9. štev, V Kranju, dne 2. marca 1912. XIII/ letu. GORENJEC Političen in gospodarski list. Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti sa celo leto 4 K, za pol leta U K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne Hevilie po 10 vin. — Na naročbe brni naročnine se ne nrtra. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odpovorm urednik: Ciril Mohor. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno. Izhaja vsako soboto ob enajstih dopoldne Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati s» plačujejo naprej. Za manjka oznanila se plačuje za petit-vrato 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništv naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj s.- izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Učiteljstvo in kultura. ,-^r-poc5 besedo kultura smo doslej razumevali navadno uspehe omike ali prosvete, ali napredek o izobrazbi uma in požiahtnitvi srca. V tem pomenu bi moralo pojmiti besedo kultura tudi učiteljstvo naših ljudskih šol. To učiteljstvo bi imelo biti sžmo primerno izobraženo, pa bi moralo po svojem poklicu skrbeti tudi za dobro izobrazbo mladine. Kdor pa bere dandanes slovenske liberalne liste, pri katerih sodelujejo ljudski učitelji, ne pride s tem pojmom nikamor. Kultura jim je le brez-verstvo in pod bojem za kulturo razumejo boj proti katoliški veri. S to kulturo jfm je v tesni zvezi napredek, to se pravi: naprej tišče od vere proč, in svobodomiselstvo, to je oproščenje ali osvobojenje srca od verskih čustev. Kaj je pahnilo liberalne učitelje v te usode-polne zmote? Prvič častilakomnost in domišljavost. Učiteljem manjka temeljite izobrazbe ravno v onih predmetih, ki bi jih usposobil*', dostojno nastopati med akademično izobraženimi ljudmi. Zato sami tožijo takole: »Redkokdaj stopi v pripravnico kak kandidat, ki bi bil dovršil popolno srednjo šolo. V učiteljskih šolah pa manjka pedagoške izobrazbe, ker ni prave podlage. Ali more reči učitelj s pošteno dušo, da je učiteljska izobrazba v sedanjih naših zavodih zadostna ? Niti en normalen človek ne more temu pritrditi. Učiteljstvo je z ozirom na prosvetni, politiški in socijalni pomen svojega poklica ravno tako upravičeno, dobiti akademsko izobrazbo, kot duhovniki, zdravniki in tehniki." Ker pa te izobrazbe učiteljem manjka, manjka pogojev za trdne značaje. Polovičarska izobrazba vodi v nevero! Ko so se taki učitelji oklenili nevere, se jim pa ne zdi primerno, da bi bili samo spoznovavci, ampak hočejo biti tudi bojevniki in mučeniki za svobodno šolo in brezversko mišljenje. Liberalni učitelji niso samo odločni nasprotniki »klošterskih" šol in zavodov, ampak se za svobodno misel borijo, da rajši dajo slovo tudi svojim stanovskim tovarišem, ki hočejo ostati krščanski ali klerikalni, kakor da bi odnehali od boja proti veri. Zatorej izjavljajo v svojem glasilu: »Fakt je, da napredno (brezversko) in konservativno (krščansko) miklcčc učiteljstvo danes ne more korakati več v kulturno-političnih zadevah (kjer ima politika kaj opraviti z vero) skupno. Bila bi taka načelna sloga (med nekrščanski in krščanski mislečimi učitelji) grda karikatura današnjega našega napredka. Grešili bi nad samim seboj, ako bi ustavili kulturni boj (boj zoper vero) alt ovirali kulturni (brezverski) razvoj šolstva. To bi napravilo učiteljske vrste nevredne svojega stanu, nevredne zastopnike šolstva.* — Taki nevredni zastopniki šolstva so v očeh liberalcev seveda krščanski učitelji, katerim tudi veljaj od tovarišev napovedani kulturni boj. Ni pa samo častilakomnost, združena s polovičarsko izobrazbo, vzrok, da je mnogo učiteljev zabredlo na pot nevere, ampak je vzrok tudi sebičnost in prav brezobzirno hrepenenje po zboljšanju gmotnega položaja. »Popolnoma umljivo je," pravijo, »da duhovniki sovražijo učiteljstvo, tembolj, ker se učiteljstvo udeležuje volivn>h bojev v nadi, da mu napredni (') elementi pomorejo do boljše bodočnosti. Učiteljem je dobro gmotno stanje nad vse. Naše stališče je in ostane, da imajo zastopniki učiteljstva v šolskih korporacijah (v krajnih, okrajnih in deželnih šolskih svetih) v prvi vrsti čuvati interese učiteljstva in ne interesov šole. Te pravice si ne damo vzeti in učiteljstvo pojde za te svoje pravice do zadnjega v boj." Interesi šole in napredek naroda so tedaj liberalnim učiteljem postranska stvar, poglavitna stvar jim je dobra plača, kakor onim hrvaškim učiteljem, ki so se šli poklonit banu Čuvaju. Zato so pa tudi uspehi na ljudskih šolah tako silno žalostni. V dosezanje tega cilja je pa liberalnim učiteljem pravzaprav vsaka stranka dobra in pripravljeni so, potrditi vsako načelo; izvzeta seveda mora biti stranka, ki o:-, nam; je načela krščanske misli in krščanske pravičnosti. »Kulturno-šolski program narodno-napredne stranke in socijalno- demokraške stranke se danes v temeljn:h točkah krijeta, zatorej je neobhodno potreben skupen kulturno-šolski hoj teh dveh političnih s'rank. Kulturuo-šolski program klerikalne stranke je pa dijametralno nasproten naprednemu šolskemu programu. Zato se imata obe napredni politiški stranki vsaj na šolskem programu združiti na odbijanje klerikalnega nasilja nad šolo." — Geslo združenih strank bodi tedaj: Križ iz šole ven in oznanovavci križa! — »Učitelje ne loči med seboj politično strankarstvo, za strogo politične reči se (liberalni) učitelji ne brigajo, učiteljske vrste loči le kulturno (neversko) načelno nasprot-stvo, ki je pač rudi vzrok političnemu strankar-stvu našega naroda." S temi besedami je potrjeno, da je boj med vero in nevero glavni vzrok strankarstva v našem narodu. Liberalni učitelji pa se ne uklonijo nobeni sili, ampak hočejo tudi zanaprej pripadati naprednim političnim strankam (celega sveta), ostati torej nočejo na verski, temveč na svobodomiselni kulturni podlagi. Ljudstvo je tu zaradi učiteljstva, ne pa učiteljstvo zaradi ljudstva! Zato sme učiteljstvo z ljudstvom delati, kar se mu ljubi, jemati mu sme tudi vero, saj je to glavni poklic učiteljstva: protiverski ali kulturni boj! — tako si mislijo. Kakšen pa bo konec tega boja? .Res, žalostni časi čakajo nositelje kulture in napredka." Ljudstvo je trmoglavo, je konservativno in vere si vzeti ne pusti. Utegne se sistematično upreti tistim učiteljem, ki hočejo uspešno uveljavljati načela svobodne šole, šole brez Boga. Odpor se res že kaže, tako močan odpor, da učitelji nikdar ne bodo ustvarili na Kranjskem svobodne šole, ko bi tudi imeli moč giganta. Liberalni sistem zatir&vanja in zapostavljanja krščanskega kranjskega učiteljstva bo ljudstvo popolnoma zlomilo, napret tie nositelje kulture pa pošteno izpostilo. Potem bo to versko propadlo učiteljstvo nehalo priporočati in hvaliti v svojem glasilu brezversko »Svobodno Misel" kot najmočnejši kul- PODLISTEK. Izpokorjena romarlca. Spisal Proto Konec. Konec. 