Kriza v Nemčiji.
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR ODLOČNO ZAHTEVA MIR BREZ VSAKIH VOJNIH ODŠKODNIN. — NEMŠKI NAROD JE BAJE CISTO IZMUČEN VSLED VOJNE, DOČIM SE CUJE Z AVSTRIJSKE STRANI, DA BI SE SKLENILO SEPARATEN BOR TER DOVEDLO DO SPORA S KAJZERJEM.
_AAfl
Sever ni zadovoljen.
Senator trdi, da se od severnih držav zahteva preveč vojakov. — Zahtevajo, da se predloži uradna cenitev.
Washington, D .C., lf>. julija. — Senatorji severnih držav f»o veeraj ilolžili vlado. <la je število vojaštva, katero zahteva vlada od severa. preveliko z oztrom na demokrat ieni jugr.
Senatorji Haiule^ee rz Coneo-ticur. Keed iz Missouri. Lodjre iz Massachusetts in MeCuinber iz Nortli Da kote mi ostro kritizirali uradnike, ki so izvršili žrebanje. Na podJagri senatorja Bandegree je senat sprejel resolucijo. ki za hteva. da trsrnvski tajnik predloži senatu uradno štetje, iz katerega se more raz videt i, koliko vojaštva se zahteva od vsake države.
Vlado dolžijo. da se ni ozirala pri doloebi števila vojaštva na ino-zemee v industrijelnih krajih severa. eetudi tujci niso podvrženi kon-škripeiji. Druga obdolžitev je v tem. da je vlada prebivalstvo v za-padnih mestih vrliko precenila in zaradi tesra odpade na ta mesta preveliko število vojakov.
Senator Brandegee je trdil, da tvorijo v mestih na severu tujci 2C odstotkov eelejra prebivalstva, na jutru na samo en odstotek. Kot primer je navedel New Britain ronn.. kjer se nahaja v tamo&njih tovarnah 3500 domačinov m 350t tujcev. Vlada je določila, da mora mesto dati 7000 vojakov, iz česal je razvidno, da je prebivalstvo dvojno preobloženo, kajti v resnici se more od mesta zahtevati same 3500 vojakov. Senator je rekel, da se dela s postavo o konškripeiji velika krivica, kajti tudi tujci bi morali biti vojaško obvezni. N&tc je senator Reed izjavil, da je po skušal v postavi neko izpremembo zaradi tujcev, pa ni imel uspeha.
Za podlago vojaše cenitve je vlada vzela ljudsko štetje lz leta 191C in je cenila v naslednjih sedmih letih naraščaj na isti naoin, kot de 1910. Senator pa pravi, da je ste vilo prebivalstva v zapadnih mestih do 1910 v resnici rasti o, tokfa od tedaj naprej ni opaziti več ni-kakesra naraščaja. Zato vojaška cenitev ni nikakor pravična.
Medtem vlada nadaljuje z žrebanjem.
Kodanj, Iti. julija. — —S]H>r med junkerji, to je stranka velc|H»s<»stnikMV v Nemčiji, ki zahteva vojno z osvojitvami, vojnimi odškodninami ter aneksijami, in tnkozvano mirovno stranko, katero predstavlja nemški državni zl>or in velika masa nemškega naroda, se je danes jtogloltil in razširil.
Nemški prestolonaslednik, ki vedno ropota s sabljo in ki je doživel pred Verdunom svoje največje neuspehe, IkmV na vsak način zadovoljiti željam junkerjev. On je spravil s {»ozurišea Bethmanna Hollvrega, kajti zadnji je ž"lel mir ter se je eela njegova j>olitika gibala zadnji <"as v tem smislu.
Namesto Bethmann Hollwejja je bil imenovan čisto n ivflden elovek, Jurij Miehaelis, ki je bil prej pruski ži-\ilski diktator in sieer na mesto državnega kanclerja, s <*emur hočejo zadovoljiti željam državnega zbora nemškega naroda.
Nobenega presenečenja bi ne povzročil spor med Avstro Ogrsko in Nemčijo.
Nemški državni zbor, ki se je vedno zavzemal za mir brez aneksi j in vojnih odškodnin, bo najbrže zahteval ko-nee vojne, in resolueiia, ki je bila sprejeta zadnjih sejali državnega zbora, je bila sestavljena v tem smislu.	«
Poročila iz Berlina pravijo, da je stopil na mesto dr. Zimmermanna, ki je bil eesarski minister za zunanje za-tVve ter je igral v času svoje vlade precej smešno vlogo, ^rof Bnx'kdorff-Hazenau, ki je bil dozdaj nemški poslanik v K oda n ju na Danskem ter je sorodnik prejšnjega nemškega poslanika v Združenih državah grofa Bern-storffa. O njem poročajo, da je samec in član ene najbplj odličnih junkerskih družin na Pruskem. Pravijo, da je on junker vseh jnnkerjev.
