cena 400 dinarjev številka 9 (915)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje 3. marca 1988
Skupščina občine Mozirje
Vse sile za
Na zadnjem skupnem zasedanju so delegati vseh treh zborov občinske skupščine Mozirje največ časa namenili obravnavi in sprejemu resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine Mozirje v letošnjem letu. Ob upoštevanju trenutnih razmer resolucija v svojem uvodnem delu predvsem poudarja uresničitev vseh nalog, za katere so se pripravljali že v lanskem letu, najpomembnejša pa bo vsekakor referendum za 4. samoprispevek v občini Mozirje, ki je osnovni pogoj za nadaljnji razvoj občine kot celote, še posebej pa za nadaljnji napredek posameznih krajevnih skupnosti.
Letos predvidevajo precej obsežnih naložb, tudi v povezavi s prestrukturiranjem gospodarstva, saj na tem področju v lanskem le-
napredek
tu ni manjkalo dosežkov, seveda ne v vseh delovnih okoljih. Za Gornjo Savinjsko dolino so predvsem pomembne naloge na področju povečanja kmetijske proizvodnje, turistično-gostinske dejavnosti ter drobnega gospodarstva.
Obsežne naloge zahteva krepitev gospodarske infrastrukture s posebnim poudarkom na razvoju PTT omrežja, še kako zahtevna pa bo kakovostna preobrazba družbenih dejavnosti, ki jo bodo morali doseči zaradi omejenih materialnih možnosti.
Med drugim v mozirski občini letos predvidevajo 5-odstotno rast industrijske proizvodnje, kmetij-i ska proizvodnja bo večja za en od-J stotek, obseg obrti za dva, za pet I odstotkov bo manjša proizvodnja
v gozdarstvu, turistični promet se bo povečal za dva odstotka, trgovska ponudba pa za pet. V resoluciji je tudi predvideno, da bo izvoz večji za dobrih 37 odstotkov, uvoz pa bo zajel le najnujnejšo opremo. Pri izvozu velja omeniti dejstvo, da se bo na konvertibilni trg povečal za 42, na klirinško področje pa zmanjšal za 21 odstotkov. Zelo pomembne naloge so tudi na področju zaposlovanja in kadrovske politike, pri vseh oblikah porabe, varstvu okolja in drugod.
J. P.
Za novo šolsko leto so vpisale velenjske osnovne šole spet kar za 8 oddelkov več prvošol-cev kot v tem šolskem letu. Na velenjskih šolah torej grozi, če sedma šola ne bo zgrajena pravočasno, tretja izmena. Vprašanja, ali bomo zmogli nov objekt dograditi pravočasno, torej ne sem biti!
Misli ob
8. marec, praznik žensk je pred nami. Praznik kot praznik. Kupili bomo cvet in čestitali mami, ženi, sestri, babici, sodelavki ... Ob čestitki ji bomo izrekli tudi nekaj tistih bla-gozvočnih besed o enakopravnosti . . . Potem pa bo življenje teklo dalje.
Se bomo morda tudi vprašali, kakšno je življenje povprečne Velenjčanke?
Težko. Nikakor ne želim tarnati v imenu vseh žensk, saj smo vendar preponosne, da bi se smilile same sebi. Pa vendar prav nič ne pretiravam, če trdim, da zahteva vsakdan od nas silne napore.
Povprečna Velenjčanka je zaposlena, stara okoli trideset let. Dela za strojem, kjer si enakopravno prizadeva, da bi dosegla visoko normo. V povprečju ji to uspe. Zadovoljni smo z njenim delom, čeprav se v celoti to v njeni kuverti ne pozna. Tanka je in družina bo težko shajala, če mož nima bolje plačanega dela, In gorje ji, če je mati samohranilka. Večkrat bo morala obrtniti vsak dinar, pa še se ne bo izšlo.
Dobro tretino dneva (ali polovico delovnega dne) torej po-
prazniku
rabi Velenjčanka za delo oziroma za pot na delo in z njega. Potem pa je tu družina. Otroci, ki si upravičeno želijo razume-vajočih staršev. Šolarji, ki potrebujejo pomoč pri učenju. Pa kup umazanega perila, kuha, razmetano stanovanje... In naenkrat se urni kazalec pribli-
NAŠA TEMA
žuje polnoči, ona pa bi rada še toliko postorila ...
Kaj torej nudimo povprečni Velenjčanki poleg »enakopravnega« delovnega mesta?
Se pred leti smo se lahko pohvalili z relativno visokim družbenim standardom. Zdaj pa je za zdravstveno varstvo slabše poskrbljeno. Več je problemov z varstvom predšolskih otrok. Šolarji se gnetejo v pre-natrpanih učilnicah v dveh izmenah. Radi rečemo, da to ni tako hudo, saj smo vendar mi enako hodili v šolo. Pozabljamo pa, da smo imeli takrat povprečno svoje mame doma. Pričakale so nas bolj spočite, v urejenem okolju.
Družba je v krizi in denarja za zadovoljevanje potreb na področju družbenega standarda ni dovolj. Vendar pa bo morala družba, ki pričakuje od žene in matere, da se enakopravno vključuje v dogajanja na vseh področjih, vendarle narediti odločnejše premike na tem področju.
Radi poudarjamo, da so otroci naše največje bogastvo. Žal pa so ti vse bolj v kolesju med obremenjenimi starši in družbo, ki je že prevzela del nalog, pa jih zdaj zaradi pomanjkanja denarja vse bolj znova prelaga na ramena staršev.
Kdo je kriv, da so otroci cele dopoldneve oziroma popoldneve sami doma? Kako preprečiti, da bodo počeli raznora-zne neumnosti in tudi manjša kazniva dejanja, ki rada prerastejo v velika (v zadnjem letu so v Titovem Velenju močno porasla).
Naj bo torej 8. marec dan, ko bomo razmislili tudi o teh vprašanjih, o eni najpomembnejših vlog žene, o materinstvu, k' mu povprečna Velenjčanka nikakor ne more nameniti dovolj pozornosti, družba pa ji pri tem vse manj pomaga.
Mira Zakošek
S seje skupščine komunalne skupnosti
Delegatski NE!
Čeprav so na petkovi seji komunalne skupnosti delegati obravnavali tudi osnutek (ki so ga prekvalificirali v predlog) letošnjega načrta in še prej realizacije lanskoletnega načrta, okoli teh dveh planov ni bilo razprave. Zato pa se jt tokrat zataknilo ob predvideni izgubi tozda Toplotna oskrba. Ta je preteklo leto zaradi spremembe cen na pragu TEŠ prigospodaril za okoli 200 milijonov dinarjev izgube. Ker cene potrošnikom niso smeli dvigniti, zaradi ukrepa ZIS, je bilo primanjkljaj nemogoče odpraviti. Ali pa?
Večji del naj bi namreč vendar pokrili znotraj delovne organizacije iz rezervnega sklada. Vprašljivih je bilo tako še 67 milijonov din za katere so predlagali pokritje iz sredstev predvidenih za razširjeno reprodukcijo. Delegati so tokrat rekli NE. Motil jih je tako vir iz katerega naj bi pokrili izgubo kot neresen odnos do delegatskega dela, saj so šele na skupščini izvedeli za višino in predviden način pokrivanja izgube. Delegatov tudi nadaljnje prepričevanje ni omajalo, niti mnenje enega od izvajalcev, da tako počasi odteka kri njihovi dejavnosti. Menili so, da je Vekos vendar dolžan pokazati tudi lasten sanacijski program, da je potrebno razjasniti odnose s strokovnimi službami SIS gospodarskih
dejavnosti in da je čas, da se napravi celovit program razreševanja problematike komunalne dejavnosti.
Ob teh zapletih je bil pravzaprav neopazno v javno razpravo ponujen program varčevanja porabe komunalnih dobrin široke potrošnje in industrije. Gradivo opozarja na veliko porabo vode v naši industriji in gospodinjstvih ter na premajhno varčevanje s toplotno energijo. Nakazane so tudi usmeritve, ki naj bi v prihodnje zagotovile racionalnejšo porabo teh dobrin. Čeprav smo o podobnih ukrepih v občini že govorili, pa bo morda tokrat javna razprava le prinesla spodbudnejše rezultate.
Super model (■sask®
0K ZKS Mozirje
Posvet z Milanom Kučanom
Sredi prejšnjega tedna je bil.v prostorih delovne organizacije Gorenje — Glin Nazarje delovni posvet, na katerem so se predsedniki in sekretarji občinskih komitejev zveze komunistov celjske regije pogovarjali s predsednikom centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije Milanom Kučanom in sodelavci. Tema razgovora so bile seveda trenutne idejno-politične, gospodarske in družbene razmere, ki jih je Milan Kučan pojasnjeval na podlagi vprašanj sodelujočih, obenem pa razčlenjeval najpomembnejše naloge in dileme v delu zveze komunistov.
Samo 17 dni je še do začetka koledarske pomladi. Ampak na veliko veselje, zlasti otrok, se zima šele ob svojem koncu, kaže t pravi luči
Vsem bralkam iskrene čestitke za praznik.
2. stran ★ RSS C3S
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
titovo velenje *	3. marca 1988
Skupnost za ceste občine Velenje
Načrti so premalo, potreben je denar
Ni še tako dolgo, ko so se delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine samoupravne interesne skupnosti za ceste občine Velenje sestali na seji, na kateri so ugotovili, da je bilo njihovo delo lani dobro. Ugotovili so tudi, da je ob lanskem spremenjenem zakonu o cestah manj denarja za regionalne in magistralne ceste. Viri sredstev so manjši in s tem je vse težje zagotavljati potrebe, ki so razumljivo vsako leto večje. Dejstvo je, da so ceste v naši občini v dokaj slabem stanju, zato se je velenjska skupnost za ceste odločila, da bo sofinancirala vzdrževanje in popravljanje cest za krajevne potrebe. Tako naprimer dajejo za lokalne ceste 50 odstotkov sredstev k denarju, ki ga krajani zberejo s samoprispevkom ali na druge načine in 20 odstotkov, ko gre za ceste krajevnega pomena.
Kakšni so načrti skupnosti za ceste občine Velenje, govori predsednik skupnosti Anton Tajnšek: »Kljub vsemu so naši načrti za letos smeli. Predvidoma naj bi zbrali milijardo in 362 milijonov dinarjev. Približno 160 milijonov od taks na motorna vozila in prodana goriva, od zavarovalne skupnosti Triglav naj
bi za odpravo črnih točk dobili 50 milijonov, krajevne skupnosti pa načrtujejo, da bodo zbrale okrog 30 milijonov dinarjev. Ob tem naj bi Gradiš in državne rezerve za ceste Rečica—Podvin prispevala 70 milijonov. Največ sredstev bomo porabili za redno vzdrževanje cest, ob tem pa naj povem, da imamo skupaj 143 kilometrov lokalnih cest. Velika težava v naši občini je tudi v tem, da smo ceste v zadnjih letih dokaj zanemarili, predvsem glede odvodnjavanja, kar povzroča velike poškodbe. Tudi za odpravo teh bomo porabili precej denarja. Lani je tudi železnica zahtevala, da bi tudi križenja med cestami in železnicami financirale krajevne skupnosti, v katerih so ta križišča. Toda tega krajevne skupnosti niso dolžne financirati, zato bomo denar vzeli iz skupnega zbira. Tu je še vzdrževanje krajevnih cest in mostov, pa posodobitve makadamskih cest v krajevnih skupnostih, ki jih sofinanciramo z 20, oziroma 50 odstotki. Ne smemo pozabiti tudi na sanacijo plazov na lokalnih cestah ter na njihovo obnovo.
Vse to je v načrtu za redno dejavnost, sem pa sodijo še samoupra-
Poleg slabih cest tudi mostovi zahtevajo nenehna popravila
vno dogovorjene obveznosti. Te so sofinanciranje RTC Golte, delegatski sistem, posledice elementarnih nesreč. Naš čas in Radio Velenje ter obveznosti do družbenega dogovora za varstvo spomenikov na območju naše občine. To so najpomembnejše postavke, ob njih pa so še razna opravila, tehnični nadzori in razna dodatna dela po komisijskih pregledih. Dokončati bo potrebno cesto Gorenje— Paška vas, opraviti rekonstrukcijo ceste Re-
čica—Podvin in sofinancirati izgradnjo nove cestne baze Cestnega podjetja Celje, ki bi naj bila v industrijski coni Pesje. Večna težava je tudi katastrska odmera cest. Kaj naj še dodam? Le to, da se resno bojimo, da vsega načrtovanega denarja ne bomo zbrali. Kaj naj torej storimo ob dejstvu, da ceste zahtevajo vsako leto več denarja, če 'še želimo po njih voziti koliko toliko varno? Načrti so premalo, potreben bo denar.«
B. Mugerle
Rudarska godba Titovo Velenje
Prihodnje leto 70-letnica
V	občini Velenje skorajda ne poznamo pomembnejše prireditve brez godbenikov. Člane velenjske rudarske godbe so, kot smo slišali na programsko-volil-ni seji pred dnevi, igrali v preteklem letu na 24 različnih proslavah, 64 pogrebih in imeli 11 celovečernih in 7 krajših koncertov. Ker pa se je seveda za vsak nastop treba pripraviti, so imeli v preteklem letu kar 96 vaj; to pomeni, da je vsak član tega pihalnega orkestra porabil za ljubiteljsko delo v godbi kar 450 ur v celotnem letu ali nekaj več kot sedem ur na teden. Pa smo ob tem na skupščini slišali tudi naslednji stavek: »Kar zadeva financiranje, je godba skorajda izključno godba Reka, saj vsi ostali dajejo v glavnem le spodbude v besedah, ne pa v denarju.«
V	orkestru so lani imeli zanimiv jubilej. Kar 15 godbenikov, ki sestavljajo njegovo jedro, je praznovalo 30 in več let igranja. »Če upoštevamo, da so to izjemna leta. izjemno dolgo zvestoba,
in da prav ti godbeniki predstavljajo najbolj kakovostni del orkestra, potem ta podatek pove dvoje: da je nekako normalno, da je Rudarska godba že vrsto let v slovenskem vrhu, s tem tudi v jugoslovanskem in drugo, da bodo moči, predvsem pa pripravljenost godbenikov, se še kar naprej žrtvovati z vso močjo, počasi pojenjale,« je na glas razmišljal kapelnik Ivan Marin. Zaradi tega v godbi niso zaskrbljeni, saj so ti godbeniki stari samo po stažu, ne pa po letih in zmožnostih. Seveda pa je prav, da tudi o tem razmišljajo. In ne samo razmišljajo. V zadnjem času narašča število mladih in razmeroma mlad orkester se ponovno mladi„ saj trenutno v mladinskem orkestru igra kar 42 učencev, ki seveda počasi prehajajo v Rudarsko godbo.
Naporno bo za velenjske godbenike naslednje leto, ko bo praznovala 70-letnico delovanja. To je bilo zelo pestro, bogato in temu primerno ga bodo tudi pro-
Skupaj z Glasbeno šolo že nekaj let načrtno vzgajajo mlade godbenike. Kakovostno jedro godbe pa sedaj sestavljajo člani, ki so v njej že več kot 30 let
slavili. Še več vaj kot lani bo v tem jubilejnem letu, še več nastopov ali še manj prostega časa. Poleg mnogih nastopov v občini, predvsem po krajevnih skupnostih, bodo pripravili tudi jubilejni, slavnostni koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani, predvidoma marca 1989. Godbeniki si ob jubileju še nekaj želijo: znova zaigrati na svetovnem prvenstvu pihalnih orkestrov na Nizozemskem, kjer so se že dvakrat izkazali in obakrat z zlatima medaljama. Vnovičnega nastopa se ne bojijo. Nasprotno! Pravijo, da morajo doseči še večje število točk. Njihovo nadaljnje kakovostno rast pa lahko zavro le instrumenti. Manjkajo jim namreč nekateri solistični instrumenti, pa komplet tolkal, ki jih doslej nikoli niso imeli. Zanimivo, na svetovnem prvenstvu leta 1978 in 1981, so si jih sposojali kar na Nizozemskem. Seveda upajo, da bodo želje za jubilejno leto uresničili. Kulturna skupnost, je kot so povedali, njihovo tekmovanje že uvrstila v svoje načrte, finančno so jim pripravljeni pomagati tudi prireditelji. Sicer pa bodo čimprej sestavili širši odbor, ki se bo lotil vseh teh nalog.
Ob koncu skupščine so izvolili tudi nov odbor. Na njegovem čelu bo še naprej Avgust Terglav z Rudnika lignita Velenje. -vos-
0K ZKS Velenje
Priprave na konferenco
Na občinskem komiteju Zveze komunistov Slovenije Velenje se v teh dneh aktivno pripravljajo na volilno programsko konferenco, ki bo 26. marca.
V osnovnih organizacijah so že sklenili razprave o opravljenem delu občinskega komiteja v dveletnem mandatnem obdobju, v glavnem pa so zaključene tudi že kadrovske priprave na omenjeno konferenco.
Prejšnjo soboto so pripravili razgovor s sekretarji osnovnih organizacij zveze komunistov, kjer so jih še posebej opozorili na osrednjo temo bližnje konference — nujnost prestrukturiranja našega gospodarstva. Razgovor na to temo so pripravili tudi z mladimi komunisti Centra srednjih šol in študenti. V teh dneh bodo dobile osnovne organizacije še gradivo na to temo, ki ga morajo seveda temeljito obdelati in dopolniti s spoznanji lastnega okolja.
Le tako bodo lahko zaključki in usmeritve, ki jih bodo sprejeli komunisti 26. marca dovolj konkretni in celoviti -ter bodo dovolj tehtna osnova za odločno akcijo.