2. Sv. Jurij se je bližal na zelenem konju. Popki že niso mogli več strpeti, da ne bi zabrsteli in zacveteli čez širno ravan. Sivi kobilar se je drl v gori in oznanjal skrajni čas velikonočne izpovedi : Siv kobiv, al' s' že biv? Na Šmarni Gori dreto viv? Mlada Bezlajka se je napravljala na pot. Bilo je zarana. Šentvidski zvonovi so zvonili tako lepo beli dan, da je Bezlajki pretresalo dno duše. »Francka, le hiti, drugače ne prideš na vrsto. Na gori je vselej ta dan veliko moških, izpoved-nikov pa malo. Rada bi videla, da se vrneš, predno odidem k deseti sv. maši." »Ne skrbite, tetka, saj nisem taka greš-nica!" »Potem pa kar doma opravi; naš gospod župnik so tako dobri." »Veste, da ne grem. Me preveč poznajo!* »Francka, ne skrivaj grehov! Zamolčani grehi so hudobčevi ocvirki." Mlada Bezlajka je odhitela v goro. Steza je bila ozka, pa strma. Belo polt je zalila rdeča kri in prsi so se dvigale, ko je prišla na vrh .. . Dolga je bila vrsta za cerkvenimi vrati in ta vrsta se je množila. Bezlajka je čakala, da je solnce posvetilo skozi visoka okna, pa le še ni bila linica za njo odprta. Ni mogla več prestajati in šla se je zračit na gorsko ravan. Ljudje so prihajali in odhajali. Tudi Racmanov študent je bil na počitnicah ter je prišel zijala prodajat na goro. »Francka, jaz sera žejen kakor ptica pivka! Pot užeja. Ali greš z menoj k mežnarju na kozarec dolenjčka?" »Tešč sem še, romar božji!" »Ha! Kaj te je kobilar preplašil?" Mlada Bezlajka je zardela, zadrhtela, hude oči so obvisele na mledem študentu, odkrito srčna beseda ji je zastals v grlu, pa reče skoro nevoljno: »Pusti božje reči pri miru!" A zbala se je, da bi ga ne žalila, in je brž pristavila: »No, pa pojdival" In deklica je šla. Zasedela je v gostilni in zapila sv. mašo. Ko je mežnar zadnjikrat potegnil za zvon, sta se motala dva mlada človeka po stezi in dalJe po hosti navzdol Kobilar se ni več oglašal. Mrak je legal na zemljo, v grmovju je pa penica drobila žalostno pesem .. . Šentvidski zvonovi so zopet zvonili, pa zvonili tako, kakor se zvoni ob pogrebu. Mladi ro- marici so glasovi zvonov pietresali grešno dušo. zvonili so kakor za pokopano dušo ... Tam zn vasjo pa je pel mlad pogrebec z razburkanim srcem: .Pod Šmarno goro je dekle mojo — 'ma jopič urezan na vižo novo.* 3. Zima se je bila pripeljala na belih kolesih, Ivnata drevesa so ji delala špalir in v kožuhe zavita je kljubovala tankemu mrazu. Bel kožuh je grel mlado gospodinjo izpod Šmarne Gore, ni pa ogrel njene mrzle duše. Nosila je svoje srce kazat na šmarno Goro, nosila je svoje ranjeno srce na oglede ljubljanskemu patru, pa srce je bilo neozdravljivo. Bela polt je zarjavela, hude oči so zatemnele in rdeča kri ni več mešala bele barve na njenih mladih licih. Zamišljeno je stopala ob veseli družbi, zmedeno odgovarjala svoji tetki, pa žalostna pisma je pisala šmarnogorskemu pogrebcu. . Kako si čudna, Francka ! Zakaj tako molčiš ?* »Kdor molči, se devetim odgovori." »To boš vendarle povedala, zakaj tiščiš tako v Ljubljano?" »Pod Šmarno Goro ni zdravnikov, v Ljubljani pa jih je dosti." »I, kje te vendarle boli? Povej mi, nol" tami činitelj, nehalo bo raziirjati list, ki trdi, da je .vera v Boga in nesmrtnost duše preživela bajka iz primitivnih in barbarskih dob". Če te moči naie ljudstvo proti učiteljem nevere ne pokaže, ni vredno, da živi! Občni zbor c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Velikanskega gospodarskega in političnega pomena za kme e in za vso S. L. S. je bil občni zbor c kr. kmetijske družbe, ki se je vršil zadnji ponedeljek v .Unionu" v Ljubljani. Kdor se spominja burnih občnih zborov te družbe, ki sta se vršila pred leti v .Narodnem domu" in v .Mestnem domu" v Ljubljani, na katerih so takrat ie mogočni liberalci pod vodstvom učiteljev hoteli pomandrati kmete, ta popolnoma pritrdi besedam Ribnikarjevega glasila, ki prične poročilo o tem občnem zboru z besedami: .Cela Ljubljana je bila podobna okolici mestne klavnice." In res, pobita je bila liberalna stranka neodvisnih kmetov tako grozovito, da tudi njenega glavarja ni več med živimi člani kmetijske družbe. Nad osemsto kmetov je hujskača Ribnikarja z velikim navdušenjem soglasno izbacmlo iz družbe. Liberalni listi so več dni poprej bobnali, da mora vse, kar je naprednega, priti na zborovanje, sicer utegnejo zmagati .klerikalci". V »Narodnem domu" so imeli liberalci pred zborovanjem vojno posvetovanje. Strah jih je bilo, kajti njih četica je bila silno majhna, tako da so se kar poizgubili, ko so prišli v .Union4* med prave kmete. Zborovanje je vodil družbeni predsednik g. poslanec Povše, ki je predstavil vladnega svetnika Otona pl. Detelo kot zastopnika vlade. Predsednik in vladni zastopnik sta pozdravila zboro-vavce in v svojih govorih omenjala velik pomen shoda, ko kmetijska družba postane stanovska strokovna organizacija, katero bo vlada materijalno in moralno rada podpirala. Družbeni ravnatelj Gustav Pire je utemeljil predlagano izpre-membo pravil v tem smislu, da naj bodo pravi člani družbe le kmetovavci in da naj imajo na občnih zborih glavno besedo podružnični odposlanci. Pravi člani morejo postati tudi načelniki in odborniki podružnic, načelniki gospodarskih in kmetijskih zadrug, učitelji kmetijskih šol in službujoči živinozdravniki. Tržni nadzornik Rib-nikar je zahteval, da naj se sprejemajo za redne člane tudi učitelji. Zavrnil ga je pa deželni odbornik dr. Lampe tako temeljito, da Ribnikar v svojem glasilu poroča takole: .Ribnikarjevi predlogi so bili od brezpametne in neizobražene večine S. L. S. odklonjeni. Z Ribnikarjem je cel čas polemiziral dr. Lampe, ki je svojo cigansko Nikoder in povsod! Živčna je moja bolezen, zdravniki ji pravijo nervoznost." .Pa koliko časa te ne bo nazaj?" .Dokler se ne prikažejo lastavke." Miha je godel, ko je napregal sirko v sanke : .Babe so res babe! Kar si vtepo v glavo, ne izbi ješ. jim, če bi oslovsko čeljust držal v rokah." Komaj je petelin zapel v zgodnjem zimskem jutru, že je Miha podil sirko proti beli Ljubljani. Gospodinja je bila zavita v bele cunje in zelene koce, ko je Miha ustavil pred visoko in dolgo hišo. Zdihovaje je Francka zlezla raz sani. Težko je sopla, ko je stopala po prvih stopnicah, in krčevito je zagrabila za vrvico zvonu, ki se je otožno razlegal po dolgih hodnikih. Ni ga bilo študenta, ki bi ji pomagal z voza, ni ga bilo, da bi jo popeljal v veselo družbo, ni več godcev, ki bi godli pesem brez končal Le kašelj v kratkih presledkih, ihtenje v nepretrganih glasovih in glasen jok otrok, ki so v ti visoki hiši zagledali beli dan, je dušil stopinje po kamenitem tlaku dolgih hodnikov .. . Mlada Bezlajka je vstopila. Pripeljala jo je sem pot prepovedanega veselja. Vgriznila je bila v jabolko izgubljenega raja. V hipu, ko je zmešala tir božje uravnave, je njeno srce dobilo neuočljivo rano. In ko so lastavice zopet gnezdile pod streho rmene hišice pod Šmarno Goro, ko so zvončki in vijolice lezli na beli dan, tedaj je Bezlajka zibala v rmeni hišici izgubljeno nedolžnost, tetka pa je pela pesem o izpokorjeni roma rici. in razbojniško naturo spravil na tem občnem zboru do polne veljave." Ravnatelj Pire je poučil Ribnikarja, da bodo tisti učitelji, katerim bodo kmetje zaupali in jih volili v podružnične odbore, lahko člani kmetijske družbe. Splošen smeh je povzročila opazka dr. Lampeta, da je Ribnikar kot kandidate za današnjo volitev postavil enega učitelja (pri Salezijancih), enega