneracija. Cas je, da se iztreznim. Mi meja in nečrez! Pa se je oglasil v njem drugi glas ia se mu rogal: Zdaj govoriš kakor spokoniik, prav zares! Bržko pa boš spet v družbi, pa te bo vrag premoti), da bol pozabil vse avoje trdne sklepe. jcavpojt. v Delali eo ie par dni. a delo je Ilo počasi naprej. Nekoč zagleda l ko je Kristina drvila ja juncem, ki se je hotel odstraniti od črede. Ko je naredila krog, da ga obrne, se je njen konj Sgod-taknil in ona je v velikem loku odletela ž njega. Frank je takoj1 obrnil svojega konja proti smeri, ko je pa videl, da junec dirja direktno proti Kristini, je pospešil hitrost konja in prijel za iMo. Kakor bi ustrelil je bil na mestu; zagnal je laso v trenutku, ko je žival mislila napasti svojo žrtev. Lasa je dobftro zadela, in ko je Frank hitro ustavil konja, se je junec zvalil na tla tik Kristine. Kristina je videla vse, kar se je godilo, ali ko je bila nevarnost tako blizu, se je prestrašila, da je padla v nezavest Frank je hitro spoznal položaj ; vsedel ae je ter položil glavico dekleta na svoje noge. V tistem času pa je ona odprla oči in nad seboj zagledala Frankov prijazen obraz namesto rogate bntice od junca. > / Ko je videl, da želi vstati, ji je pomagal, in sedla je poleg nje- "Kako hitro »e je vse izvrši, končno spregovori >"Si se mogoče kaj pobila?" jo Frank skrbno vprašuje. "Ne, samo za trenutek nisem vedela, kaj le godi okrog mene." V tistem času pa že pridirja gospodar z nekaj fanti. Oče gre naravnost k Franku, mu poda roko ter reče: "Videl Opll se bol do kraja ia se drugi dan bridko kesa), kakor se danea. Ali si kaj .moža? Ali ima! kaj volje? Pobit in sdelan ae je vendar odpravil v strojamo, povedat poslovodji, da Je popolnoma odslovil delavca, ki ao ga zasačili pri tatvini« Mimogrede bi se rad prepričal, ali že kaj tedo o minulem večeru. Zdelo se mu je namreč, da je padel, ko so lil iz hotela, in da so imeli ž nJim precej opravka, preden ao ga spet spravili pokonci, Sredi ceste je moralo biti in gotovo ao ga videli tudi is hotela. Caatniki so namreč imeli vsi električne ročne svetilke. < — Tri otroke Ima 4- je poudarjal poslovodja z očitanjem, ko je Robnik vstopil. — Ker je zdrav in močan, bo gotovo v kratkem na bojlMu. Tudi tako slab delavec ni bil; kar je ree, je res! Zato. aem vam priporočil, da ma prizanesite.! 1 — Ali dela ne bomo itak imeli nikakege najmanj par tednov! — ee Je opravičeval Bojnik In pokazal, kaj ao mu pisali. ' — Je 11 bil tukaj kakšen čaatnik? — je vprašal čez trenutek in zardel. — Sinoči amo nekaj stavili • Kaj so stavili, tega ni več vedel. Zanima* le ga Je le. kaj poreče poslovodja. Ta se je samo smehljal ln Rojnlku je zadoščalo. Prišel bom na glas, da sem pijanec, vi je očital, in menda bo res tako. Menda me reti le eno sredstvo Še, nekoliko skrbi za dom In urejeno življenje 1 ftel je po vrtu. ki je bil za poslopji, in videl. kako je zanemarjen. Poti je preraščala trava, vrtnice so cvele po svobodni volji, sadno drevje ni bilo očiščeno mahu in lišajev, pritlikavci niso bili še pincirani. Tudi trtam ee je poanalo. da jih ne škropijo o pravem času. V hiši je bilo ravno Uko. Imel je sicer oakrbnico In jo včasi trdo prijel, pa zaleglo je komaj za dober teden. Potem se Je neredu spet sam Uko privadil, da ga nI več zapazil Le ko ee je vrnil is Gorice in je imel pred očmi ves red In snago na sestrinem stanovanju, je spet vzrojil, dokler se nI spet črez nekaj Čaaa udal. U v strojarni je šlo vse na Unč no; pa to je bila