(mz)
Popravek
V prejšnji številki Našega časa je bil na 2. strani v okvirčku »Rekli so« objavljen povzetek misli, ki naj bi jih izrekel na seji Predsedstva OK SZDL Velenje v zvezi z načrtovanimi javnimi razpravami o ustavnih spremembah. Da bi imel povzetek smisel, moram popraviti zadnji stavek v rubriki, ki se glasi: »Predvsem menim, da bi veljalo podpreti predlog o prenehanju nenehnega spreminjanja amandmajev k ustavi....« Na seji predsed-
stva sem v tej zvezi razmišljal približno takole:
Opredeliti bi se morali do nekaterih že oblikovanih mnenj o predlaganih spremembah Ustave SFRJ. Eno takih je predlog Znanstvenega sveta Inštituta za sociologijo pri Univerzi v Ljubljani, ki zahteva, da se takoj prekine razprava o ponujenih amandmajih in da se za razpravo o novih amandmajih predvidi razumno dolg čas. Če nekatere razvite dežele spreminjajo le en člen ustave več kot deset let, potem tudi mi ne bi smeli pristati le na dvomesečno razpravo o predlogih, ki bi gotovo usodno vplivali na naše življenje. Vane GOŠNIK
»Lahko delamo, kar hočemo?«
Naša delovna organizacija DI-NOS ima svoje prostore v industrijski coni v Stari vasi, tako kot še nekatere druge delovne orga-
ODMEV!
nizacije. V neposredni bližini so zasebne hiše, ki motijo nas, mi pa njih, vendar zazidalnega načrta nismo skrojili mi.
Ogorčeni smo bili ob članku »Lahko delamo, kar hočemo«, kajti sami smo že dovolj prizadeti, predvsem zaradi neurejenih dovoznih poti, ki pa so za našo dejavnost gospodarskega pomena. Vzdolž industrijske ceste so parkirani kamioni, ki ovirajo dvosmerni promet, pluženje ceste .. . Že večkrat smo posredovali na Komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, vendar odziva ni.
Krajani lahko uporabljajo cesto mimo Vegradovega samskega
doma, ki je za ostale uporabnike z zaporo zaprta. Mislim, da ne bi bilo nobene škode, če bi jo za osebni promet lahko uporabljali tudi mi. Pa naše stranke z vozički, kolesi in intervencijska vozila, ki bi včasih lahko prispela pravočasno na našo industrijsko cesto le z zraka.
Odlagališče odpadkov (na sliki ob omenjenem članku), je ob toplotni postaji in ni last naše delovne organizacije. Ker je neposredno ob naši ograji, nas to moti, saj nam kvari videz. K temu prispevajo veliko krajani, ki radi odlagajo tu smeti, ali pa jih mečejo preko naše ograje. Ime naše delovne organizacije DI-NOS (Dajmo industriji odpadne surovine) pove, da ne zbiramo odpadkov, ki sodijo na odlagališče Vekosa, ampak še uporabne surovine. O vsem tem smo krajevno skupnost že obvestili.
Upamo, da bodo občani in tudi dopisnik omenjenega članka z
razumevanjem sprejeli naše pojasnilo. Da bodo razumeli tudi
nas, ki delamo v izredno težkih pogojih. Seveda pa smo se pripravljeni z vsakim o problemih pogovoriti in jih, če bo le mogoče, tudi razrešiti.
DINOS
POD PRHO
Volilna premišljanja
V	sobotni prilogi Dela so se predstavili kandidati za predsednika predsedstva S RS. Tisti, od sedmih, ki so to pač želeli, ki so kandidaturo vzeli bolj resno in kljub vsem govoricam in namigom niso hoteli biti kar paravan v volilnem procesu.
Zares se že od začetka leta pletejo govorice in se »prisluškuje« mnenja tistih, ki trdijo, da so, ali so res bliže virom informacij. Naš volilni sistem je pač zapleten, vendar pa ljudje postajajo tudi tu zrelejši in od svojih političnih predstavnikov terjajo sprotnejše, vsakodnevno potrjevanje.
V	tej luči je sobotna predstavitev znak večje politične kulture, pa čeprav je bila morda tudi nekoliko izsiljena. Vsekakor bi še pred leti šteli več kandidatov za pomanjkljivo predkandida-cijsko dejanje, volilno soočanje in predstavljanje kandidatov pa bi bilo politično sumljivo in usmerjeno k večpartijski tekmovalnosti.
Sedaj smo vsaj tu naredili majčken korak. Seveda pa še vedno nismo segli tja, kjer je najteže. Kako narediti tak volilni sistem, ki ljudi ne bo puščal indiferent-ne, saj ob dolgih in zaprtih spiskih volilci kandidatov praktično ne volijo.
Te takoimenovane male volitve so torej lahko predvsem preizkušnja za nadaljnje ukrepe, pa ne le v republiških vrhovih, kjer gre za dejansko odločanje, ampak tudi v občinah.
Neposredne volitve nam gredo nekako težko z jezika, pa vendar nam je sedanja posredna oblika izbire naših kandidatov, preko delegatov, gotovo popačila marsikateri izbor. Zorenje javnosti opozarja na vrsto nerealnosti v trinajstletnem delovanju našega delegatskega sistema. Volitve pa so sedaj pač aktualna tema in lahko tudi eden od preizkusnih kamnov za oblikovanje novih idej.
B. ZAKOŠEK
Tovornjaki močno ovirajo dovoz k Dinosu, saj promet ne more potekati dvosmerno
0 kmečkem turizmu
Občinska Turistična zveza in delovna organizacija Era bosta pripravila danes ob 17. uri na kmečkem turizmu Pirečnik v Skornem razgovor o nadaljnjem razvoju kmečkega turizma v občini Velenje. Pregledali bodo dosedanje dosežke ter se seznanili s programom, ki ga je pripravila Era, ki je v sodelovanju s kmetijskimi proizvajalci pripravila tudi predlog osmih kmetij, ki naj bi se v prihodnjih letih usposobili za to dejavnost. Na teh kmetijah bodo pridobili 54 ležišč. (mz)
Višje stanarine ...
Tudi v občini Velenje bomo plačevali za 30 odstotkov višje stanarine, za prav toliko se bo podražilo ogrevanje, višje pa bodo tudi cene ostalih komunalnih storitev. Z odredbo o določitvi najvišje ravni cen, je velenjski izvršni svet dovolil še, da se cene oskrbnin v vrtcih, dijaških domovih in domovih za varstvo odraslih povišajo do 16 odstotkov, cena prehrane v vzgojno varstvenih ustanovah pa do 30 odstotkov. Obrtne storitve se lahko povišajo do 15 odstotkov.
(mz)
Skale—Šoštanj
Proslave ob dnevu žena
Bliža se praznik dneva žena, ki ga bomo v Šaleški dolini proslavili na najrazličnejše načine. Malčki bodo svojim mamicam podarili šopek rož in jim na tak način povedali, da jih imajo radi, možje se bodo svojih boljših polovic spomnili na ta dan kako drugače, člani predsedstva krajevne konference SZDL iz Škal pa bodo svojim krajankam pripravili proslavo z bogatim kulturnim programom. Ta bo v soboto, 5. marca ob 16. uri v tamkajšnjem domu krajanov. Ob njihovem prazniku jim tudi iskreno čestitajo.
Na prireditev s krajšim kulturnim progamom vabijo krajanke
Šoštanja tudi člani tamkajšnjega turističnega društva in Kajuho-vega doma. Tudi ta prireditev ob dnevu žena bo to soboto, začela pa se bo ob 19. uri.
Društvo za pomoč duševno manj razvitim osebam bo pripravilo za svoje članice in za matere otrok, ki obiskujejo šolo s prilagojenim programom, proslavo v počastitev 8. marca, v ponedeljek ob 16. uri v prostorih osnovne šole Štirinajste divizije. Med drugim bo nastopil tudi moški pevski zbor Kajuh.
Proslave pa se bodo zvrstile tudi po krajevnih skupnostih, šolah, vrtcih, delovnih kolektivih...
Po Gornji Savinjski dolini
RAZGIBANA DEJAVNOST
Tudi v tem tednu bogate družbeno-politične dejavnosti v Gornji Savinjski dolini ni manjkalo in je tudi v zadnjih dneh ne bo. Člani številnih društev, družin in organizacij ocenjujejo svoje delo v preteklem letu in sprejemajo načrte za dejavnost v prihodnje. To velja za lovce, ribiče, gasilce", turistične delavce, člane krajevnih organizacij Rdečega križa, športnike in vse ostale. V nedeljo bodo med drugim ocenili delo tudi člani združenja šoferjev in avtomehanikov Mozirske občine, pa tudi drugih dogodkov ne bo manjkalo.
Ob tem so seveda v ospredju priprave na referendum za četrti samoprispevek v občini Mozirje, pa temeljne kandidacijske konference, sklepne "prireditve meseca kulture in podobno.
PREMALO ZA TELESNO KULTURO
Na letni seji so se zbrali tudi delegati skupščine zveze telesno-kulturnih organizacij občine Mozirje. Ocenili so delo zveze in uresničevanje programov v preteklem letu, sprejeli pa tudi delovne in finančne načrte za letos. Ob vsej razvejanosti športne in rekreativne dejavnosti v Gornji Savinjski dolini je seveda denar največji problem, ki se bo letos še povečal. Dovolj pove že podatek, da so imeli lani na voljo za celotno telesno-kulturno dejavnost le dobrih 33 milijonov dinarjev. Ob množičnih in rekreativnih športih, prednostnih športnih panogah in tekmovalnih športih, je tu še gradnja in vzdrževanje objektov, pa delo zveze in podobno. Po posameznih krajih so ta sredstva za telesno kulturo mnogokrat oplemenitili s prispevki in prostovoljnim delom, vendar so takšna sredstva za hitrejši razvoj telesne kulture v občini Mozirje vsekakor daleč premalo.
SINDIKATI O SVOJEM DELU
Tudi konec tega tedna bo zanimiv. Že jutri, v četrtek, 4. marca, bo v nazarskem delavskem domu programska in volilna seja občinskega sveta zveze sindikatov Mozirje. Najprej bo seveda na vrsti ocena dela občinske organizacije zveze sindikatov v preteklem obdobju, za njo pa še obravnava delovnega programa za letos. Sejo bodo nadaljevali z oceno samoupravnih družbenoekonomskih razmer in poslovanja v mozirski občini v preteklem letu. Obenem bodo glasovali o ra-zrešnici nekaterim članom občinskega sveta in izvolili nove, volili pa bodo tudi predsednika in sekretarja sveta.
3. marca 1988
* titovo velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
nas cas * stran 3
Zasedanje zborov občinske skupščine
Varstvo krhkim odnosom
Gotovo so se predsedniki delegacij in konferenc delegacij za zbor združenega dela in krajevnih skupnosti ter člani družbenopolitičnega zbora občinske skupščine razveselili tako kratkega dnevnega reda, predvidenega za četrtkovo zasedanje. Ko pa so prebrali, o čem vse bodo na seji sklepali, je bilo razlogov za veselje konec. Skalila jim ga je obravnava razmer in predloga o izreku začasnih ukrepov družbenega varstva zoper Delovno skupnost skupnih služb sis gospodarskih dejavnosti občine Velenje.
Po obrazložitvi predlagatelja, izvršnega sveta skupščine občine Velenje, je začasno izrečen ukrep družbenega varstva za delovno skupnost skupnih služb sis gospodarskih dejavnosti nujen za takojšnje in učinkovitejšo odpravo razmer v tem kolektivu. Pri tem ne gre le za odpravo motenj v samoupravnih odnosih, ampak tudi za zavarovanje splošnega družbenega interesa oziroma ukrep naj bi zagotovil nepretrgano izvajanje nalog, za katere je bila ta skupnost pravzaprav ustanovljena. In zakaj je prišlo do takšnega stanja? Po mnenju predlagatelja, ki je ukrep predlagal na pobudo zbora delavcev omenjene delovne skupnosti, je vzrokov za to več: od spreminjanja samoupravne organiziranosti nekaterih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti v zadnjem obdobju, vprašanja vsebine dela, do očitkov za slabo izvajanje planskih nalog v sisih, slabega informiranja samoupravnih organov in delegacij v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, nedoslednega usklajevanja pri pripravi strokovnih podlag za odločanje,. .. nenazadnje tudi zaradi zaostrovanja odnosov v skupnosti.
V temeljito razpravo o tem vprašanju se je najprej vključil delegat delegacije velenjskega dela sozda Gorenje, ki je menil, da za področje, kjer neurejenost in neorganiziranost »delujejo« že vrsto let, ukrep družbenega varstva za delovno skupnost z nekaj delavci družbeno ni sprejemljiv. Položaj te delovne skupnost/ je po njegovem mnenju posledica neurejenih odnosov med izvajalci v delovni organizaciji Vekos, komunalno skupnostjo in to delovno skupnostjo, pa tudi v neurejenem delegatskem sistemu odločanja o planih in planskih ukrepih v komunalni skupnosti. Nerešenih vprašanj na stano-vanjsko-komunalnem področju v naši občini je toliko, da jih začasno izrečen ukrep družbenega varstva za delovno skupnost ne bo rešil celovito brez ustreznega programa. Poleg konkretnih nalog mora biti v njem jasno zapisana delitev dela med izvajalci in delovno skupnostjo kot tudi med tema dvema deloma in upravnimi organi. Takšen program bi po mnenju delegata velenjskega dela sozda Gorenje moral pripraviti izvršni svet skupščine občine Velenje do naslednjega zasedanja vseh treh zborov.
Omenjene pobude za celovito reševanje vprašanj je podprl tudi delegat krajevne skupnosti Stara vas, ki je med drugim poudaril, da uporabniki in izvajalci stojijo na nasprotnih straneh. Vse slabosti takšnega ravnanja pa največkrat krepko občutijo na svojih ramenih prav uporabniki. Stališča občinskega sindikalnega sveta do ukrepa družbenega varstva za delovno skupnost skupnih služb sis gospodarskih dejavnosti se od prej omenjenih, ni prav nič razlikovalo. Po mnenju njegovih članov, ki naj bi se v reševanje problematike na stano-vanjsko-komunalnem področju vključili že leta 1986, je začasno izrečen ukrep družbenega Varstva pravzaprav začetek celovitega reševanja nakopičenih težav na tem področju.
Komu sedaj verjeti, pa so se delegati vseh treh zborov vprašali po razpravi Božidarke Kor-tnik, pomočnice vodja te delovne skupnosti, ki je menila, da je ukrep neumesten, obrazložitev izvršnega sveta skupščine občine Velenje in mnenje družbenega pravobranilca samoupravljanja Velenje pa enostransko in near-gumentirano. Vsebina dela je po njenem mnenju nedorečena zaradi neenotnih pogledov v naši družbi kot tudi zaradi nenehnih sprememb na področju sis gospodarskih dejavnosti. Ukrep je zanjo presenečenje, saj je ta delovna skupnost vendarle imela ves čas podporo pri subjektih v sistemu sporazumevanja in dogovarjanja; odhode delavcev je opravičevala z zamrznitvijo osebnih dohodkov v lanskem letu oziroma zaradi njihove neza-gotovljene socialne varnosti; med drugim je očitala izvršnemu svetu skupščine občine Velenje, da ni opravil naloge, ki so mu jo lani naložili organi sisov ter sindikat, in sicer celovito obravnavo organiziranosti sisov gospodarskih dejavnosti in usmeritev za nadaljnje delo s pobudo o združitvi cestne ter komunalne skupnosti. Ugovorov, zoper ukrep je razpravljalka navedla še več. Svoje razmišljanje pa sklenila z ugotovitvijo, da znamo v naši družbenopolitični skupnosti neurejene razmere reševati le še z ukrepi družbenega varstva. Prav tako je pozvala delegate vseh treh zborov, da zadolže izvršni svet naše občine za celovito proučitev stanja na stanovanj-sko-komunalnem področju in šele nato naj ta predlaga ustrezne ukrepe vključno z delovanjem sis kot tudi vseh izvajalcev.
Vse fiobude, razmišljanja, stališča o začasno izrečenem ukrepu družbenega varstva za delovno skupnost skupnih služb sis gospodarskih dejavnosti pa so delegati zborov strnili v naslednji sklep: vzroki za zastoje in neuresničevanje planskih usmeritev v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu so preveč globoki in kompleksni, da bi jih rešil le izrečen ukrep družbenega varstva za to delovno skupnost. Zato mora izvršni svet poskrbeti za izdelavo temeljite analize vseh odnosov na tem področju, zlasti o ustreznosti sedanje organiziranosti sis gospodarskih dejavnosti, o učinkovitosti in kakovosti dela izvajalskih delovnih organizacij, predvsem Vekosa, in razmejiti pristojnosti med upravnimi organi, organi sis in delovno skupnostjo skupnih služb. Slednji mora izdelano analizo s programom ukrepov predložiti zborom občinske skupščine čimprej, tako da bodo ti lahko o tej problematiki razpravljali in sklepali najkasneje na majskem zasedanju. Za začasnega vodja delovne skupnosti skupnih služb sis gospodarskih dejavnosti pa so imenovali Toneta Hladina, namestnika predsednika komunalne skupnosti občine Velenje, -top-
Sedma šola mora biti dograjena pravočasno
Učencev spet za osem novih oddelkov
Že ob načrtovani gradnji sedme osnovne šole, to je bilo ob pripravi programa za četrti samoprispevek občine Velenje, je bilo veliko dilem o tem, ali šolo zares potrebujemo. Izdelane so bile številne analize, ki so potrjevale potrebnost novega šolskega prostora, v teh letih pa je pravilnost takšnih usmeritev potrdila tudi praksa.
Od leta 1981, ko smo zgradili zadnjo šolo, se je namreč povečalo število učencev kar za dobrih 21 odstotkov oziroma za 1059. Zaradi tega smo bili na področju Titovega Velenja prisiljeni povsem ukiniti celodnevno obliko dela, uvesti drugo izmeno, grozi pa celo tretja, če nova šola ne bo zgrajena pravočasno.
Osnovne šole v Titovem Velenju obiskuje kar 72,4 odstotka vseh osnovnošolcev občine, to je 4378 učencev. Posebej izstopajo šole Antona Aškerca (939 učencev), Bratov Mravljakov (959) in Veljka Vlahoviča (929 učencev). Kar 73,4 odstotka vseh velenjskih osnovnošolcev ima pouk v dveh izmenah v prenapolnjenih oddelkih, kjer nekatere sestavine življenja in dela osnovne šole le s težavo uresničujejo, mnoge pa že izvajajo v okrnjeni obliki. Pedagoški standard je strahovito padel, ugotavlja direktor VIZ Emil Prah, čeprav že prej ni zagotavljal optimalnih pogojev potrebnih za dosego želenih vzgojno izobraževalnih rezultatov.