trgovca, enega inženirja in enega živinozdravnika. Izpremembi pravil je pritrdila tako velikanska večina, da se na zahtevo predsednika, naj vzdigne roko, kdor je proti temu, nihče ni ganil. Nato je ravnatelj Pire podal poročilo o delovanju družbe, ki ima obširen delokrog in šteje nad 10.000 članov. Poročevavec je zamašil usta tudi znanemu Babčevemu fantu, ki je hotel nekaj govoriti. Za predsednika družbe je bil potem soglasno z vzklikom izvoljen poslanec Povše. Ribnikar še ni dal miru in je menda hotel izvedeti, koliko glasov bi dobil dr. Lampe kot podpredsednik, in zato je predlagal volitev z listki. In izvoljen je bil dr. E. Lampe, referent o kmetijstvu v deželnem odboru, za podpredsednika kmetijske družbe z 823 glasovi. Ribnikarjev liberalni koš ni dobil nič glasov. Na predlog poslanca Pibra so bili potem še v odbor z vzklikom izvoljeni gg.: Franc Bartol, posestnik, župan in deželni poslanec v Sodražici, Franc Istenič, posestnik in načelnik živinorejske zadruge v Gor. Logatcu, Leopold baron Lichtenberg, graščak in deželnega glavarja namestnik v Ababu pri Mengšu, in Jožef Ravnikat, posestnik v Radečah. Na predlog župana Jana je bil Adolf Ribnikar med splošnim odobravanjem kot nasprotnik interesov kmečkega stanu iz kmetijske družbe izobčen. .Dan" pristavlja, da je Ribnikarjev nastop .klerikalce tako razburil, da so kar pihali jeze, pljuvali od jeze okoli njega, suvali ga kakor rokomavharja in da ni dosti manjkalo, pa bi bilo po njem". Ako se je vse to res godilo, potem ima list prav, ko pravi: Žalostno je končal občni zbor c. kr. kmetijske družbe — seveda za liberalce! Gospodarski del. Novi davki. Finančni minister vitez Zaleski pride z davčno predlogo po kateri se bodo naložili novi davki, innticer bo nesel davek na pivo 62 milijonov kron, na žganje 75 milijonov kron. Od tega pa dobijo en del dežele za poravnanje svojih dolgov. Potem se zviša za bogatine osebno - dohodninski davek in davek na zapuščine. Tudi na avtomobile in peneča vina se namerava naložiti davek. Svinjereja se priporoča od vseh strani. V ogrskem državnem zboru je svinjerejo priporočal minister za poljedelstvo. Obžaloval je, da na Ogrskem gre govedereja in svinjereja nazaj. Na Nemškem je drugače. Na Pruskem pridejo na 1000 prebi-vavcev 404 prašiči. Kmečki delavci. Beg z dežele v mesta se je zadnji čas na Slovenskem nekoliko ustavil. Isto velja tudi o izseljevanju Slovencev v Ameriko in na Nemško. Ne more se pa reči, da bi se bil ta beg z domače grude ustavil v toliki meri, kakor bi bilo želeti v korist domovine. Zemlja je še vedno najtrdnejši in najboljši vir narodovega blagostanja. Zato moramo z obžalovanjem opazovati, kako se gnetejo ljudje v mesta in k tovarnam. Po mestih je zlasti brez števila deklet, ki nimajo nobenega posla, na kmetih pa delavcev in delavk primanjkuje. Kar se je godilo v prejšnjih letih v Avstriji, se mora imenovati naravnost bo-lehno stanje. Leta 1880. je bilo v Avstriji (brez Ogrske) 62 % prebivavcev na deželi in 38% v mestih: 1. 189058% na deželi in 42%v mestih ; 1. 1900 je bilo na deželi le še 54 %, v mestih pa 46 % vsega prebivalstva. In 1. 1910 je bilo v mestih že 51% in na kmetih pa le še 49%. Ker se je število ljudi na kmetih tako skrčilo, ni čudo, da je obdelavanje zemljišč postalo polj površno, da se je posebno zanemarjalo poljedelstvo, da tudi živinoreja nikakor ne napreduje. V zadnjih desetih letih je število goveje živine padlo v Avstriji za 3*74 %. Ljudje so se popri jeli prašičereje, ali suša lanskega leta je napravila tudi tu veliko ovir. Veselo znamenje je, da so se poklicani faktorji začeli bolj brigati za prospeh poljedelstva in živinoreje in upanje je, da se bodo v kratkem zacelile rane, katere je v tem oziru dobivalo kmetijstvo pod bivšo liberalno vlado. DO RISI. Laike novice. Krennerjeva tovarna preneha. Delo se je že odpovedalo vsem delavcem. Hud udarec, posebno za starejše delavce in tudi za vse mesto! Krenner je bil namreč največji davkoplačevavec. Vseh delavcev je bilo zadnji čas le še kakih 45. Električni obrat se bo vrši! še naprej, ker dobivajo mesto in posamezniki električni tok iz Krennerjeve električne naprave. Loška godba, ki jo vzdržuje gasivno društvo, nima sreče s svojimi kapelniki. Tekom par mesecev ima Že četrtega. Kakor kažejo znamenja, tudi ta ne bo v Loki starosti delal. Ni čudo, da ni sreče. Komaj je zagledala luč sveta, je svojo naravo pokazala s tem, da je šla pozdravit .Sokole", ko so prišli v Loko, in zadnji njen nastop je bil, ko je na pepel nico do ranega jutra godla plesavcem in s svojim hre-ščanjem verne ljudi opozarjala, da ji ni mar za cerkvene zapovedi. Gospoda Rafče in Janko, ali je to na programu S. L. S.? Kravji koncert. Veliko se govori po mestu o njem. Kaj pa je? Za danes molčimo o tem, upamo pa, da nam bodo poklicani organi o tem kaj več povedali. Gasivno društvo je imelo občni zbor. Pred nekaj meseci je žugal liberalni list, da bodo ob tej priliki pometali vse klerikalce iz društva. To se sicer ni zgodilo, a načelnik je priporočal udom, naj se politika ne zanaša v društvo. Prav tako, ko bi se le voditelji tega držali. A kaj vidimo? V gasivnem društvu ima liberalizem močno oporo, akoravno večina navadnih udov ne mara zanj. PraŠamo vas: ali ni šlo gasivno društvo korporativno sprejet .Sokole" in še z godbo? Ali niso šli zastopniki ognjegascev v uniformi na sokolski bal, skazat liberalnemu društvu bratovsko vzajemnost? Ali ne prireja gasivno društvo svojih balov redno v liberalni čitalnici? In nastop godbe na pepelnico? Ali ne dajete svojih tiskovin redno tiskat liberalnim tiskarnam, zadnji čas .Učiteljski tiskarni"? Tudi mi smo zato, naj ne bo politike v gasivnem društvu, a začnite, gospodje voditelji, pometati kar pri sebi in pretrgajte vse zveze z liberala! Kak duh vlada pri izvestnih gospodih gasivnega društva, kaže ta le zgled: Ko je bila zadnjič birma v Loki, je predlagal neki odbornik, naj gre tudi gasivno društvo k škofovemu sprejemu. Od več strani je bil odgovor: .Društvo mora biti nepristransko, ne politike vlačiti vanj!" Torej če se škofa, ko pride službenim potom med nas, pozdravi, je to pristransko, to je politika. Če se pa .Sokole" pozdravlja, na pepelnico gode, to pa ni politika, tu je pa vse po pravilih. Treba bo gasivnemu društvu posvetiti zanaprej več pozornosti, da ne bo liberalizem v kalnem ribaril. Iz Goric. Dne 17. t. m. smo tu imeli poroko. Poročenca sta bila Fr Kern iz Orehovelj in Marica Urbane iz Zaloga. Dan popreje so peljali .balo" skozi Gorice. V spodnji gostilni pri »Tonja** so naredi i .preprego". Ker pa balarjem ni bilo po volji, da bi sprejeli .preprego", so začeli si-roveži zabavljati in z vinom kropiti po bali in po ljudeh ter so napravili precejšnjo škodo pri obleki. Neotesanci se bodo morali za to prijaznost zagovarjati pri sodišču. Kar je pa bilo najbolj žalostno, je pa to, da so bili navzoči tudi pogrebci, ki bi bili lahko mislili na nesrečo, katere so bili priča pri Matijevcu na LeteniCak. Sramoto so mislili napraviti balarjem, pa so jo za kazen sami dobili, ker se zdaj vse iz njih norčuje. V Tenetiših pri Primožu so tudi pijanci