saaluga vestnega, vzglednega poalovodje. ki je skrbel za vee t ljubeznijo, kakor da je nJe-gova last P sem položaj in opazoval tvoje ije. Edi Val mu kal: so bili ga je opazoval in re« franka, j, B je stvar družna/l ae je držal zarok« kretnje. Edino tvoji hitrosti In pa Danu se imam zahvaliti za življenje moje hčere. Bom že gledal, da ti bo vsaj nekoliko povrnjeno." To je bila le moja dolžnost, kakor bi bila vsakega drugega," reče Frank. / Bili je sedel na kohju. Z obraza se mu je videlo, da ni-zadovoljen. Veliko rajši biJMl on na Frankovem mestu. I Ko so imeli rančerji, vse urejeno za zimo, eo navadno imeli razne tekme v bližnjem mestu, kamor ao prišli od vseh strani. Imeli so/vsakovrstne športe, in «> le najboljše konje. Z upom nekega dne Carli vpraša Franka, ako bo šel tekmovat "Skoraj gotovo ne, ker ne u-pam, da bi kaj dobil Je veliko boljših konj kot je moj Dan," odgovori Frank. "Jaz bi takoj šel, ako bi imel tako hitrega konja kot ti," ga Carli izpodbuja. "Gotovo dobiš prvo nagrado v dirki in skakanju." i Frank ga pogleda postrani, kaj misli o skakanju, Carli pa nadaljuje: "Ni še dolgo, ko si prišel odnekod in imel črnca zunaj privezanega. Hotel sem poskusiti, kako nese, in spravil sem ae na nJega. Prav a telkočo sem prišel gori, a veliko bolj hitro dol). Ravno tak je še kot je bil drugi ga ne more jezditi kot ti." "Seveda, skušnja ne stana alč," pripomni Frank. "Dobro, ali mi obljubiš, da ga bom jas jezdil v skakanju, ti pa. v dirki?" prosi Carli. . "Velja." Prišel je( določeni čas, in vsi so Šli v mesto. Ko je bila dirka odprU za najbolj hitre, je tudi Frank pognal Dana. ^ "Dobro srečo Želimo vsi skupaj," je vzkliknila Kristina, ko if sedela'z domačimi vred na konju. i Frank je malo časa sUl v vrsti, katera je štela okrog dva-najst jezdecev, ko zavpije nekdo ob strani: "Pripravljeni!" Par minut pozneje Je počil strel, kar Je pomenilo začetek dirke. Dirkališče Je bilo okroglo, in Frank, ki je prišel zadnji, je tudi dobil najslabši prostor, to je odzunaj, kjer je veliko daljša pot Ko pridejo prvič okrog, je imel še štiri pred seboj. Doadevati se mu je pričelo, da bo z lahkoto zmagal ker poznal je svojega konja, da mu ne bo v tej daljavi primanjkovalo sape celo ako bi ga pognal z vso močjo; dosedaj ga je le pustil, kolikor je sam hotel iti. Ko pridejo drugič okrog, mu je samo še eden prašil v obraz, lakrst se mu je pa zdelo, da je čas pri koncu, položil je Danu roko na vrst ter mu pričel prigovarjat Konj je do sedaj mislil, da se le šalijo, ko pa je čutil da gospodar »želi hitrost, jo je tudi pokazal. Ur v kakih dvajsetih *okih je bil prvi. Ko je prišel Uetji pot naokrog, je imel kakih petdeset jardov k dobremu. Bal aem se že, da ne boš gal, ko ai ga kar mirno pustil. Kaj si mu vendar takrat napravil, ko se je kot veter pognal?" O, takrat sem mu samo dal razumeti, da gre zares.M Niso dolgo čakali, ko je bila proglašena tekma-za trmoglave konje, kateri ae ne pustijo jezditi. > ' t > Carli je bil ves iz sebe, tako je bil vesel Frank skoči s Dana, vzame sedlo z njega ter konja izroči Carli ju. Brown je šel z njim. Odšli so, Frank pa je pristopil h Kristini. Pričela sU voritl "Frank," reče Kristina, "zmeraj mislim, koliko ti že dolgu-jem, pa ne vem, kako bi ti poplačala." On zmaja z gUvo. "Ne dolguje! mi ničesar. Vse ae je zgodilo le po naključju. Vsak drugi bi storil tako,/ ako bi bil ? takem položaju." , "Motil se, Frank! Jaz poznam moška bolje nego ti!" Glej, Dan je že prišel nI vrsto," jo prekine Frank. Carli ae je držal na njem par skokov, drije se nI mogel kontrolirati ter je odietel doli. Poskusilo je še par drugih z istim uspehom. Ko so bi}i vsi na vrsti, kar ae jih je priijavilo, je bila proglašena nagrada v začudenje Franku, a po Carlijevi trditvi jrauilfric- V*\.