Opravili so tudi že vpis učencev za novo šolsko leto, ki kaže, da se naraščanje še nadaljuje. Spet so namreč vpisali več učencev kot prejšnje šolsko leto in sicer kar za 8 oddelkov več. Te učence bo treba, če nova šola ne bi bila dograjena, porazdeliti po
že tako prenapolnjenih obstoječih šolah.
Več kot nujno je torej, da pospešimo dela pri izgradnji nove šole v Titovem Velenju in da storimo vse, da bo ta narejena pravočasno.
Gradbeni odbor za izgradnjo nove šole, ki ga vodi Franc Avberšek, je prejšnji teden temeljito pregledal dosedanje aktivnosti ter začrtal naloge, da bo šola pravočasno nared.
10. junija lani je bilo pridobljeno dovoljenje za začetek pripravljalnih del, sklenjena pa je bila tudi pogodba z Vegradom. Nakazanih je bilo 139 milijonov kot avans za pripravljalna dela. (to pa so bila tudi vsa sredstva, ki so jih imeli takrat na voljo). Junija in julija so intenzivno zbirali sredstva in konec julija je bila prva faza izgradnje finančno pokrita, tako da so lahko pridobili tudi gradbeno dovoljenje. Z Vegradom pa je bila podpisana še pogodba za gradbeno obrtna in instalacijska dela prve faze v višini 1.731.449.790 dinarjev. Dogovorjen je bil tudi rok za zaključek teh del — 1. junija letos.
Kmalu po pričetku del je bila ugotovljena zamuda po termin-skem planu, vendar pa je predstavnik izvajalca, septembra na gradbenem odboru obljubil, da jo bodo nadoknadili. Tega pa žal
še vedno niso storili. Predložili so nov terminski plan, ki predvideva enomesečni zamik pogodbenega roka, vendar pa je gradbeni odbor vztrajal, da izvajalec svojo obveznost opravi v predvidenem roku.
Največ težav ima investitor nove šole z zagotavljanjem potrebnega denarja in za vse kar ne morejo plačati pravočasno, so dolžni pokrivati prekoračitve, ki pa so v času visoke inflacije zelo visoke. Tako znaša trenutno ocenjena vrednost prve faze nove šole (na dan 31. 3. 1988) kar 3.498.566 000 dinarjev, kar je dobro milijardo več kot je znašala ta vrednost po investicijskem programu. Pri tem pa ni upoštevano prav nobeno dodatno delo.
Do tako visokih podražitev je prišlo zaradi zamika gradnje od I. maja do 1. avgusta, ker prej niso bila zagotovljena finančna sredstva. V tem času je bilo potrebno pokriti celotno višino podražitev, razen za pripravljalna dela (zanje je bil nakazan avans). Podražitev pa je tolikšna tudi zaradi tega, ker je bila izračunana eskalirana vrednost investicije na osnovi predvidenega indeksa 196, dejanski pa je bil 258.
Do konca tega meseca je torej potrebno za izgradnjo I. faze sedme osnovne šole v Titovem Velenju zagotoviti še 1.779 294 000 dinarjev. Z revalorizacijo samoprispevka bomo pridobili 25 milijonov, po samoupravnem sporazumu z organizacijami združenega dela naj bi zagotovi-
la občinska izobraževalna skupnost in VIZ (amortizacija).
Investitor opozarja, da bi bilo do začetka pouka nujno zgraditi tudi II. fazo objekta (objekt B), saj brez njega ne bodo mogli uresničevati niti minnimalnega programa življenja in dela šole. V tem (B) objektu bo glavni vhod z večnamenskim prostorom, kuhinja in ostali spremljajoči prostori. Predračunska vrednost tega objekta znaša na dan 31. marca 1988 nekaj več kot 1,2 milijarde dinarjev. V tej ceni so zajeta vsa gradbena obrtna in instalacijska dela, oprema in del zunanje ureditve. Ker pa potrebna sredstva verjetno ne bodo zbrana pravočasno, je treba k predračunski vrednosti prišteti še okoli 846 milijonov predvidenih podražitev.
Edini vir, ki je za to naložbo trenutno na voljo, so sredstva samoprispevka v višini 102 milijonov dinarjev, preostali denar pa bo treba zagotoviti v letošnjem in prihodnjem letu — če bodo lahko sklenili z izvajalci kredit in tako zagotovili dokončanje objekta do konca septembra.
Šolo rabimo in storiti moramo vse, da bo pravočasno dograjena, torej do začetka novega šolskega leta. Zato je nujno, da vsi nemudoma poravnamo dogovorjene obveznosti ter se vključimo v uresničitev te družbeno dogovorjene in prioritetno opredeljene investicije v negospodarstvu.
(mz)
Samoupravna stanovanjska skupnost
Manj za novogradnje, več za vzdrževanje
Kadar je na dnevnem redu skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti sprejemanje planskih dokumentov ali dvig stanarin, je v delegatskih klopeh vedno živahno. Kajti potrebe in zahteve uporabnikov na eni ter možnosti izvajalcev na drugi strani nekako ne najdejo skupne poti. Za nameček pa v naši občini zadnja leta ugotavljamo, da so prav nerešena vprašanja na stanovanjskem področju največji krivec za nezadovoljstvo med občani, in da negospodarno ravnanje s sredstvi stanovanjskega fonda povzroča veliko družbeno škodo. Prepričani smo, da bi bila razprava o planskih dokumentih samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje za letos na četrtkovem zasedanju obeh zborov tega sisa še dolgotrajnejša in pestrejša, če ne bi predsednik skupščine stanovanjske skupnosti delegate opozoril na to, da bodo o planu sicer razpravljali. Naloge na tem področju v tem letu pa dorekli in plan sprejemali na naslednjem zasedanju.
Vzrok: neusklajene postavke, veliko pripomb na plan, višje cene stanarin.
Ob tem je treba povedati, da
sprejemanje planskih dokumentov na tem področju v naši občini že tako kasnimo menda iz objektivnih vzrokov. Vrsto težav pri oblikovanju plana je povrzočilo lansko spreminjanje sistema financiranja, vrsta nejasnosti pri viru sredstev, zavrnitev prvotnega plana na področju enostavne reprodukcije — tega je ovrgel odbor — nenazadnje pa je kasni-tev povzročilo tudi izhodišče, da je treba planske usmeitve uskladiti z lastniki stanovanj v največji možni meri ter stanarine, ki so bile najprej zamrznjene, nato izvzete, sedaj pa so v pristojnosti občinskih izvršnih svetov.
Živahna razprava se je najprej vnela okrog novogradenj. Vzrok za tako skromno načrtovano gradnjo novih stanovanj menda ne tiči v pomanjkanju denarja, ampak v oženju možnosti lokacij zanje v naši občini. Prav zaradi slednjega bi morali, po mnenju nekaterih razpravljalcev, uvrstiti nadgradnjo starejših objektov v srednjeročni plan tega sisa oziroma sprejeti za izgradnjo nad-strešnic na teh objektih v občini ustrezen odlok.
Več denarja kot za novogradnje naj bi letos v občini namenili
za amortizacijo oziroma vzdrževanje in obnovo obstoječega stanovanjskega fonda. Osnovna usmeritev sestavljalca tega programa naj bi bila preprečitev razpadanja objektov od zgoraj navzdol. Za uresničitev te naloge bi v tem letu morali zbrati okrog 520 starih milijard dinarjev. Jasno je, da so to le želje. Zato je nekako treba razumeti dejstvo, da je program obnove in prenove iz sredstev amortizacije narejen na osnovi možnosti in ne potreb. Kaj torej uvrstiti na prednostno listo ob dejstvu, da se o pomanjkljivostih takšnih ali drugačnih, delegati pogovarjajo na vsaki seji skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti? Ker se tokrat niso sporazumeli, bodo
o tem programu ponovno raz-pravlali na prihodnjem zasedanju. Hkrati pa so pooblastili Vekos in nadzorni organ, da kljub vsemu izvajata najnujnejša obnovitvena in vzdrževalna dela na stanovanjskih objektih.
Ob koncu četrtkovega zasedanja skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti so delegati sprejeli še predlog prednostne liste po pravilniku o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev in upokojenih invalidov na območju naše občine ter predlog razdelitve stanovanj, zgrajenih iz sredstev amortizacije in izjemne dodelitve solidarnostnih stanovanj.
-tap-
Onesnaženost zraka
V tednu od ponedeljka, 15. februarja do 22. februarja so bile povprečne koncentracije S02 na merilnih mestih v Zavod-njah, na Velikem vrhu in v Titovem Velenju pod dovoljeno stopnjo (0,30 mg/m3). Na nobeni postaji ni bila dosežena niti polovična vrednost dovoljene dnevne koncentracije.
Povprečne polurne koncentracije S02 pa so presegle dovoljenih 0,75 mg/m1 v Zavodnjah 18. februarja ob 6.30 (1,03 mg/m3) na Velikem vrhu pa 18. februarja ob 7.30 (0,83 mg/m3) in ob 9.00 (0,76 mg/m3).
Gozdno gospodarstvo Nazarje
Gozdovi propadajo, mar ne?!
Bomo kdaj sploh še podirali takšna drevesa?
Gozdovi propadajo, v javnosti v zadnjih letih o tem veliko govorimo in pišemo, strinjamo se, da gozdovi umirajo in da z njimi umira še marsikaj, storimo pa nič ali bore malo. Pri tem se zdi, da pozabljamo na najbolj pomembno dejstvo. Ne gre le za pomoč gozdovom, gre za pomoč nam samim in našemu zdravemu življenju. Gozdarji spremembe v naravi stalno preučujejo in več kot zaskrbljeni opozarjajo, zahtevajo ukrepe, sami rešujejo kolikor morejo, vendar to ni dovolj.
Stanje na gozdnogospodarskem območju nazarskega gozdnega gospodarstva, ki zajema Gornjo Savinjsko in Šaleško dolino, po podatkih iz preteklega leta je več kot zaskrbljujoče. Dejstvo je, da na propadanje gozdov v zadnjih nekaj letih bistveno vpliva onesnažen zrak, v veliko »pomoč« pa so mu škodljivci podlubniki. Najprej nekaj več o zraku. Jasno je, da imamo v Sloveniji potratno, umazano in zastarelo industrijo. Okolje onesnažuje do te mere, da je danes v
Sloveniji bolj ali manj poškodovana že polovica gozdov. Republiški inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo je lani opravil pregled propadanja gozdov v Sloveniji. Po teh podatkih je zdravstveno stanje gozdov na nazar-skem in slovenjgraškem gozdnogospodarskem področju najslabše v Sloveniji in je po stopnji ogroženosti na prvem mestu. Na nazarskem področju je le še 20 odstotkov gozdov po številu dreves brez vidnih poškodb, propadajočih gozdov pa je že deset odstotkov. Zal so podatki, ki so jih gozdarji v savinjski in šaleški dolini opravili sami, še veliko bolj zaskrbljujoči. Pričajo namreč, da so poškodovani praktično vsi gozdovi, v odstotkih je to zastrašujočih 99, kar pomeni, da gozdov brez vidnih poškodb ni več.
Razumljivo je, da vseh poškodb ne povzroča le onesnažen zrak, čeprav je njegov delež največji. Ob tem poškodbe zaradi zraka iz leta v leto skokovito naraščajo in so se na določenih območjih samo v enem letu poveča-
le za tri do petkrat. Zaradi emisijskih poškodb so na področju nazarskega gozdnogospodarskega področja samo lani posekali 14.261 kubikov lesa. Letos jih bodo še več, saj kljub vsernu tarnanju družba ne stori praktično ničesar, da bi se stanje obrnilo na boljše, ali vsaj omejilo propadanje.
Poleg tega so se v zadnjih letih močno povečale tudi poškodbe, ki jih v gozdovih povzročajo lu-badarji. Vzrokov za to je več. To so ugodne vremenske razmere, neodpravljene posledice lokalnih nesreč v gozdovih, slabo uresničevanje gozdnega reda, seveda tudi propadanje gozdov zaradi znanih razlogov. V nekaterih gozdarskih enotah je bilo lani stanje že kritično, posebej še na področju ožjega emisijskega področja v Šaleški dolini. Do lani so gozdarji opažali le velikega smrekovega lubadarja, v lanskem letu pa se mu je pridružil še mali in stanje je še slabše. Samo lani so tako posekali 11.171 kubikov lubadarskih sušic, naj-
več na področju Nazarij in Gornjega grada, poškodbe zaradi lubadarja pa so porasle na celotnem področju.
Tega problema so se gozdarji takoj zavedli in vseh nevarnosti v zvezi s tem. Kljub vsem opozarjanjem in reševanjem težav, pa se stanje ni bistveno popravilo.
Zatiranja lubadarja se bodo morali z veliko več resnosti in odgovornosti lotiti terenski delavci in kmetje. Predvsem kmetje — lastniki gozdov, ki so vsekakor ključni člen v verigi varstva gozdov in boja proti podlubnikom. Če zatajijo kmetje, potem je vse ostalo prizadevanje ničevo. Navkljub vsemu, je lubadar lani vsem »ušel«. Letos bo zaradi tega potrebno veliko več resnosti in odgovornosti. Gozdarji že pripravljajo načrt varstva gozdov za vsak revir posebej, operativno uresničevanje teh načrtov pa naj bi omogočilo boljšo kontrolo, uspešno preventivo in zdravljenje gozdov.
j. p.
4. stran * nSS CSS
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
titovo velenje -k
3. marca 1988
turizma, naša
Skupščina turistične zveze občine Velenje
Razvoj skupna naloga
Prejšnji četrtek je bila seja skupščine turistične zveze občine Velenje, ki se je žal niso udeležili predstavniki gospodarske zbornice, nekaterih OZD s področja gostinstva in turističnih agencij. Se posebno zaskrbljenost so delegati izrekli, ker na sejo ni bilo predstavnika Gorenja, kot nosilca razvoja gostinsko turistične dejavnosti v občini Velenje. Menili so, da bi morali turistični delavci v zvezi in društvih dodobra spoznati razvojne usmeritve na tem področju, saj menijo, da ne more biti uspešnega razvoja gostinsko turistične dejavnosti brez aktivnega sodelovanja turističnih društvenih organizacij. Sprejeli so sklep, da bodo na prvem sestanku izvršnega odbora zveze obravnavali razvojni koncept gostinsko turistične dejavnosti v občini Velenje.
Po mnenju turističnih delavcev, bi morali čimprej pristopiti k obnovi hotelskih zmogljivosti v Titovem Velenju (v kolikor ni sredstev za nove naložbe), izgradnji avto campa ob Velenjskem jezeru in mogoče še nastanitveni^ kapacitet v obliki bun-tealovov, izgradnji prepotrebne jfifrastrukture zdravilišča Topolšica ter več kot potrebne trgovine v Topolšici, ki se mora tudi kot kraj razviti v turistično zanimiv kraj. Skupno, poenoteno in učinkovito je treba pristopiti razvoju turistične propagande in informativne dejavnosti. Vsi subjekti, ki imajo karkoli skupnega na področju turistične ponudbe (gostinstvo, trgovina, športne orga-
Denarja za uresničitev programov krajevnih skupnosti je vedno malo. Pa vendar ga obračajo zelo spretno, oplemenitijo ga z lastnimi prispevki in prostovoljnim delom.
Pred krajevnimi skupnostmi občine Velenje so tudi za letošnje leto zelo obsežne naloge.
V primestnih krajevnih skupnostih bodo tudi letos namenili osrednjo pozornost vzdrževanju in posodobitvi krajevnih cest. Takšne so Bele vode, kjer bodo uredili tri odseke krajevnih cest (Het —Visočki vrh, Savinek —Luka, Medve —Luka), Gaberčani bodo rekonstruirali cesto v Velu-nji, Konovčani bodo postavili prometno signalizacijo, v Loko-vici bodo uredili cestna odseka Draj—Ušen in Šaleška magistra-la—Donik. Tudi Plešivčani nameravajo urediti ceste do posameznih domačij, v Pesju pa bodo rekonstruirali cesto do rezervoarja v Podgorju. V Skornem bodo posodobili cesto do Vrabiča do
nizacije, lovstvo, ribištvo itd.), morajo biti ustrezno povezani ali vsaj sodelovati s turistično zvezo.
Predsednik turistične zveze Jože Kandolf je uvodoma delegate in goste seznanil s strategijo dolgoročnega razvoja turizma v naši državi in pri tem poudaril, da moramo imeti jasno strategijo tudi v naši občini, saj je treba razmišljati že na tisti čas, ko v naši dolini ne bo več rudarjenja, ko bo z že znanimi ukrepi odpravljeno onesnaževanje ozračja in jezera. Ta dejavnost bi se morala tudi pri nas hitreje razvijati od ostalega gospodarstva, bistveno pa bi se moral izboljšati delež od turizma v družbenem proizvodu naše občine.
Župana, v Starem Velenju pa cesto od Kvartiča do Meža. Ceste nameravajo v letošnjem letu skupaj s komunalno skupnostjo obnoviti tudi krajani Stare vasi ter Šoštanja. Krajani prav vseh krajevnih skupnosti pa bodo namenili znatna sredstva tudi za redno vzdrževanje krajevnih cest, ki jih je v občini Velenje kar nekaj sto kilometrov.