ustavili balarjem konje in jih silili, da morajo dati za pijačo. Ker pa niso hoteli dati, so nastavili stole črez cesto. Tako je en voznik za-vozil v stol, da se je zvrnil naloženi voz. Zopet je bilo veliko škode in nevarnost za ljudi. Želi se, da bi se taka nasilstva odpravila na cesti ia da bi se za nje pobrigalo oblastvo. Iz Tržiča. Vesel dogodek v zgodovini tržiškt je bilo zaznamovati dne 17. febr. t. 1. Ta dan je bil slovesno v katoliško cerkev sprejet protestant Ivan Klingier, ki je prišel semkaj z Bavarskega in ima tukaj službo kot čevljarski pomočnik. Srečen že na dan krsta, se je nepopisno srečnega štel naslednji dan, ko je bil med jutranjo službo božjo obhajan. Kar na eni strani odpade slabih od Cerkve, toliko jih pa pride nazaj v njeno naročje, s to razliko, da so ti dobri, oni pa ljutika med pšenico. Iz Radovljice. V torek, dne 27. febr., se je v našem mestu zaključil prvi tečaj gospodinjske šole. Sklepnega izpita se je udeležila preblag, gospa soproga deželnega glavarja, kot zastopnik deželnega odbora g. dr. I. Zajec, g. c. kr. okrajni glavar Fr. Župnek s komisarjem g. E. Kordinom, preč. gosp. č. kanonik in dekan J. Novak. c. kr. deželni svetnik Regaly, mestni župan g. Roblek, poslanca gg. Piber in Pogačnik, nadučitelj g. J. Slapšak in dr. Izkušnja je pokazala naravnost krasne vspehe. V tako kratkem času pa toliko ia tako raznovrstne tvarine obvladati! Vsa čast vzorni voditeljici g. Emi Peče ter učiteljskemu osobju. Učni vspehi so priča, da se je teh osem tednov porabilo nad vse dobro, priča pa tudi, s kako vnemo in pazljivostjo so se dekleta udeleževala predavanj. — Ker se je za ta tečaj prijavilo zelo veliko prosivk, se prične dne 5. t. m. drugi tečaj, da se tako omogoči gospodinjska izobrazba tudi onim, ki se prvega tečaja niso mogle udeležiti. Iz Železnikov. Pri obč. volitvah je v Železnikih zadnji pande! jek zmagala v dveh razredih S. L. S. I. priloga „Gorenlcu" štev. 9 Iz 11912. Prvi razred sc dobili nasprotniki.Upati je, da se bodo sedaj duhovi polegli ker so modrejši možje začeli spoznavati, da je liberalnost — neumnost, pri nas pa še posebno škodljiva v gmotnem oziru, ker bi naš nekdaj lepi trg vodila v prepad Pravili liberalcev je v Železnikih le malo, narejenih pa precej veliko Naredile so jih razne, tuintnm storjene napake, ki se morajo popraviti, da t>o enkrat mir. Ljudje, ki še hodijo v cerkev in prejemajo sv zakramente, so težko liberalci, nikakor pa ne morejo bti liberalci v tem pomenu, kakor to zahtevajo dandanes od njih napredni Časniki, ki taje Boga in dušo. Iz Besnice. V nedeljo, 25 svečana t. !., je bilo tukaj v šoli po nauku predavanje s skiop-tičnimi slikami o škodljivem vplivu alkohola na človeški organizem. Predaval je g. Leop Puhar iz Ljubljane Naslov predavanja je marsikoga ostrašil, zdelo se mu je, da bo vse zelo suho parno. Vendar je znal g. predavatelj v*e tako zanimivo zasukati, da se je slišalo po predavanju, naj se že kmalu priredi kaj podobnega. Ker je bilo občinstvo poslušno, je slednjič nam navrgel g. predavatelj še krasne slike iz Pompeja. - Kako potrebno je ravno v Besnici abstinenčno gibanje nam svedoči dejstvo, da morda ni kraja na Go renjskeni, kjer bi bolj razsajalo žganjepitje, kakor ravno pri nas. Če se kmalu vsi ne streznijo, potem ni daleč čas, ko bo tudi naša fara začela polniti norišnico. No, hvala Bogu, je pa nekaj vrlih mladeničev in mož, ki so se krepko oprijeli treznostnega gibanja v korist svojim sofara-nom. To so res pravi aposteljni, ki opravljajo človekoljubno delo. Vabimo vas torej Besničane, ki se še niste dali zaslepiti od pogubnega žganja, k drugemu predavanju, ki bo morda še pred Vel. nočjo. Le krepko naprej po začrtani poti! Zoper vseučilišče v Trstu so začeli pisati nemški in italijanski listi, ki izražajo bojazen, da bi v slučaju, ako bi se v Tfstu ustanovilo italijansko vseučilišče, prepluli in poslovanili slovanski vseučiliščniki mesto Trst. V Mariboru so imeli nemški naolonalci shod in so se izrekli proti temu, da bi ustregli kakšni slovenski narodni zahtevi Niti priprostih gospodinjskih šol Slovencem ne privoščijo. Libe ralni Slovenci pa še vedno trdijo, da je obstruk cija v štajerskem deželnem zboru nespametna. V avstrijsko gosposko zbornico je bilo poklicanih 12 plemenitih mož kot dedni člani in 18 mož kot dosmrtni člani. Med njimi so Stanislav grof Badeni, Hugo knez VVindiscb - Graetz, David vitez Abrahamovicz, Alojzij princ Liechten-stein, dr. Ivan Žaček in Anton vitez Vuković Samo Vuković je Jugoslovan. V dunajski občinski zbornici je odpuščeni tramvajski uslužbenec Jožef Bauer z galerije dvakrat ustrelil Zadel ni nikogar, ker so bili streli slepi. Hotel je le pozornost obrniti nase, ker je brez službe. Ogrsko. V državnem zboru se je vladna stranka sporazumela s Košutovci, ker je Khuen obljubil, da bode še letos predložil zbornici načrt volilne reforme. Justhova stranka in 48. poslanci izven strank še vedno nasprotujejo vladni stranki in Justbovci sc pričeli z obstrukcijo. Ogrski parlament hoče dobiti poseben vpliv na armado v novih brambnib predlogah. Zaraditega sta bila pn cesarju vojni minister general Auffenbfrg m šef generalnega štaba general Schemua, ki sta se izrekla proti temu, da bi se dajale Madjarom kakšne koncesije. Sprejel je cesar v avdijenci tudi prestolonaslednika in ministra Bilinskega. Lvov. Metropolit Septicki je dal zapreti rusinsko duhovniško semenišče, ker so ukrajinski bogoslovri zahtevali, da naj se iz zavoda izključijo rusof.lski gojenci. V deželnem zboru na Bavarskem so vsi trije predsedniki pristaši centra. Helmska gubernija na Ruskem se ne bode izločila iz poljskega kraljestva, ker je baje zmagala slovanska ljubezen, ki noče poostr ti na-sprotstev med Poljaki in Rusi, in se je tedaj v dumi našla večina, ki je glasovala proti ločitvi. Proti alkoholizmu. Finski deželni zbor je sklenil popolno prepoved alkohola po celi deželi; Britanija, Švedska in Norveška, Belgija in Nizozemska so izdale postave za omejenje točenja in prodaje opojnih pijač na drobno. Obenem dolo čajo tudi, da je pijanost kažnjiva in da se dolgovi na pijači ne morejo izterjati s tožbo, ter odrejajo alkoholikom bivanje po zdraviliščih. Pri nas je pa upanje, da bi javni zastopi zoper alkoholizem kaj storili, čisto jalovo. Zvezo med Evropo in Azijo namerava napraviti ruska vlada z železnico, ki bi imela 23 km dolg predor pod gorami Kavkaza in bi vezala Vladikavkaz s Tiflisom. Luksemburg. Umrl je vladar nadvojvoda Viljem. Vladarstvo nastopi dedna nadvojvodinja Marija. Zaradi bana Čuvaja se ponavljajo velike demonstracije po vseh hrvaških zemljah. V Zagrebu mora policija večkrat nastopati s sabljami in orožništvo strelja na demonstrante, ki pobijajo okna. ulične svetilnice in trgajo ulične napise. Na Sušaku je 1500 ljudi demonstriralo proti banu in Madjarom. Enake demonstracije so tudi po dalmatinskih in bosenskih mestih. V Pulju je dala vlada zapreti pet mestnih uradnikov, ki so uganjali grozna sleparstva z mestnim denarjem. V91 zaprti so naihujši ireden-tovci in obožavatelji Oberdanka. Deželni odbor jih je ho'el rešiti in vso stvar potlačiti. Za to se