„'V 4 > Domov grede se Je čutil Brown ponosnega, ker njegovemu ranču sU šli kar dve nagradi. *' * L Kristina je' vso pot jezdila poleg Franka. BiUv je vesela, vedno sU imela dovolj govoriti. Poano v noč so prišli domov ostali trije fantje precej vinjeni. "Pojmi ste," jih obgovori Carli * ! "Misliš, da smo taki, ki se morajo vedno držati ženskih kril?" zavrne Bili * Frank je vedel, da to spada njemu, pa je ipirno ležal, ni se hotel prerekati, pporekal Je Carli, da r»vno tako tudi ni in da bi se mogoče tudi oni ne branili. "To pač, ali tako silo delati kot Mkateri, je lpeumeetao," pravi Bili. Franku ae je zAelo dovolj Vstal je ter je šel k BJllu. Bili je to videl ter hitro pobegnil revolver. Carli je kot veverica skočil k Billu, ga prijel za roko ravno v trenutku, ke je počil strel. V trenutku je BiH skočil proti vratom in v temo. Ko Je Carli je pa ozrl videl, da Frank m arou za roka tera je bila krvava. Hitro so, gali doli obleko ter gledali J no, ki Je bHa nad komolcem.! Carli je hitel v gosi*«^ hišo naznanit, kaj se j0 pri£ k>. Takoj je prišel gospodyT gledat rano, nato jeH Carlijem Franka v H Ko je Kristina slišala Sum tudi vbUU in prišla iz b^jJ ravno ko šo Franka prJJ skozi vraU. Videla je FranJ bledi obraz in se prestrasiU I si je Ji stemnilo pred očmi premagala se je ter p, iju kovčega, na katerega so |,oN go- FranJat- (Dalje prihodnjit.)| H opravi S,>sed| OBVESTILO! Primorana sem opozoriti rojake, ki so bili pri menii hrani stanovanju, ter one J terim sem tudi posodila deq da se mi javijo in vrnejo, plačajo kar dolgujejo nsjk« je do 1. sept 11. Drugafe | primorana strožje post&pati njih imena objsviti v lig Vsem je znano, da so »Ube mere in jaz potrebujem de Dorthy Turk poprej in a Dorthy Shray, P. O. Box Sublct, Wyo.—(Adv.) Zabasanost. Velik del Ulesnih bolezni lih. kb zasledimo do zaprtja. Ti stanje ne zanemarjaju. ■ 8 -je neprecenljiva pomoč t ts> kem stanju želodčne in"pr% bavne neurednosti in"zaprtji. Sijajna tonika£za ► oslabeli ljudi. Cana ftOc ln • fo M4rr4 pri UaMe. W . » SI V K it A C O <; t 1» A M »{AHIOS, IUVV. j m-m-m'm ■ m m'u wm* es m m m m iiii : Tiskarna S. N. P J. pogledal skozi vraU, je jezdec ie oddirjal. Mislil je, da je krogla vse zgreŠJU ter se pričel smejati. "Je že odšel, in gotovo misli, da je nekaj mrtvih. Ta gotovo ae pride nikoli več mimo"; ko se 4J9KUHAS DOBRO yO, PlSiPO NASE PRODUKTE. ifMfflftfr kslsgl' ikd, hmelj, di la vse dn«e potrsMčiae. Pe* In ss prapričajta, da ja doma pd kuhani vedno ls najboljši la 1 nejši. -v ■ ' Orooarljaaa, slsdčišsrjem la v I 'fsjefae damo priaterm poet pri večjih naročilih. Piliti informacije nas OGLAR, CbnM «4*1 FRANK A m, SPI REJI ENA «\ • ONTST |v TISKARSKO IAJ06AKU. I Tlaka TabOa sa veselice Im shade, vizitnice, časnike, knjife, koledarje, letaka Itd. ? slon* anfMkem Jezflcu in drufflL VODSTVO TISKARNE APELIH IA CUUBTVO S. I. P. J., M TISKOVINE MlOtjl V SNI TISKARNI. ' CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PRVE TRSTE. ■ ■ , v , * * VSA P0JA8NILA DAJE »VODSTVO TISKARNE. Piiitepoiaformadje na nasler: S.N. P. J. Printer, 265749 South Lamriab Avenot, Ckkafa, UL TAM SE DOBE NA 2EU0 TUDI .VSA UST-MENA POJASNILA. -