Pa se ustavimo še pri nekaterih drugih nalogah naših krajevnih skupnosti. V Belih vodah bodo med drugim dogradili telefonsko omrežje ter obnovili most pri Kovaču in kanalizacijo pri Napotniku. Dokončali pa bodo tudi športno igrišče. V Bevčah bodo uredili vodovodno in kanalizacijsko omrežje, v Cirkovcah pa posodobili oziroma okrepili električno omrežje ter poskrbeli za čistilno napravo na svojem vodovodu. V Gaberkah se bodo začeli pripravljati na nadomestno izgradnjo gasilskega doma, modernizirali pa bodo tudi
Predstavnik Celjske turistične zveze prof. Zoran Vudler je ocenil delo zveze in turističnih društev za uspešno. Poudaril je, da je pogoj za uspešno nadaljnje razvijanje turizma v občini usklajeno delovanje profesionalnih organizacij s tega področja in turistične društvene dejavnosti. Eni brez drugega ne morejo. Povedal je, da turistična podmladka delujeta samo na osnovnih šolah Gustava Šiliha in Mihe Pin-tarja-Toleda, kar je zaskrbljujoče. Zato je potrebno ustanoviti turistične podmladke še na ostalih osnovnih šolah. Turistična vzgoja mladine v naši turistični deželi je izrednega pomena in se bo bogato obrestovala v prihodnosti.
Sekretar občinske konference SZDL Martin Budna je povedal, da so bili v zadnjem obdobju narejeni pomembni koraki na področju ekologije. Čisti zrak ter čista in zdrava voda v jezerih in rekah to je gotovo predpogoj za razvoj turizma v naši dolini. Bolj bi se morala vključevati v turistično ponudbo trgovska mreža, saj smo blizu državne meje, kar ne znamo dovolj izkoristiti. Večji poudarek bi morali dati razvoju športnega in poslovnega turizma, za kar imamo dosti možnosti (športni objekti, razvitost gospodarstva). V svoji razpravi je tudi podčrtal, da ne smemo videti občinskih in regionalnih mej in da
združenega dela zgradili dve lepi teniški igrišči in ob njih prostore za športno dejavnost v kraju z garderobami in drugimi prostori. Tu so še turistične kmetije, pa znana vaška olimpiada in podobno. Ustanovitev turističnega društva predlani je bila torej več kot razumljiva in dobrodošla.
Člani društva so se zavedali, da iz malega raste veliko. Temu primerno so opredelili svoje delovne načrte in z njimi v veliki meri strnili napore vseh dejavnikov v tem kraju in krajevni skupnosti. Že kar na začetku so poskrbeli za stvari, na katere so turistično »razvitejša« okolja že »pozabila«. To so koši za smeti, klopi za sprehajalce, oglasna tabla, urejeno plakatiranje in očiščevalne akcije. Vrsto let na Rečici niso postavljali mlajev za delavski praznik, lani so jih spet, za vaško olimpiado so pripravili ra-
je potrebno širiti turistični prostor, ki je dovolj zanimiv za celovitejšo in pestrejšo turistično ponudbo. Izpostavljena je bila tudi cestna povezava čez Sleme v Črno na Koroškem in naprej v sosednjo Avstrijo. Modernizacija ceste bi bila za nadaljnji razvoj turizma pri nas gotovo zanimiva. O turističnih prireditvah so delegati menili, da jih je dovolj, da pa je potrebno doseči večjo kakovost in izvirnost posameznih prireditev.
Ponovno je bilo izrečeno dejstvo, da naši turistični agenciji Kompas in Izletnik skorajda nič ne prispevata, da bi obiskalo naše kraje več turistov (nastanitve-
zgiban tridnevni spored, prežet s kulturo, športom in razvedrilom za vse krajane. Zagotavljajo, da bo letos še boljše. Lani so prestavili tudi »pranger«, sramotilni steber in pomemben zgodovinski spomenik ter pri tem opravili veliko dela.
Vse naštete naloge bodo letos še obogatili, obenem pa želijo obnoviti zgodovinsko pomemben zid v središču kraja. Nadaljevali bodo tudi z ocenjevanjem urejenosti stanovanjskih hiš in okolice, kar je med krajani vzbudilo precej pozornosti in jo bo letos zagotovo še več. Veliko uspešno opravljenega dela torej in še več obetavnih nalog, ki jih bodo zagotovo uresničili, saj so začetne težave v delovanju društva uspešno prebrodili.
j- P-
ne kapacitete niso vselej dovolj izkoriščene), temveč organizirata razne turistične usluge predvsem našim občanom. Tudi v drugih delih države in v tujini morajo vedeti za nas, zato je potrebno pripraviti programe obiskov šaleške doline in ustrezno propagando s katero bomo pritegnili k nam več gostov.
Beseda je tekla tudi o urejenosti in čistosti naših mest in krajev. Če hočemo lepše kraje, moramo bolj uspešno vzgajati prebivalstvo, pa tudi kazni za tiste, ki jim ni mar družbena lastnina, je potrebno povečati in proti njim dosledno ukrepati. Turistična zveza in uredništvo Naš čas
Bobu bob
V krajevni skupnosti Gorica se je sestalo članstvo na programsko volilno konferenco osnovne organizacije Zveze komunistov soseske B. Različni člani po starosti in spolu, po izobrazbi ter funkcijah. A komaj so zagotovili sklepčnost, oz. število prisotnih, da je lahko tako pomembna seja potekala. In potekala je v duhu kulturnega dialoga, ob korektnem vodenju in s prizadevnostjo nekaterih, da se ob izteku mandata čim bolj svečano zaključi.
Bivšemu sekretarju so rekli hvala, čestitali so novemu in ... v zadregi so se pričeli razhajati. Nekomu je odleglo, drugi si je »hočeš-nočeš« naložil težko breme nove funkcije, bil pa je trenutek, ko bi vendarle lahko sproščeno nazdravili novemu programu in nekaterim novoizvoljenim funkcionarjem. Pa, nič.
Na mizi je ostala mala ikeba-na, ki so jo prizadevne članice OO KZ nekje »nabavile«, mogoče celo iz domače cvetličarne. Ostala je v spomin na »mali« praznik, na izvolitev novega sekretarja ter na nov program. Ostal pa je tudi priokus po plehkem, po nečem, kar diši po revščini.
Ob povratku mimo uličnega bifeja so se nekateri ustavili za šankom. »Na špricer te povabim,« mi je dejal kolega. Ko sva pila kavo je beseda dala besedo in slišal sem. Marsikaj, med drugim tudi to, »da vsako društvo,
Kulturni utrinek
Pozornost za kulturno dejavnost je še vedno v veliki meri na strani šol, posebno osnovnih. To dokazujejo s številnimi kulturnimi prireditvami, ki jih organizirajo (največ pripravijo tudi sami) skozi vse leto. Tako je bilo tudi v času ob kulturnem prazniku. Ker pa se na sam dan kulture ni moglo zvrstiti vse, so marsikje porazdelili proslave in kulturne prireditve na več tednov.
Na osnovni šoli Bratov Mra-vljakov v Titovem Velenju so se domislili združitve kulturnega praznika (pripravljena prireditev za krajane krajevne skupnosti Gorica) in obletnice smrti Karla Destovnika Kajuha (22. 2. 88). V goste so povabili Gledališče Pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki ter Jerrya in Sammya s »Prihranjenim dolarjem«. Jože Kranjc in Jože Robida sta komedijo uprizorila, kot že nekajkrat prej v občini Velenje, nadvse prisrčno in navdušila gledalce.
Pohvala šoli, da skrbi za kulturo krajanov in svojih učencev,
bosta pričela podeljevati pohvale in graje, da bi vsaj kančeK prispevali k izboljšanju stanja na tem področju. Skupščina turistične zveze občine Velenje je sprejela poročila in program dela za letošnje leto, v programu so dodali še sodelovanje s partnerskimi mesti in pobratenimi občinami.
Ocenili so, da je turistična zveza v zadnjem letu delovanja prebrodila težave, ki so bile prej prisotne, in da lahko v okviru razpoložljivih sredstev in volonter-skega dela postane pomembnejši subjekt pri krepitvi in razvoju gostinsko turistične dejavnosti v občini Velenje.
ljubitelji malih živali, da ne govorimo o gasilcih idr., imajo kakšen dinar, če pridno delajo. Mi, komunisti, ki pa kar občutno odrinemo od piače, pa nimamo niti za nageljne ob konferenci. Kaj šele za kavo?!« In tako dalje, itn.. ..
Skušal sem ugovarjati, da je koncept vzdrževanja naše organizacije dogovorjen, trdno vpeljan in funkcionira, in ... pa nisem bil prepričljiv. Ko sem nato zapustil gostilno, mi je ostalo za razmislek še kaj. Smo v osnovnih organizacijah premalo domiselni, korajžni, inovativni? Ali pa smo zreli birokrati, ki sejemo idejne pleve in tudi žanjemo plevel? Menda, bi v proračunu občinskega komiteja ZK našli nekaj sredstev za simbolično in najnujnejšo financiranje delovanja osnovnih organizacij. Če se ne bo v tem smislu nič dogajalo, se bodo člani zveze komunistov raje ukvarjali s svojimi konjički.
Zaradi takšnih dogodkov in novega vetra, ki je prepotreben v osnovnih organizacijah, smo slišali na seji (o tem smo že izčrpno poročali) v Kumrovcu, da bi bilo potrebno razmisliti o načinu financiranja aktivnosti, ki se odvijajo v osnovnih organizacijah. Nekatere akcije namreč terjajo nekaj sredstev, četudi neznatnih, potrebna so. Pa ne le iz žepa. Obstaja sistem, ki menda funkcionira. Iz kuvert, direktno!
J. M.
kritika pa staršem, ki se niso v zadostnem številu udeležili povabilu, da bi skupaj z osmo^olci prisostvovali zanimivemu kulturnemu dogodku.
J. M.
Vrnjen denar
V ponedeljek, 22. februarja letos sem v prostorih zavarovalnice v Titovem Velenju pozabila na pultu pred okencem večjo vsoto denarja. Bila sem že povsem obupana, saj odkrito priznam, nisem imela upanja, da bom dobila denar nazaj, ker vem, da je večini občanov v današnji situaciji vsak dinar dobrodošel. Toda bila sem prijetna presenečena, ko sla me uslužbenki Zavarovalnice Marjana Hafner in Anka Čretnik obvestili, da sta našli moj denar in mi ga v celoti vrnili.
Zaradi njune poštenosti, humanosti in prijaznosti do strank se jima najpri-srčneje zahvaljujem.
Dejanje imenovanih tovarišic je dokaz, da sta skromnost in poštenost ljudi najdragocenejša vrlina, ki pa bi jc morali bolj gojiti ob rasti vsake gene-racije.	Marija Kovši
Turistično društvo Rečica ob Savinji
Navidez drobni, vendar
Turistično ponudbo Gornje Savinjske doline in njeno skromnost več ali manj poznamo. Precej bi k dvigu njene ravni lahko pripomogla turistična društva. Ta ponekod delujejo dobro in drugod precej slabše. Zato je toliko bolj razveseljivo dejstvo, da prav pridno deluje najmlajše med njimi, turistično društvo na Rečici ob Savinji namreč. Slabi dve leti šele obstaja, lani pa so njegovi člani opravili precej dela. Uresničene naloge so številne in na prvi pogled skromne, toda za kraj in okolico veliko pomenijo.
V nedeljo so jih ocenili na občnem zboru, prvem po ustanovnem. Ugotovili so, da so uresničili prav vse in to izključno s prostovoljnim delom. Največje priznanje za njihovo delo jim je vsekakor dejstvo, da so krajani zadovoljni z njihovim delom, da se jim vse bolj pridružujejo, torej je plod prizadevanj mladega društva padel na rodovitna tla. Pomembno je, da se je osveščenost krajanov za lepši videz okolja in celotne krajevne skupnosti dvi-
guje. Vsi si želijo, da bi rasla še naprej in bi segla do te mere, da bi Rečica postala urejen manjši turistični kraj. Doslej je bila v turističnem pomenu precej ob strani, zadnje čase pa je krenilo na bolje. K temu je pripomogel vsak po svoje. Na prvem mestu je najbrž avto kamp Menina v bližnjih Varpoljah s številnimi gosti, predvsem iz tujine. Na Rečici so na temelju velike zagnanosti nekaterih posameznikov in s pomočjo številnih krajanov in
Obsežne naloge krajevnih skupnosti
Prednost komunalnim vprašanjem
O pomanjkanju denarja tarnamo na vsakem koraku. Primanjkuje nam ga v organizacijah združenega dela, kjer se kot delavci razburjamo nad vse večjimi obremenitvami. Popoldne pa odidemo na svoje domove, v krajevne skupnosti, kjer gledamo na denar spet drugače. Hudujemo se, ker imajo organizacije združenega dela do potreb krajevnih skupnosti tako malo razumevanja. Teh vprašanj pa se bomo morali lotevati celoviteje in jih obravnavatikot delavci in občani obenem. To seveda še ne pomeni, da bo potem denarja za vse dovolj, le smotrneje in bolj načrtno ga bomo izkoristili.
športno igrišče. Ureditev kanalizacije je osnovna naloga tudi krajanov Gorenja, kjer bodo zgradili tudi otroško igrišče in pridobili dokumentacijo za mrliško vežico. Krajani Konovega usmerjajo osrednje aktivnosti v izgradnjo kabelsko distribucijskega sistema, postavitev čakalnic na avtobusnih postajah, razsvetljavo nekaterih območij KS ... V Lokovici bodo adaptirali dom DPO in v sodelovanju s komunalno skupnostjo uredili kanalizacijo. V Paki nameravajo urediti avtobusno postajališče Trebeliško, nabavili bodo tomo-sove smučarske vlečnice in rekonstruirali igrišča. Plešivčani bodo skušali predati v upravljanje čim več vodovodnih omrežij Vekosu, širili bodo telefonsko omrežje ter prestavili napeljavo z zračnih linij v zemljo, dokončali pa bodo tudi igrišče na Graški gori. Igrišče bodo uredili tudi Ravenčani, opremiti pa nameravajo tudi pevsko sobo v domu krajanov. V Pesju bodo prav tako dokončali kabelsko distribucijski sistem ter uredili otroško igriče. Krajani Skornega in Florjana pa bodo v letošnjem letu vendarle pridobili toplovodno omrežje, zgradili pa bodo še vodovod v Skornem in železniško postajo. V Šentilju bodo nadaljevali z obsežno izgradnjo vodovoda, pričeli bodo pripravljati gradnjo mrliške vežice ter popravili dom krajanov. V Šmartnem
ob Paki bodo zaključili izgradnjo vodovodnega omrežja na Velikem vrhu, uredili bodo avtobusna postajališča, sanirali mostove in poskrbeli za odvoz smeti. Razširili pa bodo tudi telefonsko omrežje. To nalogo imajo v svojem programu tudi Škalčani, ki bodo poleg tega urejali otroška in športno igrišče, zgradili kanalizacijo, pridobili dokumentacijo za kabelsko distribucijski sistem in toplifikacijo. Šoštanjčani pa bodo poleg obsežnih vzdrževalnih del na cestah, ki so jih že omenili urejali še otroška igrišča, vzdrževali likovno galerijo v vili Mayer, zasadili drevje ob levi strani reke Pake in pripravili dokumentacijo za izgradnjo kabelsko distribucijskega sistema. V Topolšici bodo nadaljevali z izgradnjo vodovoda na Grmovem vrhu, ceste na Lomu, razširili bodo telefonsko omrežje ter zgradili trgovino. Zavodčani bodo razširili pokopališče, uredili kanalizacijo, obnovili avtobusna postajališča in razširili telefonijo. V Kavčah bodo nadaljevali z izgradnjo toplifikacije ter pričeli z gradnjo kabelsko distribucijskega sistema. Tej nalogi pa bodo osrednjo pozornost namenile tudi mestne krajevne skupnosti.
To je le nekaj nalog, ki jih načrtujejo za letošnje leto krajevne skupnosti občine Velenje. Veliko jih je. Seveda želimo krajanom, da bi bili uspešni tudi tokrat.
(mz)
pomembni uspehi
3. marca 1988
■k titovo velenje
OD TU IN TAM
nas cas * stran 5
To in ono o kruhu
»Če je sveža, je tudi črna štruca dobra«
Ljudje pogosto tožimo zdaj nad tem, drugič nad drugim. Niso nam »všeč« cene, ki so skoraj vsak dan višje, kaj radi se spotaknemo ob nepravilnostih, tudi te srečamo na vsakem koraku, tožimo, kako nam je slabo,... Po drugi strani pa znamo biti tudi zelo zahtevni. Nič redka niso tarnanja nad slabo kakovostjo izdelkov, pa naj gre za blago ali osnovno živilo, kot je kruh. Ali imamo na prodajnih policah v naših občinah res tako skromno izbiro posebnih vrst kruha, kot menijo nekateri? Ali je kruh, spečen v velenjski industrijski pekarni, precej slabši od kruha iz drugih pekarn? Na ta in še nekatera druga vprašanja, povezana s tem osnovnim živilom, smo poiskali tudi odgovore na ustreznih mestih in pri za to poklicanih ljudeh.
IZBIRA PRILAGOJENA TRŽIŠČU IN MNENJU TRGOVCEV
Začeli smo pri menda največjem »krivcu za slabo« kakovost kruha — v Merxovi industrijski pekarni v Titovem Velenju. V njej so lani spekli 5871 ton kruha, več kot 30 odstotkov osnovnega — črnega, med posebnimi vrstami pa prednjačijo istrske štruce, 506 ton pekovskega peciva (žemlje, bige, hot dog, makov-ke, rogljički, cicibanke, od prejšnjega tedna pa so program slednjega dopolnile še bombete) in 45 ton drobtin. Na željo Gorenja so lani skupaj s slaščičarno pod velenjskim gradom začeli proizvajati pecivo za zajtrke, tako da delavci za stroji niso več tešči do malice. Zadovoljstvo delavcev je prodrlo iz tega kolektiva in lepemu zgledu so sledili še v Tiskarni, Veplasu, EKO. O kakovosti končnega izdelka so nam povedali tole: vsako blago je odvisno od surovin in ustreznosti proizvodnega procesa. Nič drugače ni s peko kruha. V velenjski industrijski pekarni ga pečejo na dva načina. Pri linijski proizvodnji je postopek, od zameša, oblikovanja do peke, mehaniziran. Zaradi strojne obdelave mora biti testo zamešano z manj vode kot testo, ki se oblikuje ročno. Tako narejen kruh se zato bolj drobi. Zaradi krajšega postopka izdelave pa ima tudi nekoliko manj aromatičnih snovi kot kruhrizde-lan na klasičen način.