je odpeljal deželni glavar Rizzi k ministrstvu toda ni ničesar opravil. Manjka nad 1 milijon kron. Italijansko-turška vojska. Zadnjo soboto zjutraj sta pripluli v pristanišče Beirut v Mali Aziji dve italijanski bojni ladji in sta pozvali tamošnjega turškega poveljnika, naj izroči Italijanom ondotni dve turški ladjici: ena topničarko in eno torpedovko. Preden je bil dogovor končan, sta italijanski bojni ladji začeli streljati in sta potopili obe turški ladji. Poškodovana so bda poslopja ob pristanišču, tri banke, konak in carinsko poslopje. V mestu je to bombirdiranje umorilo in nevarno ranilo 150 oseb. Francoze je ta dogodek silno razburil, ker je tam francoska kolonija tako močna, da se povsod sliši francoska govorica. Turški ministrski svet je nato sklenil, da se iz-ženejo iz vilajetov Alepo, Sirija in Beirut vsi Italijani razen duhovnikov. Nad mestom Beirutom je proglašeno obsedno stanje. Italijanski napad ie vodil konire admiral di Revel. Francija, Anglija, Avstrija in Nemčija bodo morale čuvati svoje trgovske in politične interese v Beirutu s skupnim nastopom Italijani to dobro vedo, a ravno s tem hočejo prisiliti velevlasti, da bi pritisnile na Tur čijo glede sklenitve premirja. Italijani so v Tri-politaniji v groznih škripcih, ker nikamor ne morejo naprej, in ravno s tem, da rogovih njihovo brodovje okoli raznih mest sredozemskega morja, si hočejo pomagati iz zagate. Kitajsko. Dve vladi sta na Kitajskem, ena v Pekingu, druga v Nankingu. Obema manjka denarja, zato so se spuntali vojaki v Vučangu, ker niso dobili plače. Baron Rio Branco, brazilijski minister za zunanje zadeve, je umrl. Pokojnik ni bil samo izboren politik, temveč tudi duhovit pisatelj »Vojaške zgodovine brazilijske". Toda še več: bil je u dan in zvest sin katoliške cerkve, katere koristi je neustrašeno branil. Po ukazu predsednika Iju-dovlade je trajalo 8 dni javno žalovanje nad izgubo vrlega moža. Novičar. V Gorici je bil 29. febr. imeniten shod S. L. S. pod vodstvom dr. Gregorčiča. Govorili so na shodu: kranjski deželni glavar dr. Šusteršič, dr. Krek, dr. Korošec in Fon. Povdarjala se je potreba tesne zveze s Hrvati v smislu trializma in potreba, da poneha boj med obema katoliškima strankama v deželi. Za vodjo S. L S. na Goriškem je bil izvoljen dr Gregorčič. Pri ožjih volitvah v obrtno sodišče v Ljubljani so zmagali socijalni demokratje, ker so jib podpirali, kakor se pohvali .Narod*, proti klerikalcem narodno-napredni delavci. Tako je zašla absolutna narodnost popolnoma v kremplje internacijonale. ki sovraži narodnostno idejo kot kvarljivo socijalističnemu gibanju. Dva dni poprej je .Zarja" pohvalila sodruga dr. Tumo, da ne koraka več rakovo pot. ker je nehal zagovarjati delovanje družbe sv. Cirila in Metoda. .Narodnost," pravi ta list, »je za socialistično stranko brez vse globočje vrednosti in ni potrebe, da bi se s tem pojmom pečali, če bi se pečali, bi zašli na napačna pota. Delavske želje in potrebe so druge, nego hitenje za narodnostnimi ideali. Fra-zarija naj ostane tam, kjer se je porodila.. Tako se norčujejo rdečkarji iz svojih liberalnih zaveznikov, ki so nekdaj prisegali na absolutno narodnost kot edino zveličavno idejo za slovenski narod. Preddvorom so volili občinski odborniki 29. febTuvarija novega župana. Izvoljen je bil z 17 glasovi Jurij Arh, prejšnji župan. Matija Rozman je dob*l 7 glasov. Ali je slovenska duhovščina narodna? .Dan" je dne 26. febr. prinesel tole izjavo: .Klerikalna stranka dosledno ubija vsako narodno zavednost, kjerkoli more, in lajša tako delo prodi-rajočim Nemcem. Klerikalci naj pokažejo v dejanju, da niso koruptna stranka, in naj se zavzamejo v narodno eksponiranih krajih Dokler tega ne store, smatramo vsako njih besedo v tem oziru za hinavsko in farizejsko!" — .Grazer Tagblatt" je pa isti dan prinesel članek, v katerem pravi, da slovenski duhovniki stoje na čelu narodnega boja in da hočejo Nemce izriniti, ter dostavlja: .Ako zasledujemo delo Slovencev na Spodnjem Štajerskem, Kranjskem in Koroškem, povsod najdemo, da je duhovščina prevzela vodstvo v narodnem boju in da niso majhni uspehi, katere ima pri tem zaznamovati. Slovenska duhovščina je napravila velikansko organizacijo na narodni podlagi, ki obsega vse stanove ... Na to delovanje slovenske duhovščine je neobhodno potrebno obrniti večjo pozornost" Adijo, svetniki! kliče .Zarja" in dostavlja to-le podlo izjavo: »Svetniki so bili (rdečemu) delavstvu že sedaj postranska stvar pri praznikih, kakor birmancem škofovo maz'lo." Rdečkarji res že dosedaj niso ob praznikih drugega delali, kakor jedli in pili. Će bo vlada v Avstriji postala brezverska, kakor na Francoskem, bodo pa ka- pitalisti tudi ob odpravljenih praznikih naganjali delavce v tovarne na roboto ? In tako je cerkveni odlok zaradi praznikov, postavil socijalistično organizacijo v težak položaj. Rdečkarji se bodo moral: jeziti nad samim seboj, da so z zaničevanjem praznikov pomagali odpraviti praznike, katere so s toliko gorečnostjo zlorabljali v posvetno uživanje. Novi šoli se bodeta zgradili letos v Mavčičah in v Podbrezjah. Č. g. Šegulo je pošegetala .Sloga" s tem, da mu je naznanita smrt nekega »zavednega Slovenca naprednega mišljenja, obče spoštovanega moža, kremenitega značaja". Sad brezverske šole. Vsenemški poslanec dr. Angerer je tožil v koroškem deželnem zboru, da je na c. kr. višji realki v Celovcu nastala anarhija. Dijaki, ki nimajo nič več vere, misiijo, da se ni treba tudi nič več učiti in n č več ubogati, in zato se večkrat ne ve, kdo je v Šoli učitelj in kdo učenec. Za plesne in god bene prireditve ni Kranjskem ni treba prositi dovoljenja politično oblastvo, tudi če ima ta prireditev značaj javnosti. To licenco izdajati ima županstvo kot oblastvo nravstvene policije. Županstvo ima za vsako tako prireditev pravico, pobirati občinsko takso, ako je postavno uvedena, to je: določena od deželnega odbora. Železnica Novo Mesto—Metlika. Gradnja te železniške proge se je oddala za 8.800.000 kron. Proga bo dolga 50 km in sc začne precej graditi Otvorjena bo l.raaja 1914. Od deželne meje do Karlovca, 30 km dolgo progo, bodo zgradili Ogri. Tako bo zveza iz Ljubljane na Karlovec v Reko. En del gradbe na kranjski strani je prevzela domača tvrdka Lončaričeva iz Ljubljane. Poučne tečaje za občinske tajnike nameravajo ustanoviti na Goriškem. Tudi na Kranjskem bi bili taki tečaji prav potrebni. Delo županov, posebno v prenesenem delokrogu, postaja vedno bolj obširno in raznovrstno. Vedno več prihaja novih naredb in zakonov, tako da župani tudi glede znanja svoji nalogi nikakor ne morejo biti kos. Županom treba tedaj pouka in razbremenitve, če hočemo dobiti dobre župane. Razbremeniti bo mogoče župane le pO občinskih tajnikih. Kjer ena občina ne more imeti svojega tajnika, naj si ga najame več občin skupaj. Ta skupni tajnik ima lahko po posameznih občinah uradne dneve. Deželni odbor naj tedaj poskrbi tečaj za izšolanje tajnikov, zato sposobnih mladeničev bo dovolj. Klošterske bisage. Liberalci radi zabavljajo čez klošterske bisage. .Slovenec" je pa prinesel te dni zanimiv članek, s katerim je pojasnil, da ima ljubljanski tržni nadzornik Ado f Ribnikar letne plače 4566 K in povrh še draginjske do-klade, ljubljanski gledališki ravnatelj ima plače 7340 K in tajnik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani ima na leto plače 9600 K. No, ta je pa res lepa! To. to so bisage! Pri deželnih uradih na Goriškem službuje 55 Italijanov in 25 Slovencev. Vsa boljša mesta imajo Italijani, Slovenci so hlapci. In vendar je dežela po večini slovenska. Temu mora biti konec! Kdor želi zadeti 400.000 frankov, ta naj čita današnji inserat .Srečke v korist Slovenski Straži". „Lurška pravljica". Pod tem naslovom prinaša „Zar a" neki članek, s katerim hoče dokazati, da so vsa Čudežna ozdravljenja v Lurdu le pravljica. Noče pa .Zarja" svojim backom povedati, da je 1. 