._ Plemenito delo uboge sužnje l^/ilo je 1640. leta. Na Peruvaaskera v jnžaej Aineriki. vladal je takr&t •>•!, kraljer n&mestnik grof Cinchon. V tej ddbi, to je več kakor pred T 200 leti, Wla je Penmnska dežtla še ipanska naselbina, kajti še le * 1862. let« se je otresla tujega jarina. Grof Ciacbon kot kraljev ua- mestoik je stoloval v Lioii, glavaem niestu Peruvanskeui. ki je tri ure od- daljeno od morja. Tu je strahovita aiorilka mrzliea doma, kar uam kaže na tisoJe sporaenikov na oudotnem pokopališfi. Tudi li'»-k>. leta je divjala v Limi zgoraj omenjoua bolezen z najTeSjo grozovitostjo. Pa kakor je nokdaj 5el smrtai angel v Egiptn mimo hiS Iz-raelcev ter nl storil nifcomur nii žalega, a pomnvil je vse prrorojeao od Fa-raooovega ljudstva, Hk6 je tudi tukaj tnreliea prizanažala rojakom. a toliko bolj je zato morila tnjce, ki so se bili tu sčm nasclili. Naaeljeui Španci so umirali v tolikBin številu. da prihajajoee ladije uiti v primeri niso toliko Evropljaaov prinesle, kolikor bi jih bilo treba, da bi bili poairle ljudi uado-mestili. Zoa se, da je bilo vsled tcga veliko veselje med Indijanei. BH4, aaši trinogi izumirajo! Cesar ni premoglo naSe orožje, to dela za nas poilaebje." Tt\6 so si na uho šepetali v sužiiosti živeSi Puruvanci, kadar so Cntili, da njih grozovitib gospodarjev nf blizti. A vse drngače je bilo med naseljenci. Tu med njimi je bila velika žalost in britkost. Niti kraljov namestnik nf bil izvzet te velike britkosti, ki se je širila po vseh hiSah nensmiljcnih Španeev. Njegova sopruga, angel po dobristi in pohlevoosti, ležala je uiairajoea na postelji. Dolgo že je mrzlica glodala na mozgu njenega življenja, a zdaj je stala smrt že na pragn štejoč še ackoliko malo nr, ki jo lo&jo od njenega dolgo zaželjenega plena. To jo kraljevega naniestnika globoko v srce bolelo. Izgubiti dobro in nilado soprugo, ki mn je bila največja svevn na svetn, to je pač velika in britka h-guba. S pretirano ostrostjo iu grozovitostjo je uiuogo grešil kraljev namežtnik, ali njegova plemenita sopruga je marsikatero po nedotžncm vsekano rauo tia skrivnem zacelila s svojo krotkostjo in dubrotljivostjo. Jn zdaj mu jfl prfcd dušo stopalo spoznanje, da se njogov dobri angel — njegova plemenita so-pruga — za vselnj loCi od njega. To mu je delalo strah in britkost, ki se ?e da popieati, kdor zna, kako Dam je pri srci tedaj, kadar se nam jc z& zmirom ločiti od dnih. ki jih prisrcno ljubimo. V prekrasaej kraljevej palai^i pa je ngaševalo tndi šfl drugo mlado clo-veško življenje. V tihej, samotaej fumaati, oodu v nekera oddaljeueni oddefku ponosae kraljeve palače, ležala je od vaeh zapuSeeaa ia pozabjjena uilada sužaja. Obsojena, da živi uied sovražniki svojega Ijudstva, morala je tudi njih osodo ž DJirni deliti: grozovita raorilka mralica aamreč tudi njej ai pri-zancsla. Uboga sužnja je bila z vso dnSo uaklonjena svojej dobrej gosp^j; niti barva, niti rod. niti kaka druga misel ni mogla uaiJiti te gorke ljnbezoi, ki se jo sama o sebi porodila v ujeuein srci. Ia kar se je v življenji takO ztesto skupaj držalo, tega si tudi smrt ae upa pretrgati, zatorej hoče dve živJjenji ob jednem ugasiiiti. V tem se je Lez kraljero palaiio, ne brigajoč se za žalost niti jot, ki bifa tu notri f prekrasnih solah, ulegla čma noč. SveSs v lepo okinčanej wbi bolne grofice prigorele so že malo ne do tal in Tideti je bilo, da bode trpe-čima skoraj njfju poslednja ura odbila. A zunaj okoli palače se je plazil človek, kateremu se je po njegovsj vnanjej postavi tak^j pozaalo, da je Iudijanec. Tihe ia počasae so bile ttje-gove stopinje, a tem ostrejše je bilo njpgovo ok