Strojno delan kruh je primeren za velike porabnike in tiste potrošnike, ki ga kupijo vsak dan sproti. V velenjski industrijski pekarni pečejo na takšen način, torej z linijsko proizvodnjo, poleg osnovnega kruha še štiri vrste posebnega: istrski, primorski polbeli 0,80 kg, celjski in 0,60 kg beli. Da bi bil vendarle tudi linijsko proizveden kruh dalj časa svež, in da bi se manj drobil, mu dodajajo maščobe.
Drugi način proizvodnje predstavlja ročna izdelava tega osnovnega živila. Proces peke je pri tem daljši, vse faze izdelave, razen zameša, pa delavci opravljajo ročno. V tem kruhu je več aromatičnih snovi, zato ostane dalj časa svež in se tudi manj drobi. Ročno delan kruh je še boljši, poudarjajo v velenjski industrijski pekarni, če je spečen v
starih parnih pečeh. Kruh iz takšnih pekarn je lahko resnično popestritev ponudbe na tržišču, ne more pa zadovoljiti potrebam celotne oskrbe, saj smo znani kot narod, ki poje ogromno tega osnovnega živila. Ročno ga izdelujejo v pekarni osem vrst, in sicer je največje povpraševanje po belih 1,5 kg hlebih in polbelih 1,8 kg štrucah. Nekaj manj v trgovinah prodajo grahama, maš-čobnega kruha in tako imenovanih dvojčkov. Prejšnji mesec pa so ponudbo dopolnili še z butik kruhom. Potrošnikom sta iz tega programa na voljo tudi dve vrsti pakiranega kruha (toast in štajerski). »Izbiro poskušamo po svojih najboljših močeh prilagajati tržišču in mnenju trgovcev, ki prvi in tudi najbolj občutijo slabo ali dobro voljo potrošnikov. Da ne samo govorimo, ampak si tudi resnično prizadevamo, je dovolj zgovorna lani izražena in tudi uresničena želja po hambur-gerju s sezamom. Od decembra dalje je naprodaj v Erini Zlatici. Po drugi strani pa smo zaradi preslabe prodaje lani prenehali peči kakovosten domač rženi kruh,« pravi vodja Merxove industrijske pekarne v Titovem Velenju Milena Vrečar. Kaj pa dejstvo, da občani raje segamo po kruhu iz drugih pekarn kot po »domačem«? Na to vprašanje je naša sogovornica odgovorila: »Če nekaj let ješ kruh iz ene pekarne, se ga naveličaš, tako kot se naveličaš hrane iz ene menze. Zato Velenjčani radi jedo kruh od drugod, naš kruh pa hvalijo na Koroškem in v Slovenskih Konjicah.«
KAJ PA O TEM PRAVIJO TRGOVCI?
Da bi sogovorničine besede preverili pri ljudeh, ki prvi in najbolj občutijo slabo ali dobro voljo potrošnikov, smo se odpravili še po trgovinah. Potrošnikom v Erini prodajalni na Cankarjevi 1 v Titovem Velenju je na voljo kar 14 vrh kruha, občasno pa še dve vrsti več. Poleg osnovnega — črnih štruc, prodajo trgovke v tej prodajalni največ 0,60 kg primorskega in kruha s sirotko. Tudi vprašanju, da gredo bolje v prodajo »tuji« kruhi, niso povsem pritrdile. Konjiški beli, zreški, koruzni, ovseni konjiški, ki dopolnjujejo že tako pester iz-
bor, resda ne ostajajo na policah. Precej bolje pa so te prodajale v preteklih letih.
Streljaj dalje, v Košakovi samopostrežbi na tržnici, nismo zvedeli nič novega. Poleg kruha, pečenega v velenjski industrijski pekarni in konjiškega, lahko potrošniki izberejo še med pekovskimi izdelki Žita Ljubljana (ovsen, ajdov, mešani kruh, bel hlebček, rustikal, tivolski, koroški). Še največ od »tujih« kruhov prodajo belega konjiškega. Sicer pa o izbiri dovolj zgovorno priča naslednje mnenje: »Če je črna štruca sveža, ni prav nič slabša od posebnih vrst«. Po mnenju obojih imamo v naši občini preveč posebnih vrst kruha. Bolje bi bilo, če bi jih imeli mnogo manj, pa tega res dobrega.
KAKO PA DRUGJE?
Da ne bi na vso stvar gledali preveč enostransko, smo poklicali še v Žito Ljubljana. Zvedeli smo, da kruh pečejo v več pekarnah, in da ga delijo v dve vrsti: trajne in sveže. Devet vrst trajnih pride prav pred prazniki, med 26 svežimi vrstami kruhov pa gredo še najbolje v prodajo domači hlebci.
Tudi Mariborčani niso preveliki ljubitelji posebnih vrst osnovnega živila. Veliko več povpraševanja kot za vrsto specialnih in pakiranih vrst iz Meljske ter Stuhčeve pekarne, je za sedmimi
vrstami osnovnega kruha kot so pariški, polbeli, turist, dolenjski in kmečki.
Tako torej. Kar držalo bo tisto, kar nam je dejala Milena Vrečar, vodja industrijske pekarne v Titovem Velenju, da se kruha iz ene pekarne po določenem času naveličamo, in da nam zato gre veliko bolje v slast kruh iz drugih pekarn. Sicer pa — koliko ljudi, toliko okusov in toliko želja.
Odgovore na naša vprašanja o kruhu smo začeli z obiskom v velenjski industrijski pekarni, pa tole »analizo« končajmo z načrti tega kolektiva. Ker je dostava kruha v preteklih letih predstavljala eno od večjih težav, jo bodo v tem kolektivu letos poskušali odpraviti z žičnatimi vozički. Te naj bi s posebnimi avtomobili pripeljali do dostavnih mest in potrošniki bi resnično lahko kupili svež, še topel kruh, ki naj ne bi pri prevažanju ter prelaganju spremenil svoje oblike. Ta mesec naj bi v pekarni dobili pakimi stroj in tako povečali prodajo pakiranega peciva tudi za trgovine in ne samo tovarne. Toda, to niso edini načrti zaposlenih v tem letu. Na prodajnih policah naj bi do konca tega leta potrošniki našli tudi kruh, pakiran v papirnatem zavitku. Z nakupom manjše peči pa naj bi si popestrili proizvodnjo oziroma prodaio
te osnovne dobrine.
top
Na prodajnih policah naših trgovin je dovolj posebnih vrst kruha, vsaj tako zatrjujejo trgovci, ki najbolj občutijo slabo ali dobro voljo potrošnikov
Pogled na ekološke raziskave v občini Velenje
V prostorih Občinskega sveta ZSS Velenje je 23. marca potekal pogovor o ekoloških raziskavah v občini Velenje, ki so zaradi vse bolj vidnih degradacij okolja, v zadnjih letih dobile svoje mesto tako znotraj posameznih organizacij združenega dela, kot v programih Občinske raziskovalne skupnosti Velenje.
Omenjenega pogovora, ki je bil prvi takšen in zato sklican v manjšem obsegu, so se poleg predstavnikov programskega odbora Občinske raziskovalne skupnosti Velenje, SŠGZ Velenje, OK SZDL Velenje, Komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja pri SO Velenje, udeležili tudi predstavniki REK »Franc Leskovšek-Luka« Velenje, DO Gorenje Gospodinjski aparati, DO Vekos Velenje in Zavoda za urbanizem Velenje, ki je v letu 1987 izvajal koordinacijo ekoloških raziskav iz programa Občinske raziskovalne skupnosti Velenje ter spremljal izvajanje tovrstnih raziskav v organizacijah združenega dela celotne občine.
Osnovni namen tega pogovora, sklicanega na pobudo Občinske raziskovalne skupnosti Velenje, je bil predvsem ugotoviti stališča posameznih subjektov do
programa ekoloških raziskav Občinske raziskovalne skupnosti Velenje ter možnosti za povezovanje, skupno načrtovanje, vodenje ter izvajanje nalog s tega področja.
Kljub različnim stališčem posameznih udeležencev do navedenih vprašanj, pa je vsekakor najbolj pomemben glavni zaključek tega pogovora, to je, da je z ekološkimi raziskavami v občini Velenje potrebno nadaljevati, predvsem pa s tistimi, ki so že začrtane s programi nekaterih večjih OZD (REK Velenje, Gorenje GA) in programom Občinske raziskovalne skupnosti Velenje. Prav tako pa je z raziskavami potrebno pričeti na tistih področjih (industrijski odpadki, komunalne odplake, organska topila), na katerih se te še niso pričele izvajati in s predhodno omenjenimi programi niso v celoti zajete.
Vzporedno s tem so udeleženci ugotovili, da ekološke raziskave zaradi svoje pomembnosti, morajo dobiti širšo družbeno verifikacijo in podporo ter da mora biti Občinska raziskovalna skupnost Velenje tisto mesto, kjer naj se skozi vse leto zbirajo pobude za raziskovalne naloge s tega področja. Le na ta način je namreč mogoče zagotoviti koordinirano
izvajanje posameznih raziskovalnih nalog s tega področja, ne da bi pri tem prišlo do podvajanja in s tem neracionalne rabe družbenih sredstev.
Pomembno vlogo pri tem pa morajo odigrati tudi subjekti (Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja pri SO Ve-
lenje, SŠGZ Velenje, Območna vodna skupnost), zadolženi za izdelavo katastrov onesnaževalcev, saj od točnosti podatkov o posameznih onesnaževalcih v veliki meri zavisi kvaliteta posameznih raziskav.
Občinska raziskovalna skupnost Velenje
Velenjski kompleks
Začinimo si uvod spet z dvema člankoma iz glasila Socialistične zveze Slovenije z dne 17. februarja. Prvi je bolj naročen oglas, nosi pa nekam kompliciran naslov: »Predlog možnih kandidatov za predsednika in člane predsedstva SRS in nosilce vodilnih funkcij v skupščini SRS in skupščinah SIS družbenih dejavnosti« — vsebine ni treba posebej tolmačiti, raje si poglejmo, kaj piše v drugem članku z naslovom Mesto z dvema imenoma: »Vera Osjetova, županja industrijskega mesta pod Uralom, ki se je nekoč imenovalo Nabereže-nije Čelni, bilo nato leta 1982 preimenovano v Brežnjev, 6. januarja letos pa mu je bilo po sklepu prezidija vrhovnega sov-jeta, centralnega komiteja in ministrskega sveta vrnjeno staro ime, je izjavila, da bodo stroški zadnjega preimenovanja znašali najmanj milijon rubljev. Samo table na vpadnicah bodo stale 200 000 rubljev, poleg tega je treba zamenjati še table z imeni ulic, uradov in podjetij. Ime Brežnjev je tudi na vseh plakatih, žigih in v vseh potnih listih . . .«
Stična točka tema nekaj tiso-čev kilometrov oddaljenima novicama je (Titovo) Velenje, majhna packa na zemljevidu sončne strani Alp. Na kakšen način? Tisti, ki že dlje časa tlačimo (Titovo) velenjsko ravnico, se še dobro spomnimo nastopa našega župana na ljubljanski televiziji pred več kot desetimi leti, ko je odločno napovedal, da občani Velenja niti slučajno ne bomo vplačali posojila za ceste, dokler ne bodo v programu upoštevane tudi naše »cestne« zahteve. Nekaj zatem so naše zahteve v program prišle in vplačali smo (ob žalski občini) največji presežek posojila v Sloveniji. Takrat, bi dejali, je bila naša občina močna. Po narodnem dohodku smo bili (tako kot danes!) v samem republiškem vrhu. Imeli smo Gorenje, Rudnik in morda poleg domačih močnih politikov (vsemu navkljub) še kakšnega močnega botra na republiki (F. Leskošek . ..). In vse to smo očitno znali kot primer izgradnje socialističnega mesta tudi politično dovolj dobro vnovčiti.
Počasi pa so se začele sanje o vzoru socialistične izgradnje Velenja razblinjati. Nekateri domači politiki so odšli, na takšen ali drugačen način so odšli tudi botri, Gorenje je zašlo v krizo, ki ji ni bilo videti konca. Vzporedno s tem sta padala moč in ugled občine Velenje. Kmalu po predsednikovi smrti smo v krizo padajoče Velenje (saj ga lahko mirne duše enačimo z občino Velenje, mar ne) poimenovali v Titovo Velenje. Nesramno bi bilo dvomiti v iskrenost dela občanov, ki so s tem hoteli pokazati svoje spoštovanje do Titove veličine, do Titovega dela, katerega eden rezultatov je tudi moderno Velenje. Enako nesramno pa bi bilo zanikati tudi številne špekulacije, ki jih je (drago!) poimenovanje sprožilo. Ni namreč bilo malo tistih, ki so poimenovanje podprli prav zaradi političnih kalkulacij — Titovo ime naj bi bil močan kapital, ki bi se v Sloveniji in Jugoslaviji dobro obrestoval (mimogrede: nismo samo Velenju popravljali imena, v glorificira-nju veličin socialistične izgradnje so šli še dlje pesjani (Pesje — pesjani), prebivalci kraja, ki je bil najprej priključen k mestu Velenje, krajevna skupnost pa je dobila ime KS Franc Leskošek-Luka; Pesje lepo staro ime kraja je ostalo le še na tabli na železniški postaji; če hočemo kraje v skladu z brisanjem starega in sla-
vljenjem idolov socialistične izgradnje (težkometalna industrija, elektrifikacija,...) še nadalje spreminjati, bi lahko poskusili z naslednjimi predlogi: Zavodnje = Popitova poseka, Ravne pri Šoštanju = Požganica, Šoštanj = Marinčevo barje, Škale = Še-tinčeva gmajna, Metleče = KS Batov J itd, itd, medtem ko bi bilo za celotno Šaleško dolino novo ime Dolina samoupravne socialistične sreče verjetno najustreznejše.).
Sicer pa; vsakdo, ki je šel kdaj vsaj mimo police s knjigami o ekonomiji, si je lahko takoj na jasnem, kako zelo se nam je (moralni in materialni) kapital vložen v podjetje imenovano »preimenovanje« obrestoval. Kriza velenjskega gospodarstva (Gorenja) je pokazala, kakšno politično moč ima (Titovo) Velenje v Sloveniji. Zato, da bi rešili Gorenje, smo (so) morali Velenjčani požreti marsikatero grenko na svoj račun, izgubljali smo samostojnost na marsikaterem področju, ki smo ga dotlej uspeli obvladovati (bančništvo, zdravstvo ..), velenjska vlada je v tistem času morala potiti krvavi pot, da smo bolnika vsaj prekrili s kolikor toliko dolgo odejo. Sicer pa tudi bogve, kako bi se stvari s sanacijo Gorenja razvijale, če ne bi (vsaj po govoricah sodeč) pri nakupu prosulega Koer-tinga imel prste vmes tudi republiški vrh. Kljub temu, da je Velenje kot razvita občina prelivala v druge dobršen del svojega narodnega dohodka!
Gorenjev davek smo torej plačevali vsi in prav v tem času se je lahko rečemo razvil Velenjski kompleks, ki se je dodobra usidral v vseh političnih strukturah. Velenjski kompleks — zmes občutka krivde, bojazljivosti, skromnosti, provincialnosti, božje previdnosti in pokornosti republiškim organom in avtoritetam. Za vsako stvar, ki jo hočemo uresničiti in smo se s tem dotaknili sosedovega plotu, se najprej vprašamo, če je to prav, ne bo li morda republika rekla drugače in nas za našo predrznost krenila po prstih. Še več! Včasih smo že kar pretirano zagnani v dokazovanju svoje lojalnosti (revija št. 57, štafeta .. .) Zobe smo kot občina uspeli pokazati le na ekološkem bojišču in še to ne po zaslugi političnih in ostalih struktur, temveč zaradi agilnosti neke male, ogrožene krajevne skupnosti in skupine osveščenih ekoloških aktivistov.
Kakšna je naša trenutna politična moč (še enkrat — po narodnem dohodku smo v špici SRS), je med drugim razvidno tudi iz tistega spiska evidentiranih kandidatov, ki smo ga omenili na začetku. Med več kot šestdesetimi kandidati za pomembne republiške položaje ni (če odštejemo daljnega rojaka Kmecla in davnega občana Vogrinca) niti enega kandidata iz velenjske občine. Gospodarski moči navkljub! Nimamo ustreznih ljudi ali nas v republiki ne upoštevajo? S čim smo zakockali svoj ugled? Saj relativno uspešnega gospodarstva menda ne vodijo sami nesposobneži!? Daleč je tisti čas, ko je velenjski župan zarobantil pred TV kamerami — in uspel. Ali tram morda ne manjka nekaj tistega, čemur Slovenci v odnosu do drugih narodov pravimo zdravi nacionalizem. Recimo temu pri nas prava mera »občinizma«, temelječega na gospodarski moči, visokem izvozu, energetski pomembnosti, ekološki ogroženosti... In verjemimo staremu reku, po katerem cagav fant še nikoli ni pri dekletu spal!
U. HRAST
Naši planinski izleti
Tudi v zadnjem mesecu dni je Planinsko društvo Titovo Velenje za svoje članstvo izvedlo pester program akcij.
24. januarja smo se udeležili pohoda »Zdravju naproti« v organizaciji PD Polzela. Okoli 300 udeležencev se je zbralo v lepem nedeljskem jutru na železniški postaji Paška vas in krenilo skozi zaselke Gavce in Veliki vrh na Goro Oljko. Naša skupina se je vračala skozi Tajno in Podkraj.
Sekcija v Gorenju je dve nedelji zaporedoma namenila obisku bližnje, a vseeno slikovite trans-verzale »Po poteh Vinske gore« in ugotovila, da je tudi v bližini Titovega Velenja še dosti naravnih in krajevnih zanimivosti, vrednih ogleda.
Planinci smo se spomnili tudi slovenskega kulturnega praznika in 7. februarja obiskali Kremžar-jev vrh na Pohorju. Tudi zadnja pohorska koča, ki še ni povezana s cesto, je v zadnjih letih precej spremenila podobo, ima elektriko, tovorno in smučarsko vlečni-co in pogoje za obratovanje skozi vse leto, o čemer zgovorno priča vpisna knjiga.