1911. sodelovalo v lurški pisarni za preiskavanje bolnikov nič manj kot 534 zdravnikov, med njimi 158 inozemskih, ter 40 visokošolskih profesorjev in primarijev. »Gorenjska knjižnica". Ravnokar je izšel drugi zvezek .Gorenjske knjižnice", ki obsega na 48. straneh 7 krajših povestij, primernih za knjižnice .Izobraževalnih društev". Kdor se še ni naročil na to lepo knjižnice«, naj se naroči nemudoma. Cena je jako nizka Deset knjižic se dobi s poštnino vred za 3 K in vsak posamezni zvezek za 30 h. Naročnina naj se pošlje na .Tiskovno društvo" v Kranju. Dobi se lahko tudi še prvi zvezek. Časopisje. .Dandanes bi potrebovali šeste cerkvene zapovedi, ki naj bi se glasila: Ne čitaj slabih časopisov in slabih knjigi" — Tako je rekel Windhorst, slavni voditelj nemških katoličanov. Scalden je pa dejal na nekem shodu: »Najboljša pomoč dušnemu pastirju je časopis. Dušni pastir govori le enkrat na teden in ljudstvo ga mora iti poslušat v cerkev, časopis pa govori vse dni v tednu in ob vseh urah in ni potrebno, da gremo mi k njemu, ker prihaja on k nam." Godovi prihodnjega tedna. Nedelja (3.) sv. Kunigunda; ponedeljek (4.) sv. Kazimir; torek (5.) sv. Agapeta s tov. sreda (6.) sv. Fridolin; četrtek (7.) sv Tomaž Akv., petek (8) sv. Janez od Boga; sobota (9.) sv. Frančiška Rim. Sejmi prihodnjega tedna na Gorenjskem. V ponedeljek (4.J v Preski. Na tedenski semenj v Kranju dne 26. m. m. je bilo prignanih: 154 glav domače govedi (za mesarja 55), 12 telet, 43 glav bosenske govedi, hrvaške govedi 0 in 19 domačih prešičev. Cena za kilogram žive teže: za pitane vole 90 h, za srednje pitane vole 86 do 88 h, za nepitane t—.i. 11 |1A|AZiilA» Revmatiške trganje glavobol, zobobol ? Ali ste jih nakopali na prepihu vsled prehlajenja? Poizkusite vendar bol lajšajoči, zdravilni, krepilni Fel!er-jev lEDalv 11 DOlUulDO ■ fluid z znamko .Elsafluid*. Ta je res dober. To ni sama reklama! Dvanajstorica za poizkušnjo 5 K franko. Izdeluje lekarnar Feller v Stupici, Elsatrg 264 (Hrvatska). 80 do 84 h, za bosensko goved 83 h ; za teleta 1 K 4 h, za pitane nreštče 1 K 24 h. — Za 100 kg pšenice 24 K; rž 24 K, ječmen 23 K, oves 22 K, koruza 22 do 24 K. ajda 25 do 30 K, proso 23 K, krompir 9 K, fižol (rdeč) 42 K, koks 44 K, detelja 180 K, slanina kg 1-80 do 190 K; drva (trda) 18 K; drva (mehka) 12 K; maslo 280 K, jajca 6 v, seno 10 K. pšenična moka 37 K, kaša 32 v; ješpren 31 v. Umrl je v Kranju dne 28. febr. krojač Anton Teply, star 77 let, zadet od mrtvouda. Na Brezjah je pa umrl 29. feb. gostilničar Jožef Finžgar, star 79 let. • * * Major Frldolin Kavčič, znani slovenski pisatelj, je imenovan za poveljnika c. kr. domobranske orožarne na Dunaju. Okoli Svete Gore so imeli 27. februv. manevre vojaški zrakoplovi. Trst. Med 36. porotniki je v Trstu letos 26 Slovencev in 10 Lahov. Gosta megla je bila zadnje dni na Jadranskem morju, 2 ladji sta nasedli in ponesrečili, pri Zadru in pri Reki. Frančiškan dr. Hartmann bo dne 25. marca v Pragi, središču muzikaličnega sveta, vodil oratorij .Sv. Frančišek*. V Splitu je bila 19. febr velika skupščina duhovnikov. Navzočih je bilo 6 dalmatinskih škofov in predsedoval je škof dr. Mahnič. Govoril je tudi dr. Krek. Uredile so se na tem shodu versko politične zadeve za Dalmacijo. V Sisolsku na Ruskem je pogorelo sodišče. Nekaj kaznjencev je ušlo, ko so jih kozaki med požarom hoteli prepeljati v vojašnico. Proces proti patru Mačohu. Pred sodiščem v Petnkovu na Ruskem je razprava proti pavlanskemu menihu patru Mačohu in dvema njegovima tovarišema. Soobtožena je tudi ljubimka patra Mačoha, Helena Mačoh, žena umor-jenegn menihovega nečaka. Nadalje so obtoženi tudi čenstohovski samostanski vratar, sluga in drugi. Pater Mačoh se je priznal krivega vseh obtoženih zločinov ter se je zagovarjal, da ga je Helena Mačoh pripravila do tega, da je umoril svojega nečaka. Živela je s svojim soprogom v neprestanem prepiru. Mačoh je na predsednikovo vprašanje podrobno pripovedoval, kako je izvršil umor in kako je s pomočjo samostanskega sluge skril truplo v neki zofi in kako jo je odpeljal s pomočjo nekega izvoščeka. Priznal je tudi tatvine v čenstohovskem samostanu. Ta obžalovanja vredni dogodek je velika nesreča za poljski narod. So-kriva je pa pri tem tudi ruska vlada. Elektrika v Sveti deželi. Turška vlada je dovolila, da se po Jeruzalemu napravi električna razsvetljava, elek rična železnica in telefon. Delo je prevzelo neko amerikansko podjetje. Tudi Betlehem in Jafa dobita električno železnico in razsvetljavo. Katoliška zveza železničarjev na Francoskem napreduje in šteje že 56.0U0 članov. V zadnjem polletju jih je pristopilo 13.000, tako da ima katoliška zveza železničarjev že več članov, kakor socijalnodemokraška. Prestop v katoličanstvo. Svakinja predsednika Zjedinjenih držav gospa Henrika Taft v Novem Jorku je prestopila v katoličanstvo. Sloveči angleški jezuit pater Bernard Vaughan jo je sprejel v katoliško cerkev. — Prestopila sta v katoliško cerkev tudi starokatoliški župnik v Warnsdotfu, dr. Gross, in n,egov kapelan Ky-selka Štajerska kapucinska provincija, ki ima na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Goriškem 13 samostanov in 2 hospica, šteje skupaj 161 kapucinov, in sicer 77 patrov, 22 klerikov in 64 bratov. Dragih kamnov je bilo juvelirju Levvju, ki je prišel iz Pariza na Dunaj, v vlaku ukradenih za 14 milijonov frankov. V Združenih državah je bilo I. 1910 samomorov 8590, slučajev nasilne smrti vsled raznih nesreč pa 48.606. DRUŠTVA. •Kmečka zveza* za kranjski okraj naznanja, da odpade prvi ponedeljek tega meseca običajni shod. Vršil se bo v kratkem v »Ljudskem domu" v Kranju od deželnega odbora prirejeni poučni tečaj za župane in občinske svetovavce. Oberammergavske pasijonske igre bo v krasnih skioptičnih slikah predstavljalo društvo .Kranj" v .Ljudskem Domu" danes zvečer ob V« 8. uri in jutn popoldne ob 3. uri. Slike bo razlagal g. profesor Ant. Sušnik. Te izredno lepe slike bo prišla gotovo rada pogledat tudi okolica Kranja. V ponedeljek popoldne ob 5. uri bo pa isto predavanje za šolsko mladino po znižanih cenah. (10 v.^.