13. februarja smo izvedli že 8. zimski pohod na Uršljo goro. Doslej se ga je udeležilo že 207 naših članov, ki so pretežno uživali v prostranih razgledih, dvakrat pa so se morali spopasti tudi z močnim vetrom in snežnimi zameti. V povečani koči, ki je pozimi odprta le ob koncu tedna, še vedno vlada prijetno razpoloženje in pristno tovariško vzdušje.
Zato se hitro pozabijo fizični napori, ostanejo pa lepi spomini.
Zadnjo soboto je bil že 23. zimski spominski pohod na Stol, v spomin na junaško borbo Jeseniške čete z Nemci dne 20. 2. 1942. Spet so se zgrnile v Žirovnico nepregledne množice ljubiteljev zimskih Karavank iz vse države. Stol je zanimiv skozi vse leto, saj je povezan z ustanovitvijo slovenske planinske organizacije (izlet Piparjev leta 1892), z njega je odličen razgled na Savsko dolino, Julijske Alpe in Karavanke. Doslej se je naših zimskih pohodov na Stol udeležilo že 1.230 planincev iz Šaleške doline, preko izletov sekcije Gorenje pa še približno nadaljnjih 700 oseb. Letos so za deseti pohod prejele spominsko plaketo Majda Malovrh iz Titovega Velenja, Danica Gruber iz Hrastovca in Lučka Hleb iz Šoštanja. Naši
člani in simpatizerji so tudi zainteresirani za ohranjanje kulturne dediščine, zato jih je 78 prostovoljno prispevalo sredstva za odkup in obnovo rojstne hiše Matije Čopa v Žirovnici, da v treh letih odpravimo vsi skupaj slovensko kulturno sramoto.
Iz napisanega izhaja, da je program Planinskega društva Titovo Velenje raznolik in bogat, vrata pa stalno odprta za vse zainteresirane. Planinstvo ob koncu 20. stoletja ni več noben eliti-zem ali moda, ampak že kar življenjska potreba! Vsem občanom, ki se zanimajo za našo dejavnost sporočamo, da lahko dobijo informacije v naši pisarni na Šaleški 18 vsak torek in četrtek, od 17. do 19. ure, kot tudi prvih pet dni v tednu od 9. do 10. ure. Pridite in se vključite! V gorah je lepo!
Miroslav Žolnir
6. stran * f|aS CBS
KULTURA
titovo velenje *	3. marca 1988
Šoštanj
40 let umetniških hotenj Šaleških likovnikov
Društvo Šaleških likovnikov si je za svojo ustanovitev izbralo letnico 1947, ko so v Kajuhovem domu v Šoštanju prvič razstavljali štirje domačini: Majda Kurnik iz Velenja ter Janez Ravljen, Mišo Skornšek in Viktor Kojc iz Šoštanja. Razstavo so pripravili v počastitev kulturnega praznika, 8. februarja, sploh pa je bila to prva razstava v Šaleški dolini. Od prvotnih štirih članov jih je sedaj v društvo vključenih že 60, različnih starosti in poklicev. Še zlasti pa je razveseljivo, da se z umetnostjo ukvarja tudi vedno več žena.
Skupščino društva, ki je bila prejšnji petek tam, kjer je pred 40 leti bila tudi prva razstava, je pričel Šaleški oktet. Od prvih štirih razstavljalcev sta se je udeležila tudi Mišo Skornšek in pisec teh vrstic. Polde Rober, predsednik društva Šaleških likovnikov, je ocenil lansko delo kot uspešno na vseh področjih, še zlasti pri organiziranju raznih tečajev, kolonij in razstav, pa tudi pri udarniškem delu. Pohvalil je tesno sodelovanje z osnovno šolo Biba Ročk ter kulturno skupnost občine Velenje in zvezo kulturnih organizacij. Neprecenljiva je bila tudi pomoč Rudnika lignita Velenje. V poročilu je poudaril, da v društvu ni mladih, kar je verjetno odraz pomanjkljive likovne vzgoje na srednjih šolah. Skoraj vsi razpravljalci so izrazili veliko željo po organizaciji raznih teča-
jev, kolonij, razstav ter splošno po izobraževanju. V ta namen bodo na podstrešju Mayerjeve vile v Šoštanju uredili še nekaj ateljejev. Prav tako v razpravi ni manjkalo pobud o tem, da bi člani poklonili društvu po eno delo, izkupiček pa »pustili« v društveni blagajni. Poudarili so tudi, da bi se morali člani žirije ob razstavah pogovoriti z avtorji o kakovi-sti del oziroma jim pojasniti, zakaj nekatera niso za razstavo. Rado Slane, predsednik občinske kulturne skupnosti, je prav tako pohvalil delo društva, hkrati pa izrazil željo, da bi se člani društva vključili v 100-letnico rojstva kiparja Ivana Napotnika, Mayerjeva vila pa naj bi postala središče nadaljnjega kakovostnega izobraževanja bodočih likovnikov. Že po tradiciji Šoštanjčani
radi obiskujejo razstave, zato bi bilo prav, če bi te organizirali v Domu kulture, kjer bi si jih lah-, ko ogledalo precej več krajanov. Po mnenju Ždravka Zupančiča, predsednika prosvetnega društva Svoboda Šoštanj, si razstavljena dela v Mayerjevi vili lahko ogleda le nekaj ljudi.
V delovni program za letos so člani društva Šaleških likovnikov med drugim zapisali skrb za nadaljnje izobraževanje svojih članov, organizacijo raznih razstav, navezavo stikov z drugimi likovnimi društvi, zanemarjali pa ne bodo še društvenih prostorov ter okolice Mayerjeve vile.
Ob koncu so izvedli tudi volitve. Društvo bo še naprej vodil prizadevni Polde Rober, za predsednika skupščine pa so imenovali Srečka Meha. Viktor Kojc
[ 1	M	M	[nI	t o j	1 1	1 1	1 1	1
REDNI KINO
Četrtek, 3. 3. ob 18. in 20. uri BARVA DENARJA — ameriški, drama. V gl. vi.: Paul Nevvman, Tom Cruise.
Petek, 4. 3. ob 10., 18. in 20. uri ZAKON PESTI — ameriški, akcijski. V gl. vi.: Janet Laine.
Ob 22. uri NOČNA PREDSTAVA - OTOK STRASTI -francoski, erotski. V gl. vi.: Kris Murphy.
OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA FILMA.
Sobota, 5. 3. ob 16., 18. in 20. uri ter nedeljo, 6. 3. ob 18. in 20. uri POLICIJSKA AKADEMIJA I — ameriški, komedija. V gl. vi.: Steve Guttenberg.
Nedelja, 6. 3. ob 16. uri ASTE-RIKS PROTI CEZARJU -francoski, risani.
Ponedeljek, 7. 3. ob 10., 18. in 20. uri ter torek, 8. 3. ob 18. in 20. uri PORKYS I — ameriški, komedija. V gl. vi.: Dan Mona-han.
Sreda, 9. 3. ob 10., 18. in 20. uri LINK — angleški, grozljivka. Vgl. vi.: Elizabeth Shue. KINO DOM KULTURE
Četrtek, 3. 3. ob 20. uri PLANET ORDESA — avstral.-angl., znanstv.-fant.
Nedelja, 6. 3. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA -ASTERIKS PROTI CEZARJU
—	francoski, risani. FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 7. 3. ob 20. uri BARVA DENARJA - ameriški, drama. V gl. vi.: Paul Newman, Tom Cruise. Režija: Martin Skorsiz. Dobitnik Oscarja 1987 za glavno moško vlogo. KINO ŠOŠTANJ
-	Sobota, 5. 3. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA — ASTERIKS PROTI CEZARJU -francoski, risani.
Ob 18. uri V IMENU LJUDSTVA — domači.
Nedelja, 6. 3. ob 17.30 in 19.30 uri BARVA DENARJA - ameriški, drama.
DVIGNJENI ZASTOR # DVIGNJENI ZASTOR
Ponedeljek, 7. 3. ob 19.30 POLICIJSKA AKADEMIJA 1 -ameriški, komedija.
Sreda, 9. 3. ob 19.30 PORKYS — ameriški, komedija.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 4. 3. ob 19. uri BARVA DENARJA — ameriški, drama.
Nedelja, 6. 3. ob 13.30 OTROŠKA MATINEJA - ASTERIKS PROTI CEZARJU -francoski, risani.
Torek, 8. 3. ob 19. uri POLICIJSKA AKADEMIJA I -ameriški, komedija.
KINO ŠKALE
Nedelja, 6. 3. ob 16. uri POLICIJSKA AKADEMIJA I — ameriški, komedija.
KINO VELENJE SI ZADRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
MIN1FEST
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 10. 3. ob 20. uri ČRNA VDOVA — ameriški triler, režija: Bob Rafelson, vloge De-bra Winger, Theresa Russell.
Zardevanje
Izrednemu angažmaju ekološko budnih ljudi v naši dolini se je nazadnje pridružila še narava! To ateisti pripisujejo fizikalnim zakonom, verniki pa bo^ji volji. Tisti, ki so vedno nekje vmes trdijo, da je narava za nas poskrbela tako, da ni zmrzali in da je v akumulacijah dovolj vode, božja volja pa s tem, da nuklearka ni v okvari in dela s polno močjo. Elektrike je dovolj, celo toliko, da šoštanjski elektrarni ni potrebno generatorjev do konca izmozgati. Tako naj bi bili ubiti dve muhi na en mah: dovolj elektrike, nič redukcij in zadovoljno ljudstvo na eni strani ter manj kurjenja fosilnih goriv in zadovoljni »zeleni« z gozdovi vred na drugi. Toda to nenadno harmonično ravnotežje je le navidezno —• v velenjskem rudniku že polglasno bijejo plat zvona.! Ker TEŠ deluje z zmanjšano močjo, se polni deponija premoga, kar zahteva strahotno velika obratna sredstva. Premoga naj bi bilo že več kot milijon ton (torej več kot dvomesečna proizvodnja), za njegovo »vzdrževanje« pa bo potrebno izbrskati 3 bilijone starih din!! Vse to se rudarjem obeša okoli vratu kot mlinski kamen. In to zdaj, pozimi, ko je TE Šoštanj vedno sproti pokurila, kar so rudarji nakopali. Kaj bo šele spomladi, ko bo voda itak dovolj in bo elektrarna začela z rednimi remonti?
Znašli smo se v položaju, ko se zahteve ljudstva (zmanjšanje emisij iz TEŠ) dejansko uresničujejo, toda ne zaradi volje in hotenja proizvajalcev energije, ampak zaradi navidezno ugodnih vremenskih razmer. Ker zmanjševanje proizvodnje elektrike (in s tem emisij in imisij) ni rezultat natančno izdelanega načrta, so lahko posledice več kot neprijetne. Tako nas prav nič ne preseneča mnenje sindikalne konference RLV, ki pravi takole: »zaradi nekaj več dežja ne bi smeli pristajati na zmanjševanje proizvodnje ... tisti, ki bodo to zahtevali, naj za to tudi odgovarjajo. Že danes je namreč prepolna deponija premoga našega kombinata velik problem, ker nas obremenjuje z ogromnimi stroški. Zato pa bi nakup električne energije izven Slovenije, denimo, v takšnih razmerah bil že skoraj
»Bolj častno je živeti v svojih, kot v tujih zablodah«
(Duško Radovie)
kriminalno dejanje!« (podčrt. VG). To mnenje je seveda popol' noma pravilno, če nanj gledamo s podjetniškega stališča (in tako bi morali po moje vedno početi). Povsem drugače pa je, če na (naravna) dejstva pogledamo skozi vizir narodnega gospodarstva. Kaj stori umen gospodar, če se mu ponuja poceni energija, npr. vodna? Izkoristi jo, jasno, in ohrani dragocena fosilna goriva tako, da zmanjša njihovo uporabo. Toda tega ne stori tako, da rudnike in termoelektrarne popolnoma zatolče. Tako gotovo ne začne odpuščati rudarjev, ampak po natančno izdelanem načrtu in ob enakih plačah vzdržuje stanje pripravljenosti. Neumen gospodar pa udari kar počez in brez premisleka: delavce v rudnikih začne odpuščati, zmanjšuje proizvodnjo in se, kajpak, kmalu znajde v nemogočem položaju: vode zmanjka, nafta se podraži, rudnik pa tudi ni zaljubljena ženska, ki jo spraviš k pomivanju posode z bežnim nasmeškom!
Stališče sindikalne konference RLV je torej pravilno in nepravilno. Z narodnogospodarskega vidika bi bilo prav gotovo umno (ne pa kriminalno) kupovati cenejšo energijo drugje, obenem pa ohranjati skromne in dragocene domače energetske vire. Toda res je, da bi za to morali imeti izdelano politiko, ki bi delovala na makro ravni in po ekonomskih principih. Njen osnovni motiv bi moral biti: kupovati poceni, prodajati drago!
In tako smo prijadrali do točke, kjer se lahko predamo znanemu in prevladujočemu jamranju. S prstom lahko nemočno pokažemo na zgrešeno republiško in zvezno zakonodajo, na ukrepe »tekoče« ekonomske politike, ki REK pač potiskajo v položaj, v katerem se mora obnašati racionalno. In racionalno v teh okoliščinah, ponovimo še enkrat, je to, da se proizvodnja premoga ne zmanjšuje. Toda vprašajmo se, ali tako velik kombinat, ki proizvaja več kot tretjino slovenske električne energije, nima pri nastajanju in spreminjanju zakonodaje in »tekoče« politike prav nobene besede? Temu skoraj ni mogoče verjeti! Prepričani smo, da REK le ima kdaj pa kdaj možnost trdo udariti po mizi. Če tega ne stori zaradi kratkovidnih in kratkoročnih interesov, ko mu v določenih okoliščinah trenutna ureditev ustreza, potem je to seveda povsem druga zgodba. Va-
Piše: Vane GOŠNIK
njo gotovo sodi tudi dejstvo, da ne more biti slabo podjetju, ki lahko (kakorkoli že) vedno pričara denar za plače in investicije. In izgube, če se na koncu leta znajde v njih.
Če so velenjski rudarji trenutno v nezavidljivem položaju, ki se nevarno približuje tistemu v letih 1965/67, potem tega nikakor ne bi mogli pripisati le naravnim zakonom in trenutnim censkim nesorazmerjem. Tako je dejstvo, da je nafta trenutno cenejša za ogrevanje stanovanj, za REK nepomembno. Velenjski lignit namreč nikoli ni bil namenjen predvsem široki potrošnji, pa tudi elektrarn na mazut v Sloveniji nimamo toliko, da bi lahko »ogrozile« proizvodnjo v TEŠ.
Pravi problem se skriva v dejstvu, da je proizvodnja električne energije v TEŠ neznansko draga, toda računa uporabniki nikoli ne plačajo direktno. Draga pa je predvsem zaradi dveh dejstev: zaradi neznanskega družbenega premoženja ki izginja (hiše, plodna zemlja, razseljeni ljudje, spreminjanje mikroklime, umirajoči gozdovi, bolni ljudje, ogrožene poljščine in domače živali ...) in zaradi izredno nizke kalorične vrednosti lignita. Toda dejansko in realno ceno nekdo in na koncu vedno plača. Če računa ne plačajo neposredni uporabniki na tak ali drugačen način (npr. z davki, ki navidez nimajo nikakršne zveze s premogom in elektriko), ga gotovo izstavi narava. Ta vedno vrača udarce, slej ali prej!
In kaj se bo izcimilo, če se sporazumejo naravne sile in pametni republiški politiki? Najmanj to, da se bo REK in s tem celotna občina ponovno znašla v nemogočem ekonomskem in družbenem položaju, ki ga je zlahka mogoče primerjati s tistim v letih 1965/67. To pa nas ponovno opozarja na dejstvo, da dolina ne pozna strategije življenja in razvoja brez premoga.
Nova nevarnost grozi Šaleški dolini. Pa ne zaradi »varstveni-kov okolja« ali naravnih zakonov, temveč zaradi odsotnosti načrtov, ki ne bi temeljili na energetskem gigantu. Leta hitro tečejo in prav mogoče je, da se bo kljub »Jatni Šoštanj I. faza« uresničila napoved prijatelja, ki je k nam prišel iz prijateljske republike. Dejal je približno takole: »Nekoč bo samoten veter pihal po praznih ulicah tega mesta!«
Koledar kulturnih prireditev — marec
PETEK, 4. marca, ob 19.00
dom krajanov Škale otvoritev razstave likovnih del Betka CIMPERC, ornamentika Oskar SOVINC, akvarel
V programu ob otvoritvi sodelujejo Mešani pevski zbor in recita-torji KUD Stane Sever
SOBOTA, 5. marca, ob 19.30
dom kulture Titovo Velenje
Bertolt Brecht
MALOMEŠČANSKA SVATBA
gostuje SNG Ljubljana DRAMA
Režija: Edvard Miler Igrajo: Jerica Mrzel, Polona Ve-trih, Brane Ivane, Saša Pavček, Aleš Valič, Branko Grubar, Barbara Levstik, Roman Končar, Kristijan Muck. Glasba: Urban Koder.
Gre za zgodnje delo dramatika Bertolda Brechta iz leta 1910. Kaže poročno svečanost v novem stanovanju in uporabo novega pohištva, ki ga zakonca sama izdelata; nazadnje se stanovanje spremeni v bojišče, novo pohištvo je uničeno, pa tudi začeti zakon in prihodnja družina ostaneta v celoti brez iluzij; razpoloženje, udobnost pa tudi laž in komaj ohranjena etiketa zgr-mijo na kup obenem s posteljo, v katero ležeta noseča nevesta in pohotni ženin.
Vstopnice 3.000 din! Popusti običajni!
SOBOTA in NEDELJA, 5. in 6. marca 1988
obisk koncerta na Dunaju v sodelovanju s KOMPASOM HOFBURŠK1 SIMFONIČNI ORKESTER
v Koncertni hiši na Dunaju
Program: J. Strauss, E. Kalman, F. Lehar, R. Stolz Gre za dvodnevni izlet na Dunaj z obiskom tipičnega koncerta dunajskih barv. Vključen je tudi ogled Dunaja z vsemi njegovimi znamenitostmi. Cena aranžmaja 79.900 din ter doplačilo vstopnice za koncert (250 Asch). Nekaj prijav je še možnih. Pohitite!
PONEDELJEK, 7. marca, ob 18.00
dom kulture Titovo Velenje
KONCERT V POČASTITEV DNEVA ŽENA
Sodelujeta: Mešani pevski zbor Centra srednjih šol, ki ga vodi Danica Pirečnik in Moški pevski zbor Kajuh, ki ga vodi Žmago Frankovič.
Slavnostni govor ter slovenska narodna in umetna pesem bosta naša čestitka ob prazniku. Vstopnine ne bo!
PETEK, 11. marca, ob 19.00
Galerija Kulturnega centra Ivan Napotnik
otvoritev razstave skulptur Vlasta ZORKO
V programu ob otvoritvi bo nastopila skupina za izrazni ples.
Kiparka Vlasta Zorko izdeluje predvsem malo plastiko v glini in drugih materialih, poznamo pa jo tudi kot avtorico spomenika generalu Maistru v Mariboru.
Razstava bo odprta do 20. aprila.
PETEK, 18. niarca, ob 19.00
dom kulture Šmartno ob Paki DRUŽINSKI SMEH zabavajo vas Trefaltovi
Znana družina Mite Trefalta vam bo nanizala prizore iz družinskega življenja, od problemov najmlajših do mozolčaste pubertete in spet do okoliščin pred sklenitvijo zakonske zveze, pa do modrovanja Košnikovega Janeza o tem, kako je bilo včasih pa čist drugač' ... vse pa na humoristi-čen, Trefaltovski način.
Vstopnice 2.000 din. Popustov ni!
JOŽICE in JOŽEKI! Svoj god ne praznujte samo pri obloženi mizi, temveč tudi z obiskom lepe prireditve, na katero lahko povabite marsikoga . . .
SOBOTA 19. MARCA, ob 15.30 in 18.00
dvorana Glasbene šole Titovo Velenje
31. SREČANJE MLADIH PEVCEV
občine Velenje
Gre za vsakoletno predstavitev pevskih zborov vzgojno-varstve-nih in vzgojno-izobraževalnih ustanov občine Velenje. Na 2 koncertih se bodo predstavili pevski zbori po posebnem programu ZKO in Glasbene šole, ki bo objavljen naknadno. Vstopnice 2.000 din!
SOBOTA, 19. marca, ob 19.00
Dom krajanov Škale
OH, TA L'BEZEN komedija po A. P. Čehovu
Režija: Rosvita Vugrinec Mentor: Ljerka Belak
Gre za premierno uprizoritev, ki sojo pripravili prizadevni gleda-liščniki iz Škal.
TOREK, 22. MARCA, ob 19.00
obisk v ljubljanski operi
Peter Iljič Čajkovski LABODJE JEZERO balet
Dirigent: Igor Švara
Balet Labodje jezero sodi v sam vrh najbolj priljubljenih svetovnih baletnih stvaritev. S svojo očarljivo glasbo, razgibanimi ritmi in sijajno instrumentacijo vsakokrat na novo očara poslušalce.
Odhod avtobusa ob 16.30 izpred Rdeče dvorane. Cena aranžmaja [ 10.000 din. Prijave do zasedbe. | Rezervacije na telefon 854 747. ; Šteje se, da je rezervacija potrjena, ko je znesek vplačan. SREDA, 23. MARCA, ob 19.00 obisk v operi v Ljubljani
Giuseppe Verdi TRAVI ATA
Dirigent: Vladimir Kobler
Verdi je bil eden največjih opernih skladateljev. Njegovo mesto je ob Mozartu in Wagnerju, njegove opere pa predstavljajo železni repertoar vsakega opernega gledališča.
Tudi v TRAVIAT1 je veliko slavnih melodij in arij: napitnica in sopranska arija iz prvega dejanja, tenorska in baritonska arija iz drugega, sopranska arija ter duet za sopran in tenor iz tretjega, pa še orkesterski predigri iz prvega in tretjega dejanja.
Odhod avtobusa ob 16.30 izpred Rdeče dvorane. Cena aranžmaja 10.000 din. Šteje se, da. je rezervacija potrjena, ko je aranžma plačan. Prijave do zasedbe avtobusa. Telefon 854 747.
ČETRTEK, 24. marca, ob 19.00
dom kulture Titovo Velenje
Zvone Šeruga POTOVANJE K LJUDEM z motorjem okoli sveta Videli bomo 250 barvnih diapozitivov o 3 leta in 102.000 kilometrov dolgi poti preko 32 dežel in 5 kontinentov, ki jo je avtor opravil na štirih različnih motorjih.
Vstopnice po 2.000 din! Popustov ni!
SOBOTA, 26. MARCA, ob 18.00
obisk v Čankarjevem domu v Ljubljani
DIMITRIS SGOUROS, klavir in Simfonični orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Uroš Lajovic Program: A. Dvorak — Simfonija št. 8; J. Brahms — Klavirski koncert 1
Mladi grški pianist, ki je že dvakrat navdušil slovensko publiko, bo tokrat kar trikrat nastopil v Cankarjevem domu, vsakokrat z drugačnim programom in drugim dirigentom.
Odhod avtobusa ob 15.30 izpred Rdeče dvorane. Cena aranžmaja 12.000 din. Nekaj mest je še na razpolago.
SOBOTA, 26. MARCA, ob 11.00
dom kulture Šoštanj LIKOVNI SVET OTROK XX. jubilejna razstava V programu ob otvoritvi sodeluje Simfonični orkester Glasbene šole Titovo Velenje. Dirigent: Dušan Lipovec Razstava LIKOVNI SVET OTROK bo na ogled v osnovni šoli Karel Destovnik Kajuh v Šoštanju, čez vse leto.
SREDA, 30. marca, ob 19.30
dom kulture Titovo Velenje
Ugo Betti
ZLOČIN NA KOZJEM OTOKU
drama v treh dejanjih
Gostuje Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana
Režija: Paolo Magelli Igrajo: Milena Zupančič, Veronika Drolc, Marinka Štern, Želj-ko Hrs, Pavle Rakovec ter člani orkestra Lado Jakša, Matjaž Albreht, Nino de Gleria, Aleš Rendla
Zločin na Kozjem otoku je zgodba o treh ženskah, ki živijo na nekem italijanskem otoku. To so mati, hčerka in materina sestra . . . Pojavi se postaven moški, ki prinese sporočilo, da je materin mož umrl. Vse tri ženske se zaljubijo v tega nenadnega prišleka nakar se zgodba usodno zaplete za lepega mladeniča . ..
Vstopnice 3.000 din. Popusti običajni !
V APRILU NAPOVEDUJEMO: TOREK, 12. APRILA, OB 19.30
DOM KULTURE Titovo Velenje
Johann Strauss
NETOPIR
opereta
Gostuje SNG, Opera in balet Maribor Dirigent: Uroš Lajovic
Glasba * Netopirju je genialni povzetek vseh dotakratnih oblik, ki so izražale specifično dunajsko mentaliteto z nekaj pariškega duha atmosfere, ki ji je bil Strauss kos od prvega do zadnjega takta partiture. Gre za umetni-I ško visoko kvalitetno delo. ki v vsakem pogledu zadovoljuje okus slehernega poslušalca. Že iskrivo in zanosno — brez trohice sentimentalnosti — napisana uvertura, povede poslušalca v veselo razpoloženje celotnega dela. Opereto Netopir so V SNG Maribor uprizorili prvič leta 1920/21 ter 1929/30, ko je bil režiser Vladimir Skrbinšek. Tokrat so se Mariborčani res izkazali, saj je opereta požela navdušenje poslušalcev tudi na velikem odru Cankarjevega doma v Ljubljani.
Cena vstopnic bo javljena naknadno!
Ob 8. marcu — mednarodnem letu žensk iskreno čestitamo:
Občinska kulturna skupnost Velenje Zveza kulturnih organizacij Velenje Kulturni center Ivan Napotnik Titovo Velenje
3. marca 1988
titovo velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas čas * stran 7
Koledar
ČETRTEK. 3. marca MILENA PETEK, 4. marca - KAZIMIR SOBOTA. 5. marca JADRANKA NEDELJA, 6 marca - DANICA PONEDELJEK. 7. marca FELIC ITA TOREK. 8. marca DAN ŽENA SREDA, 9. marca - FRANČIŠKA
Mali oglasi
NA SONČNEM KRAJU BLIZU ATOMSKIH TOPLIC prodam star vinograd z zidanico 2800 m'. Asfalt, elektrika, voda na parceli. Jagrič, Kajuhova 2, Titovo Velenje.
CITROEN VISO 11 RE, staro 2 leti, registrirano do februarja 1989 prodam. Prevoženih 17.000 km. Telefon 853-312 (interna 1451) dopoldne, popoldne od 16. ure dalje Šalek 93, stanovanje 13.
OSEBNI AVTO R-4 TL UGODNO PRODAM, letnik 1978, cena 100 SM, Gorica, Vrnjačke Banje 5, 7 nadstropje, stanovanje 61. RABLJENE IZDELKE GORENJA: barvni TV 962 Selectoma-tic, štedilnik 2 + 2, hladilnik 170 1 prodam. Prodam tudi računalnik C64 s kasetofonom in di-sketnikom skupaj s cca 1000 igrami in uporabnimi programi na disketah in kasetah. Telefon 858-514.
GOLF JXD, marec 87, prodam, cena 19 M. Telefon 857-278. MLADA DRUŽINA NUJNO IŠČE STANOVANJE za dobo 6 mesecev. Ozimic, Cesta na Roglo 11 E, Zreče.
ROLETE, PLASTIČNE IN LESENE ter žaluzije izdelujemo in vgrajujemo. Telefon 24-296. TELICO, TEŽKO 230 kg, prodam. Alojz Friškovec, Škale 30, Titovo Velenje.
V TITOVEM VELENJU, Šmart-nem ob Paki, Mozirju ali okolici kupim parcelo. Telefon 853-666. MANJŠO PASJO KOČO in bele italijanske kotalke številka 34 prodam. Telefon 858-289. NOV, ŠE ZAPAKIRAN, ŠTEDILNIK, štiri plin, dva elektrika, električna pečica na uro, ugodno prodam. Telefon 854-272. ČISTOKRVNO NEMŠKO OV-ČARKO, staro 12 mesecev, odlične krvne linije prodam za 25 SM. Telefon 856-735. ZAKONSKI PAR — BEOGRAJČANA — nujno iščeta stanovanje v Titovem Velenju. Ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas pod šifro »DO AVGUSTA«.
TAKOJ ZAPOSLIM MESARJA PRODAJALCA ali prodajalko z določenimi izkušnjami. Tatjana Prekošek, Kardeljev trg II, Titovo Velenje. Telefon 856-941. SPALNICO Z JOGIJEM UGODNO PRODAM. Blažin-čič, Šalek 90, Titovo Velenje. Popoldne.
POCENI PRODAM RABLJENO POHIŠTVO. Informacije po telefonu 855-526, od 16. do 17. ure.
KAVČ UGODNO PRODAM.
Tomšičeva 10, terasa, stanovanje 41, Titovo Velenje. TOPLOTNO PODPOSTAJO UGODNO PRODAM. Informacije po telefonu 857-527. SEDEŽNO GARNITURO z dvojnim ležiščem prodam za 30 SM. Telefon 856-687. CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da prodajam piščance nesnice, pasme HISEX, stare 2 meseca. Piščanci so krmljeni s koruznim šrotom in dvakrat cepljeni. Nakup po ugodni ceni možen vsak dan, ugodna cena pa velja še do nedelje 6. marca. Povpraševanje je veliko zato z nakupom pohitite! Marija Špegel, Muta. Telefon 062-873-202.
r
Delavci restavracij
JEZERO
in
DELAVSKI KLUB
vabimo na
VEČER z VRTNICO
v soboto, 5. marcaob 20. uri
t
Skupaj bomo počastili praznik Dneva žena. Drage žene!
Ta večer vam bomo pripeli vrtnico, vas posladkali in ponudili še kakšno presenečenje.
Obljubljamo lep in predvsem samo vaš večer, zato ga preživite z nami.
Čakamo vas!
Občinska skupnost za zaposlovanje občine Velenje
Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje
DELOVNA ORGANIZACIJA	POKLIC IZ ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE	Dl	NČ DČ	ROK P	OD	ŠT. DEL.
OBČINA VELENJE							
STROK. SLUŽBA OBČINSKIH SKUP-	dipl. ekonomist ali dru-	— vodja organizacijske enote za					
NOSTI ZA ZAPOSLOVANJE	ga ustrezna družboslo-	analitiko, plan in informacije					
	vna smer		2	nč	14	660.000	1
REK ESO	dipl. ing. strojništva ali						
	ing. strojništva	— inženir prodaje	5	nč	15	590.000	2
REK ESO	dipl. ing. strojništva	— konstrukter-projektant strojnih del	1	nč	15	590.000	VEČ
REK ESO	dipl. ekonomist ali dipl.						
	ing. tehnične usmeritve	— samostojni raziskovalec trga	3	nč	15	555.000	1
REK ESO	komercialist ali ing. teh-	— samostojni komercialist prodaje in					
	nične usmeritve	opreme	3	nč	15	400.000	1
BRIVNICE IN ČESALNICE	šivilja	— krpanje delovnih oblačil	6m	nč	15	230.000	1
OBČINA MOZIRJE							
GORENJE-GLIN	pomožni lesar	— pomožna lesarska dela	1	nč	8	250.000	2
GORENJE-GLIN	pomožni kuhar	— pomožna kuharska dela	1	nč	8	210.000	1
LEGENDA: Dl = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P =rok prijave, OD = osebni dohodki, ŠT. DEL. = število delavcev
V ŠOŠTANJU PRODAM LEPO HIŠO z vrtom in telefonom. Telefon 882-196.
IZDELUJEM KAMEN ZA OBLAGANJE FASAD IN ŠKARP. Telefon 062-845-450 popoldan.
i L
n
L
Šaleški teniški klub
Člani Šaleškega teniškega kluba bodo na jutrišnjem občnem zboru ocenili svoje delo v preteklem obdobju in sprejeli delovne načrte za naprej. Na zboru se bodo sestali torej jutri, 4. marca, ob 17. uri v Delavskem klubu v Titovem Velenju.
Dežurstva
Dežurni zdravniki v Zdravstvenem domu Velenje:
Četrtek 3. 3. dnevni dežurni dr. Žubrova, nočni dežurni dr. Popov.
Petek: 4. 3. dnevni dežurni dr. Renko, nočni dežurni dr. Koče-var.
Sobota: 5. 3. glavni dežurni dr.
Kinološko društvo Mozirje
Štirimesečni tečaj
Kinološko društvo Mozirje nadaljuje s svojo redno dejavnostjo. Sem sodi tudi štirimesečni tečaj za vodnike in njihove štirino-žne prijatelje. Na tečaj se lahko prijavijo vodniki, ki imajo pse stare od 8 do 24 mesecev, ne glede na pasmo. Tečaj bo dvakrat tedensko po dve uri na društvenem vežbališču v Varpoljah. Sestanek z vodniki bo 15. marca ob 17. uri v prostorih skupščine občine Mozirje, prijavite pa se lahko Vladu Lamutu na številko (063) 831-048.
Smonkar, notranji dežurni dr. Ki-kec.
Nedelja: 6. 3. glavni dežurni dr. Smonkar, notranji dežurni dr. Kikec.
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI:
Sobota in nedelja 5. in 6. 3. dr. Zora Koharovič-Pavlovič. Petra Stanteta 13, Titovo Velenje. DEŽURNI VETERINAR:
Od 4. 3. do 11. 3. dr. MILAN MATKO, Topolšica 15, telefon 891-166.
J
DODATEK K RAZPISU KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1988/89
ERA — TOZD MALOPRODAJA: prodajalec	IV.
mesar	IV.
ERA - TOK KOPLAS: dipl. ing. strojništva
ERA sadjar živinorejec
TOK KMETIJSTVO:
VII.
IV. IV.
ERA - DSSS TITOVO VELENJE: ekonomski tehnik	V.
ekonomist-finančnik	VI.
12 štipendij 4 štipendije
1 štipendija
1	štipendija
2	štipendiji
1 štipendija 1 štipendija
V razpisu kadrovskih štipendij, ki je bil objavljen 25. 2. 1988, pomotoma ni razpisa štipendij delovne organizacije Era iz Titovega Velenja. Zato razpis objavljamo v tej številki. Kolektivu Ere se za neljubo napako opravičujemo.
Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Titovo Velenje
V SPOMIN
dragi mami, ženi, sestri in teti
Anici Oštir
20. marca bo minilo leto dni, odkar si nas tako nepričakovano zapustila.
Nikoli te ne bomo pozabili, ostala boš vedno v naših srcih.
VSI NJENI
K$m	Ml
	
POROKI:
Marko ŠULIGOJ, rojen 1958, lesni tehnik iz T. Velenja in Zofija MAJHEN, rojena 1954, tehnik iz Titovega Velenja:
Radomir STOJANOVIČ, rojen 1933, upokojenec iz Titovega Velenja in Dobrila RADISAVLJEVIČ, rojena 1948, gospodnja iz Žučkovca.
SMRTI:
Valter IVAČIČ, upokojenec iz Celja, Jurčičeva 6, rojen 1916;
Ferdinand VISOČNIK kmetovalec iz Belih vod 64, rojen 1907;
Helena ZALESN1K, upokojenka iz Skal 69, rojena 1901;
Justina PREPOTNIK, upokojenka iz Robanovega kota 19, rojena 1911.