—Za nedeljo, 10 marca, pa se pripravlja igra: .Roparji na Šmarni Gori". Igra bo gotovo radi tega, ker si je društvo nabavilo nove viteške obleke, še bolj zanimala. V Podbrezjah bo dne 3. t m. ob 3. uri popoldne predaval v društvu g. profesor dr. Karol Capuder o temi: .Kako so stari Rimljani reševali svoj kmetski stan." Društvo sv. Jožefa priredi v nedeljo dne 3. marca točno ob sedmih zvečer jako poučno skioptično predavanje. G- prof. A. Sušnik bo ka?al slike iz svetovnoznanih pasijonskih iger v Oberammerjavu, na katerih bomo videli, kako v tem kraju predstavljajo trpljenje Jezusovo. Priložnost, videti te zbirke, bo samo to nedeljo, ker predavanja ni mogoče ponoviti tlotitzjSe uesfi. V Zagrebn je vlada namesto »Agraner Zeitung" začela izdajati mažaronski »Jutranji List". Gradec. V mestnem svetu so socijalni de-demokrati prenehali z obstrukcijo. Dunaj. V Pragi se je dosegla za deželni zbor sprava med Čehi in Nemci. V državnem zboru pa v češkem klubu poka. Radikalni poslanci so zoper davek na pivo in za ostrejši nastop glede jezikovnih razmer. Krakov. V jezuitski cerkvi v Veszolni je včeraj neki ropar s cingulom zvezal zakristana in ga z nožem oklal ter cerkev oropal. Dr Rakuš, znani nasprotnik katoličanov v Solnogradu, je dobil deset dni zapora, ker je zasramoval papeža. Na Brionski otok je šel danes prestolonaslednik in ostane tam z družino vso pomlad. V Sibiriji so grozni snežni viharji zasuli 129 ljudi. Tripolitanija. Italijani so vzeli grič Mergheb nad Homsom, pa so ga jim Turki zopet vzeli nazaj. Pri Zaledinu so se Italijani hoteli izkrcati, pa so jih Turki odbili. Tripolitanski Turki so proti vsakemu sklepanju miru. Rusija si namreč, pooblaščena od velesil, prizadeva, napraviti vojni konec. Drobtinice Iz zdravilstva. Kdor je prebolel, naj postelje ne zapusti, dokler ima vročino. Kadar ta poneha in bolnik želi vstati, naj vstane takrat, kadar se najbolj močnega počuti. To je pri nekaterih bolnikih dopoldne, pri drugih zvečer. Po hudi bolezni ni dobro biti dolgo po koncu, kadar se vstajati začenja. Ko začutiš mrazenje, le hitro nazaj v posteljo! Boljše je, da vstaneš večkrat na dan po malo časa, kot enkrat, pa dolgo. Delati ne kaže, ko si komaj prebolel, le malo okoli po sobi hodi, nekol ko svežega zraka dobi in zopet pojdi počivat ! Sobo izkuriš hitreje in ostane dlje gorka, če je v njej zrak čist. Le odpri okno in vrata in napravi malo prepiha, da pojde slabi zrak ven, pa bo soba prej gorka in bivanje v njej seveda bolj zdravo. Bolezni v vratu, davice in drugih, se tnj-lože obvaruješ, če si vrat vsako jutro in vsak večer s prav mrzlo vodo umiješ in potem dobro s suho brisavko odrgneš. Beirut je lepo, starodavno mesto v Siriji, na obrežju sredozemskega morja ob vznožju veličastnega Libanona. V mestu so stare, ozke ulice, predmestja imajo pa krasne vrtove. Dasiravno je z večnim snegom ovenčani Libanon blizu, je vendar po letu v mestu huda vročina, sicer je pa kraj jako zdrav, ker ima čist zrak. Mesto ima 120 000 prebivavcev, med njimi je ena tretjina mo-hamedancev. dve tretjini sta krščanski, namreč pravoslavni Grki, Maroniti in zjedinjeni Grki. Tu je sedež treh škofov Beirut je najvažnejše trgovsko mesto Sirije. V pristanišče prihaja na leto okoli 800 parnikov in n?d 3500 drugih ladij, ki privažaj^ razno blago, izvažajo pa posebno sirovo svilo, zlate in srebrne izdelke in vino. Z železnico in cesto je mesto zvezano z Damaskom Novo pristanišče, katero je zgradila neka francoska družba, je bilo otvorjeno 1. 1893. V mestu je 6 hospitalov, 23 mošej, 36 cerkev, 66 deških in 36 dekliških šol, 13 tiskarnic. kjer izhaja 12 arabskih časnikov, več katoliških in protestantovskih misijonskih zavodov. Odlikuje se zlasti kolegij francoskih jezuitov, nekako vseučilišče, v katerem je še nedavno študiral kranjski rojak č. g. Šimnic Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah računske listke „Slovenske Sfrafe!" Naročajo se v pisarni ..Slovenske Straže" v Ljubljani. iuof /Jmoun/ mrrvutvu /mixg/ < hot /iKvucn>o£ruy ajnjoumhjo' i brv nu JLmajrvom/ JGdfuiaintn/. Jru>yrvtrr&uny. Sposobni in solidni agonijo se iščejo za prodajo poljedelskih strojev in orodja, centri-fugalk za mleko in motorjev. Ponudbe pod .Maschine 60.899* za Annoncen Biro Henrik Schalek, Dunaj I., Wollzeile 11. 118 5—2 Jakob Košmorl] edina slovenska tvrd*a te vrste Priporočam slavnemu občinstvu veliko sa-logo kave, čaja, južnega sadja i. t. d. Postrežba točna in solidna. 113 1 Na dežel« p.»šiljam prosto vožnje po povzetja po železnici i a v zavitkih po polti. Cenik izhaja štirikrat na leto. Zuonolluarna mast Samassa 119 44 1 o Lpitilfani se priporoča za vlivanje zvonov za zvonike z ubranim ter milodonečim glasom. Do konca leta 1911 je razposlala 6887 komadov zvonov za zvonike v skupni teži od 2,674.508 kg. Cerkveni avečoiki in viseče svatilke (lnstre), kanonske table v odgovarjajoči isdelavi od težko lite medi in salo trpežne snovi. Proračuni in ilustrirani ceniki na zahtevanje brezplačno in poštnine prosto. Velikanska razprodaja najraznourstnejšega blaga od mallnerjeuega hotela 33=1^^33333^= z Bleda pri ^^^^^^^^m Louro Rebolju o Kranju 1211 kakor: srebrnega jedilnega orodja, kuhinjske posode, bakrenih kotlov, porcelana, stekla, nad 20 kompletnih postelj, znamenitih slik in krasnih podob, sploh vsega, kar se potrebuje za pohištvo. Dobi se po zelo znižanih cenah. Prodaja se osah dan pričeoli od pondeljfca. »Gorenjska knjižnica". Splošno se čuti, da primanjkuje dobrega zabavaega berila za liudstv ». Podpisano »Tiskovno društvo v Kranju* tedaj izdaj* leposlovne brošure, oblegajoče po tri tiskovne pole, pod naslovom »Gorenjska knjižnica". V tej knjižnici so natisnjene povesti, prim rne za liudstvo, ,er kratki poučni iu zabavni sestavki, ponatisnjeni iz »Gorenjca". Druga taka brošu-rica je i/šla te dni. Vsak zvezek »Gorenjske knjižnice" je zase celota, le pri dal iših. povestih se bode ta izdala po «tva zvezka skupaj. Naročnina znaša za 10 zvezkov 3 krone, za vsak posamezni zvezek pa 30 v s poštnino vred. K obilni naročbi vabi prijatelje lepega berila „Tiskovnu društvo v Kranja". Ženitna ponudba! Privatni uradnik z dobro stalno službo na Štajerskem se žeii v svrho ženitve seznaniti z gospodično od 18 do 30 let s primerno izobrazbo. Cenjene ponudbe, če je mogoče s sliko, katera se vrne. do 17. marca pod „Zasebni uradnik", poštno ležeče, Kranj. Tajnost zajamčena. 120 I š 6 e m 2000—3C03 kron za novo vpeljano podjetje na Gorenjskem. Vstopi se lahko kot kompanjon. Svota se eventuelno dobro zasigura izguba nemogoča. Naslov pove upravništvo .Gorenjca". 4—4 Alfonz Breznik v LJubljani Kocgreaol trg itav. 13, u?»p?o*i deželnega dv eeialitet) in muiikalij. Niijrazn^vr.-itnfjia izbira in najcenejša izposojevalnica prvovrstnih klavirjev in harmonijev. — Prodaja na najmanjše obroke. — Ugodna zamena. — 10letno jamstvo. — Popravila n uglaševanja vseh glasbil sprejtrna najceneje. — Vsak instrument moje zaloge je najskrbnej«e preizkusen. 27 42 J. W K> T13 iZ J. Spreitzeriev naalndrik LJUBLJANA. Slomikova ulloa &t. Stifttio-netio ii tNitrsitiins kllitmliirsrvi. 2i6no omreSjo na etroj, ograje na mire dvora, obmejno omrotje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne krtfe. Štedilnike 1.1, d Specijaliteta: 61 52-45 valjidni zastori (Rollbalken). Milijoni uporabljajo proti • - kašlju - • hripavosti, kataru, zasUzenju, krčevitemu in hrznemu kašlju Kalserjeve prsne karamele s tremi Jelkami. 