a/če
ulica Ivanke Uranjekove 6. 63310 Žalec
41
Delavska univerza Žalec vabi, da se vključite v eno izmed naslednjih oblik izobraževanja:
I.	OSNOVNA ŠOLA — 5., 6 , 7. in 8 razred
II.	USO PROGRAM - II. zaht. stopnje:
—	pomožno gostinska turistična dela
—	kuharski pomočnik
—	natakarski pomočnik
—	receptorski pomočnik
—	sobarica
USO PROGRAM II. zaht. stopnje:
—	skladiščni delavec
III.	SKRAJŠANI PROGRAM
VIP pridobivanje, predelava in obdelava kovin smer:
—	pridobivanje in predelava kovin
—	obdelovalec kovin
IV.	SREDNJI PROGRAM - IV zaht stopnja
1.	VIP strojništvo smer:
—	oblikovalec kovin
—	preoblikovalec in spajalec
—	monter in upravljalec energetskih naprav
—	strojni mehanik
2.	VIP keramik smer: keramik
3.	VIP NAD — V. zaht. stopnja — obratni strojni tehnik smer: tehnolog
4.	VIP POSLOVNO-FINANČNA DEJAVNOST smer: ekonomsko-komercialni tehnik (vodeno samoizobraževanje)
V.	VIŠJE IN VISOKE ŠOLE - VI. in VII. zaht. stopnja
—	VIŠJA UPRAVNA ŠOLA LJUBLJANA
—	VISOKA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA KRANJ I. in II. stopnja
smer:
—	kadrovska
—	proizvodna
—	informacijska
Obrazce za vpis na visokošolske organizacije lahko dobite na DU.
Prijave sprejemamo po telefonu na številko: 711-417 ali 711-343.
terme topolšica
PROGRAM PRIREDITEV ZA MAREC v hotelu Vesna:
1.—31. marca Razstava slik Betke Cimperc iz Titovega Velenja
1,—31. marca Animir. glasba: Gorazd Kozmus — klaviature
(vsak večer, razen so., ned. od 18.30—22.30)
Četrtek 3. 3. ob 20. uri Družabni večer
gost: ČARODEJ IZ T. VELENJA
Sobota 5. 3.
Torek 8. 3.
ob 20. uri Ples ob dnevu žena
igra ansambel GU — GU
Ples ob dnevu žena, ob 20 uri z ans. GU - GU
Četrtek 10.3. ob 20. uri — Družabni večer
gost: ritmična skupina »Media« iz T. Velenja
Sobota 12. 3. ob 20. uri — PLES z ans. ŠUMAH
Četrtek 17. 3. ob 20. uri — Družabni večer
gost: Vokalna skupina TERCA iz Celja
Sobota 19. 3. ob 20. uri - JOŽEFOV PLES igra ans. SLOVENIJA
Četrtek 24. 3. Družabni večer
Sobota 26. 3. ob 20. uri — PLES z ans. PREROD iz Ptuja
Rezervacije in ostale informacije: — recepcija h. Vesna/891-120
VABLJENI!!
Velenjski atletski klub
V dveh, treh letih obnovljen stadion
V velenjskem atletskem klubu so si za naslednje obdobje zadali nalogo, da bodo posebno skrb namenjali tekaškim disciplinam. »To utemeljujemo«, je dejal predsednik sekretariata kluba Martin Štajner s sledečim: »Trideset let obstoja kluba nam potrjuje, da smo imeli na tekaškem področju zelo lepe in stalne uspehe, hkrati smo tudi trenersko najmočnejši. Naš finančni položaj pa je takšen, da je treba našo dejavnost malo zmanjšati. K temu nas sili tudi atletsko igrišče, ki je neuporabno za izvedbo celotnega programa. Vendar pa to ne pomeni, da bo klub gojil samo tekaške discipline. To gotovo ne, ampak je naša odločitev le začasna, prav zaradi zgoraj navedenega. Kljub temu bomo k zvrstem atletike še naprej usmerjali tiste mlade ljudi, ki bodo pokazali potrebne telesne sposobnosti.«
Trenutno v klubu vadi več kot sto atletov, zelo dobro pa imajo organizirano delovanje na osnovnih šolah, kjer imajo v nižjih razredih atletske krožke, v višjih pa delujejo atletske selekcije. Velenjski atleti so bili letošnjo zimo tudi na pripravah v Medulinu, tam jih je bilo kar 32, medtem so izvedli že dva zimska krosa, tretjega pa bodo v soboto. Vse to sodi v sklop priprav za 13. marec, ko bo v Titovem Velenju slovensko prvenstvo v krosu in na 20. marec, ko bodo organizatorji državnega prvenstva. Za dan Osvobodilne fronte bodo tudi letos pripravili »Tek OF«, zanimivo prireditev pa bodo pripravili še ob letošnjem prazniku občine Velenje, ko bodo izvedli slovensko prvenstvo v velikem maratonu, združeno z akcijo »Treh src«. Na tej prireditvi pričakujejo najmanj 2.000 udeležencev.
Te dni so se razveselili sporočila iz Medulina, kjer so se pri-
pravljali naši najboljši atleti, da se je Samo Cmok uvrstil v državno člansko reprezentanco za nastop na balkanskem prvenstvu v krosu, ki bo 6. marca v Istan-bulu. Po besedah Martina Štaj-nerja imata poleg Cmoka možnosti, da z dobrim delom v do-glednem času postaneta državna atletska reprezentanta Hudournik in seveda znova Živko. Imajo pa še vrsto mladih nadarjenih atletov in atletinj, ki so že nastopili v reprezentanci, med njimi Mrazova, Pohar, brata Suhadol-nik, Rantova in še nekaj mlajših.
Ljubitelji atletike v Velenju že dolgo niso videli pomembnejše prireditve na velenjski atletski stezi Rudarjevega igrišča ob Jezeru. Temu je krivo posedanje stadiona in zaradi tega njegovo neobnavljanje. Pred dvema letoma je odbor za tekmovanje pri slovenski atletski zvezi celo prepovedal tekmovanja na velenjskem stadionu, saj na takšni stezi lahko pride hitro do poškodb atletov. Po besedah Martina Štaj-nerja pa so v zadnjem času stvari krenile na bolje. »Tehnično vodstvo rudnika je zatrdilo, da pod igriščem ne bodo več kopali premoga, da so se tla umirila in da lahko pričnejo s prepotrebno obnovo igrišča. Na takšen odgovor so v klubu komajda čakali in so se takoj lotili akcije. Ustanovili so gradbeni odbor za obnovo celotnega nogometno-atletskega igrišča. V njem so poleg predstavnikov obeh klubov tudi drugi, saj pravijo, da to ni le atletski in nogometni, ampak osrednji športno-turistični objekt v Titovem Velenju, zato mora biti tudi skrb drugih, ne le atletov in nogometašev. Upajo, da ga bodo v treh letih celovito obnovili in da bo potem to moderen športni objekt, na katerem bodo možna vsa tekmovanja.«
vos
M--r- - W*m
Mi^J^J »h «F
Razen krosov drugih prireditev sedaj ne morejo(smejo) organizirati
Tenis
Reprezentanca na Rogli in v M clubu
Zadnje dni prejšnjega tedna je bila teniška reprezentanca Jugoslavije na pripravah na Rogli. Zvezni trener Radmilo Armenulj,č je skupaj z reprezentanti v petek obiskal tudi M Club v Titovem Velenju, ki reprezentaco v letošnjem tekmovanju za Davisov pokal oskrbuje z oblačili. Ob tej priložnosti je zvezni trener dejal, da so lepo in modno oblečeni in da se bodo potrudili, da bodo boljši od italijanskih igralcev v četrtfinalnem srečanju in se tako uvrstili med štiri najboljše reprezentance na svetu. Izrazil je tudi prepričanje, da bodo po zaslugi M Cluba še bolj elegantni. »Težko bo, vendar sem prepričan v uspeh obojih,« je še dodal Radmilo Armenulič.	vos
Velenjska Nama
Rekreacija zmanjšuje obolenja
Osnovna organizacija zveze sindikata ljubljanske Name-Ve-leblagovnice v Titovem Velenju je za svoje delavce lani organizirala rekreacijo s poudarkom na učenju obrambnih veščin. Da bi delavci, ki so obiskovali omenjeno rekreacijo, ohranili pridobljeno kondicijo, je sindikat letos znova organiziral večerno rekreacijo. Vendar je tokrat zasnovana nekoliko drugače in sicer z različnimi športnimi igrami, ki so za večino udeležencev rekreacije prava sprostitev po napornem delti. Ob tem je potrebno pouda-
riti, da so takšna sproščena in neobvezna razgibavanja pod strokovnim vodstvom še kako potrebna, zlasti za tiste, ki imajo obremenitev le na nekatere dele telesa, drugi pa so takorekoč pasivni. Zato pride nemalokrat tudi do telesnih poškodb pri delu. V velenjski Nami so prepričani, da bodo z omenjeno rekreacijo zanesljivo zmanjšali bolniški stalež in število poškodb. To je še toliko bolj pomembno, ker je ta velenjski kolektiv pretežno mlad.
b. m.
Odbojka
w
Sest pomembnih točk
Topolšica:Triglav 3:1
Odbojkarji Topolšice so doma zanesljivo premagali zadnjeuvrš-čeno ekipo Triglava s 3:1 (8, -9, 11, 2) in s tem osvojili pomembni točki v boju za obstanek. Srečanje je bilo enakovredno v prvih dveh nizih, v ostalih dveh pa so bili domačini premočni in zanesljivo zmagali. V prihodnjem kolu se bodo v gosteh srečali z ekipo Ljutomera, sicer sosedom na lestvici.
Topolšica—Kajuh:Mislinja 3:0
Tudi odbojkarice Topolšice—Kajuha niso dovolile presenečenja na svojem terenu. S 3:0 (13, II, 13) in skrbi za obstanek v ligi najbrž ni več. Zmagaie so sicer.z najvišjim izidom, vendar so se morale v vsakem nizu krepko potruditi. V naslednjem kolu bodo igrale pri eni boljših ekip v ligi, pri Rogozi v Mariboru.
Ljubno:LIK Kočevje 3:2
Prijetno so presenetile odbojkarice Ljubnega, ki so doma premagale doslej vodilno ekipo Kočevja. Rezultat je bil 3:2 (-15, 8, -7, 15, 16). Že sam po sebi izid kaže, daje bilo srečanje enakopravno, kakovostno, polno preobratov, o novih točkah pa so odlo.čali tudi boljši živci. Z veliko borbenosti in s pomočjo navijačev so na koncu zmagale domačinke. S tem so se pridružile vodilnim ekipam, v prihodnjem kolu pa bodo gostovale v Mislinji.
Rokomet
Zamet: Velenje 19:16
V pomladanski del prvenstva v drugi zvezni ligi — sever so velenjske rokometašice startale močno oslabljene. V soboto so gostovale na Reki in se tam pomerile z neposrednim tekmecem v boju za obstanek v ligi ekipo Zameta. Gostiteljicam so se močno upirale vse do deset minut pred koncem, na koncu pa klonile s 16:19. Že v soboto jih čaka nova pomembna preizkušnja, saj se bodo doma pomerile z drugouvrščeno ekipo Minela.
Rokomet
Drugi na Sardiniji
Rokometaši Šoštanja so se vrnili z desetdnevnih priprav na Sardiniji. Na tem gostovanju so odigrali več prijateljskih srečanj in osvojili drugo mesto na turnirju, na katerem so poleg njih zaigrali še osemkratni prvaki Italije, reprezentanca Sardinije in domači klub Sasari Primex, ki ga trenira nekdanji velenjski rokometaš Viktor Pistotnik. Šoštanjčani so osvojili drugo mesto in prinesli domov lep pokal. Z 20:21 so izgubili z italijanskim prvakom, premagali pa reprezentanco Sardinije s 30:12 in ekipo Primexa s 26:18.
Smučarski skoki
Najmlajši skačejo vsepovsod
Medtem ko smo slavili uspehe Matjaža Debelaka in tovarišev, so naši najmlajši skakalci merili moči na številnih tekmah. Na republiškem prvenstvu za pionirje A je bil Boštjan Rednak drugi, Damjan Ograjenšek pa petnajsti. V Mislinji je bilo republiško prvenstvo za pionirje B, kjer se je z drugim mestom izkazal Murko z Ljubnega. Pionirji B so se v Mislinji pomerili tudi za pokal Cockte. Najboljšp sta bila Kadliček in Kunej z osmim in devetim mestom.
Starejši pionirji so za pokal Cockte tekmovali na Ravnah. Prepričljivo je zmagal Triplat, s petim mestom pa je zadovoljil Čepelnik. Na enakem tekmovanju v Mislinji je bil Triplat drugi, Čepelnik pa četrti.
V soboto bo na Ravnah mednarodno tekmovanje za pokal OPA za mlajše mladince in starejše pionirje. V naši reprezentanci bosta nastopila Pogorelčnik za mladince in Triplat za pionirje, Čepelnik pa je rezerva pri pionirjih. Razveseljiva je vest, da bosta v kratkem na mednarodno tekmovanje na Japonsko odpotovala Matjaž Mihelič in trener Alojz Jevšenak.
Kegljanje
Visoka zmaga v gosteh
Šoštanjski kegljači so na gostovanju pri drugi ekipi EMA v Celju zmagali s kar 152 keglji razlike. Rezultat je bil 4.812:4.660, za Šoštanj pa so igrali: Kramer 762, Žnidar 764, Križovnik 772, Fidej 821, Raj-šter 834 in Glavič 859. Danes, v četrtek, se bodo doma srečali z drugo ekipo Hmezada.
Sindikalni šport
V šahu in veleslalomu
Zveza telesno-kulturnih organizacij občine Velenje in komisija za rekreacijo, oddih in delavske športne igre pri občinskem svetu zveze sindikatov bosta v ponedeljek, 7. marca, pripravila odprto občinsko prvenstvo v šahu za člane in članice. Ekipno tekmovanje bo teden dni kasneje, obe tekmovanji pa bosta v Rekovi kavarni. Pismene prijave sprejemajo na sedežu ZTKO do 7. marca.
Občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu za moške in ženske, ekipno in posamezno, bo v nedeljo, 13. marca, na Golteh. Prijave sprejemajo na občinskem svetu zveze sindikatov do 9. marca.
Mali nogomet
Zimska liga ZTKO
V nedeljo so v Rdeči dvorani sklenili tekmovanje v zimski ligi v malem nogometu, seveda po skupinah. Iz A skupine so se v končnico uvrstile ekipe Karaka, Mušketirji, Pesje in Beli labodi, iz skupine B pa Zeleni bar, Albatros, Klub 81 in Lajše. Še istega dne so odigrali prvi dve koli med osmimi najboljšimi. Rezultati: Karaka:Lajše 6:1, Pe-sje:Albatros 0:1, Mušketirji:Lajše 4:2, Beli labodi:Albatros 0:4, Mu-šketirji:Klub 81 1:1, Beli labodi:Zeleni bar 1:5, Pesje:Klub 81 1:0 in Karaka :Zeleni bar 0:0. Tretje in četrto kolo bosta na vrsti to nedeljo, 6. marca, od 14. do 20. ure v Rdeči dvorani.

Na Golteh bo danes tudi vse v znamenju tekmovanja za evropski pokal. Tudi današnje tekmovanje bodo smučarji začeli ob 10.
uri.
Strelski šport
Devet kolajn v Ptuju
Na republiškem prvenstvu v mednarodnem programu v Ptuju so ■ velenjski strelci osvojili kar štiri zlate, tri srebrne in dve bronasti kolajni. V streljanju s pištolo so člani zmagali pred Olimpijo, nastopili pa so Trstenjak 566, Trinkaus 560 in Štuhec 560. Normo za državno prvenstvo je s 557 krogi izpolnil tudi Detlbah. Ekipno so zmagali tudi mladinci, nastopili pa so Legner 556, Klančnik 538 in Veternik 536. Med posamezniki sta prvi mesti osvojila mladinka Bolova s pištolo in mladinec Legner.
Druga mesta so osvojile mladinke ekipno, pri članih Trstenjak in pri članicah Bolova. Tretji mesti sta pripadli članicam ekipno in mladincu Klančniku s pištolo. Vsi ti strelci so tudi izpolnili norme za nastop na državnem prvenstvu.	p ^
w
Prva kaseta Šaleških fantov
Šaleške fante prav gotovo mnogi poznate, saj skupaj igrajo že 18 let. Predhodnik te skupine je bil ansambel Zvezda. Za večino ansamblov so značilne menjave članov. Tudi Šaleški fantje se temu niso mogli izogniti; pa vendarle, od vsega začetka sta zvesta ansamblu njegov vodja Franci Žerdoner in Fric Čoklec. Fantje igrajo vsepovsod, redno pa v zadnjih letih nastopajo na ptujskem festivalu, v Števerjanuin na srečanjih narodno-zabavnih an-
samblov na Graški gori. Z igranjem so se zelo izkazali v Ptuju, kjer so bili kar štirikrat srebrni. Tudi njihova želja je bila vseskozi, da bi svoje skladbe zbrali na kaseti.in končno jim je to uspelo, saj bomo po besedah Francija Žerdonerja že na začetku poletja lahko kupili prvo njihovo kaseto. Na njej bo 12 skladb, avtor vseh skladb je Franci Žerdoner, besedila pa so prispevali Ivan Mala-vašič, pevka ansambla Erika Potočnik in Franc Zdravko.
Šaleške fante danes sestavljajo: vodja harmonikar Franci Žerdoner, Fric Cokle bas kitara, Martin Adrinek trobenta, Edo Fidler klarinet, Ivo Gajšek ritem kitara in pevka Erika Potočnik.	(vos)
LestVica
Ponedeljek, 7. marca 1988 na Radiu Velenje
1.	BALLA . . . BALLA II — F. Napoli
2.	I SHOULD BE SO LUCKY — Kylie Minogue
3.	ALWAYS ON MY MIND — Pet shop boys
4.	TURN BACK THE CLOCK - Johnny Hates Jazz
5.	STOP FOR THE MINUTE - Sandra
6.	TOGETHER FOREVER — Rick Astley
7.	GET OVTTA MY DREAMS, GET INTO MY CAR Billy Ocean — semix
8.	LOVE IS THE ART - Living in a box
9.	1M NOTSCARED — Eight Wonder 10. HOT STUFF - Boys from.Brazil
Moj predlog Moj naslov _