20 24-11 CflCifl not. over. izpričeval od zdravnikov in privatnikov wwO>w zagotavlja siguren uspeh. Zelo prijetni in dobri bonboni. Paket 20 in 40 vin., doza 60 vin. se dobi pri KAREL ŠAVN1K, lekarna pri sv. Trojici v Kranju. Denarni promet do 31. XII. 1911 | nad 10 milijonov kron. :j Poslano. J Odgovarja« na notico od dne 17. februarja t. !., da Je bilo od moje nastav-1 j *nke pomotoma in v noj i od so ta isti nekaj ne«škili cenikov ? slovenske kraje odposlanih. Ina« kot eksportna tvrdka tudi nemške cenike, katere pa pošiljam samo v tnjlno. Uredil sem potrebno, da se tako velika napaka ne pripeti več ter prosim slav. občinstvo oprostitve. Fr. Čnden urar ln trgovec t L1ubl|anl. i". Glavni dobitek turških »račk pri žrebanju dne 1. aprila 1912 bode 400 000 frankov. Vsaka srečka mora biti izžrebana, najmanjši dobitek znaša 230 kron. Turške srečke na mesečne obroke po 4 K 75 vin., še tri druge dobre srečke zraven z glavnimi dobitki skupaj čez 2 milijona kron vsako leto na mesečne obroke po 6 K 25 vin. Pojasnila daje in naročila sprejema g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg št. 19. 114 3—1 118 34 16 Zobozdraunišfci in zobu-:: tehniški atelje :: Dr. Edvard Globočnik okrožni zdravnik in zobozdravnik in Franc Holzhacker koncesionirani zobotehnik V KRANJU v Hlebševi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne izven velikih praznikov na razpolago. Šivalni stroji in kolesa Tovarni«* taloga 48 52-49 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska centa 17 priporoča «voj« najbolj prisnaa* siv. stroje in kolesa Ceniki na i^hlevanj« c-utoa). t Priporoča se : trgovina delikates in špecerije ::: ter deželnih pridelkov :: Kavama ,n zaJutrkovalnlca, kjer se do-ii_i— bivajo Izven različnih specijalitet tudi dobra fina vina ln izvrstno pivo. Zdravko Krp, Kranj, Jnrt". Poiorl Svarilo. Ptior! Proda se 117 nova hiša s štirimi sobami, ključavničarsko ali kovaško delavnico na Primskovem ::::: pri Kranju. ::::: Ker se v novejšem času na nedostojen način neki dimnikar vsiljuje v moje delo in moje p. n. cenjene naročnike nadleguje, primoran sem tem potom vse moje p. n. cenjene naročnike opozoriti, da jaz že 28. leto izvršujem dimnikarsko obrt v Kranju in bodem tudi Pe dalje to delo opravljal, uso-jam si, se svojim p. n. naročnikom najuljud-neje priporočati, naj mi isti blagovolijo obraniti še dalje svojo naklonjenost, hočem jim vedno točno in pošteno postreči. Z odličnim spoštovanjem 108 3-2 Bajko Potniek dimnikarski mojster. mam m Mi) i:i)i) i;i hi ;< i hini Mil )!M);i;));) )!)) m 11 - Knefle) mlinarji! Kolarji ~ KlinCaunlCaril! miiarll! mm =• o & o O« O, M i4 i: n > Napravite takoj Astro-Boston bencin motor, prihranite si drugih delavskih moči in veliko jeze l Naprava takega motorja z motažo vred stane samo K 1000 in so stroški za eno konjsko moč samo pet do šest vinarjev. Kmetje! proč ae gepeljni, živina pri njih veliko trpi in so stroški nasproti z motorjem desetkrat viSji, z motorjem vsak lahko sam slamo reže, mlati, drva žaga in melje. Ti neprekosljivi motorji se dobivajo edino le pri FRAN SCEMAIV LJUBLJANA Dunajska cesta „prl PIgovcu". 23 I; )?) l: ) H J )'•'.): II) I ):')JI ;( i ): I;); )?): I i ) I; ) I ) m najsi priia za Stanje hranilnih vlog : nad 1,300.000 kron. Hranilnica in posojilnica o Kranju reglsrrooana zadruga z neomejeno zavezo sprejema hranilne vloge Vlak delavnik ol 8. d§ 12. nre dopoldan ter jih obrestuje po 4!4°/o štiriinpol odstotke. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Sprejema vloge na tekoči račun. Posojila na vknjižbo po 5%, ...........___________ na osebni kredit po 57,%. ~~ ~" - Hranilnica Ima prostore o »Linijskem domn" poleg Zapne cerkoe o Kraoln. Uradile od 0. do 12. ore dopoldne. 514 V najem se odda'tabo] cela jtiil^ aH pa samo P? z vso opravo. Hiša stoji v prijaznem mestu na Gorenjskem in na zelo prometnem prostoru. Prostori so ugodni tudi za vsakršno obrt. f 107 3-2 Več se izve v Kranju hiš. št. 155. Pozor, godci! Kdor misli harmonike-kupiti, naj jih nikar nc naročuje od daljnega kraja, ker dosti slučajev že jaz vem. kako je bit eden ali drugi ogoljufan, ker jih preje ni mogel ne videti in ne poskusiti, dokler ni plačal povzetja, nazaj jih pa nobeden ne vzame. Zato naj vsakdo pride raje k meni. pa bo lahko harmonike videl In poskusil, ker imam res izvrstne od neke čisto nove firme po novem narejene, ročrto delo, silno lahke za igrati In glasne, meh usnjat, plate na usnje položene, jeklene glasove. Bombardon - base, vse z novim srebrom olepšane, da jih je kar veselje gledati in ž njimi igrati, cene so pa nižje kot drugod ; za 35 gld. so že fine v tri vrste, potem tudi višje do 100 gld. Zraven spada tudi večletna garancija. Kdor bi ne verjel, naj se osebno prepriča pri 99 3—3 Pavel Bis lak, Kranj 102. Pozor, kovači! Izvrstno oglje 81 12—7 se dobi vsaki čas „pri Jelenu" v Kranju. Pod ceno! Vsakdo, ki se prepriča, da Z-fcl»ia ata prašič* št. I, pospešuje hitro in izdatno rejo, št. II. izredno hitro debelost in ukusno meso, lahko dobi kot prvo poizkušnjo od 50 do 500 kg za K ll*BO a 50 kg z vrečo poštnine prosto na vsako železniško postajo. 2 109 Brata Tauaskv, generalno zastopstvo združenih tovarn za izdatno klajo, delniška družba Dunaj II., Praterstrasse 15|70. Prospekti (zlata jama) zastonj in poštnine prosto. PapieraCigarettes ABADIE H Glinaste peci Štedilnike, banje m kopali, kakor rodi kite, vase ln droge glinaste lidelke v vseh barvan, trpežne ln cene priporoča 71 52 47 Avgust Drelse prva in največja tovarna pači in glinastih izdatkov v Ljubljani. te mWm\\m\\\m\\\\Wm\WKmm\W^ I 500gK5-80 Zd. Krajne i*5gKl-5G Sil PISMO. OKROŽNICE, CENIKE, RDCONE, RUVE HTE, VIZITHICE i. t. d. bo potreboval marsikdo za tekoče leto 1912 priporoča U tiskarna Tiskov, društva v Kranju : Gorenjsko: Kdor hoče toraj biti dobro in poceni postrežen, pa dobiti fino in najelegantnejše blano, naj se takoj obrne :::: na to tiskarno :::: Otvoritev trgovine. gWg Dovoljujem si p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da sem otvoril v IranjTj, ca Glavnem trgu štev. 191 v niši g. L. Matiašič popolnoma na novo nrejeno 94 26—6 trgovino 5 steklom, porcelanom is špecerijskim blagom. Obenem naznanjam, da sprejemam tudi vsa v to stroko spadajoča popravila. Zagotavljam, da se bom potrudil cenj. odjemalce solidno postreči ter se priporočam z odličoim spoštovanjem Franc Berjak. Najboljša in najcenejša prva delavnica ur ter = trgovina z zlatnino in srebrnino zzzzzz Ivan Levičnik v Kranju, nasproti tvrdke Peter Majdič, »Merkur". aar* Cenejše kakor po cenikib! Ne kupujem od prekupce?! ~a* Sprejmem in »vrlim vsa popravila natančno, solidno in po najnižjih cenah. — Istotako sprejmem vsakovrstno zlatnino in srebrnino v popravilo. — Posebno se priporočam v nakup ženinom in nevestam. — Železničarjem in znancem dsjem tudi na obroke. — Sprejmem optične stvari v popravilo. — Na s ah U vanje izvršim tudi vsako popravilo v osmih dneh. — Priložnostni nakup! 74 52—q B g s: »• Pozor!* Vsak svoj mlinar! ■g Jat: 9 m Ob — š£g£o S •mm js& u £ m 2£ .31 ?i!in