V	tem smislu si je lahko misliti, da se ne giba kriza v nemškem javnem življenju tako ko so pričakovali, temveč, da so prišli na površje možje, ki so predstavljali politiko kot stari.
Nemški narod je zahteval in zahteva še zdaj izpremembo volilnega sistema, in če bi se tega ne izvršilo, bi prišlo do splošnega poloma, a seveda le v slučaju, če bi vlada in odgovorni zastopniki vlade ne pristali v splošne Ijud ske želje.
Nemški narod hoče miru in državni zbor je glavni, a dosedaj tnalo uvaženi faktor, s pomočjo katerega je mogoče spraviti zahteve naroda v splošno javnost.
Želja po miru je v Avstriji tako velika, da je avstrijski drža n i zbor že parkrat jasno namignil, da ne more iti več tako naprej.
Ko j<- rekel češki poslance Prašek, da je Avstrija v vseh ozirih odvisna od Nemčije, je nastal sieer v zbornici velik nemir, na tihem se je pa večina poslancev strinjala s Praškovim govorom.
Haag, l(i. julija. — Nemški cesar je poslal bivšemu nemškemu državnemu kanclerju Bethmannu Hollwegu
pismo sledeče vsebine:
—	S težkim srcem sem danes ugodil vaši prošnji ter vas odpustil iz službe. Celih osem let ste vodili najtežje in najbolj odgovorne urade Her ste uporabili vse svoje moči uspešno v službo cesarju, cesarstvu, kralju, kraijestvil in domovini.
V	najtežjih časih ste mi bili z dobrim svetom vedno na strani. Moja dolžnost je torej, zahvaliti se vam naj-prisrčnejše za vaše zvesto službovanje, —
Pravijo, da je cesar ponudil bivšemu kanclerju neko ugledno diplomatično službo v inozemstvu, katero je pa on odklonil.
Amsterdam, 16. julija. — Notranji boj v Nemčiji se tiče mirovnega vprašanja.
Ko se je danes vračal v glavni stan maršal Hinden-burg, se je zbrala na kolodvoru velikanska množica lju-d\ ki je neprestano kričala:
—	Dajte nam mir! Dajte nam dober mir! Skleniti mir prejkomogoče!
Hindenburg je demonstrantom molče odzdravljal.
Kodanj, Iti. julija. — Berlinsko časopisje pravi, da .sc novi nemški državni kaneler dr. Michaelis popolnoma strinja z resolucijo, ki jo je predložila večina v rajhsta-gu ter da je odločno proti aneksi jam in vojni odškodnini.
V četrtek bo govoril novi nemški kancler o nemški zunanji politiki.
Kodanj, 16. julija. — Ves nemški narod napeto pričakuje govora dr. Miehaelisa, katerega bo imel v četrtek. Pri tej priliki bo pojasnil poslancem svoj program.
Nemci se zdaj niso na jasnem glede splošne situacije. Časopisje cisto nie ne ve, kakšno stalisce bi zavzelo in
Francosko bojišče.
Nemci so bili tepeni v nočnih bojih. — Zavreli zakope v Champa-srne, pa so bili pregnani.
Pariz, Francija, 16. julija. — Sinoči so Nemci v Champagne vpriKorili tri nočne napade, toda niso "dosegrli ni kakega uspeha. Dva napada so Francozi takoj odbili, pri tretjem pa se jim je posrečilo vdreti v francoske zakope, iz katerih pa so bili vrženi v bojih na bajonet.
1600 .strelov je včeraj padlo \ Rheims; ubita sta bila dva stara moža.
London, Anglija, 16. julija. — V nedeljo zvečer so angleški letalci bombardirali sledeče kraje in predmete: Solwav naprave v Zeebrug-ge, železniško križišče v Ostende. železnico v Middelkerke. železniško križišče v Thourout, in železnico pri Lichtervelde. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila.
Pri Fontaine-le-Croisilles in v biižini Armentieres smo odbili sovražne napade, in Nemci so imeli velike izgube. Pri Oppy smo izvr šili uspešen napad, v katerem smo vjeli večje število vojakov.
V zračnih bo jib smo. včeraj uničili tri nemška letala.
Stavke v Nemčiji
Kod&nj, Dansko, 16. julija. — V &le*iji in v renski provinci so šli premolar j i na stavko, ker je vlada zopet omejila hrano.
Daj nam mir.
London. Angrlija, 16. julija. — Ko je pn svojem zadnjem obisku v Berlin feldmaršal Hindenburg zapuščal vladno palačo, je ljudstvo glasno klicno: "Daj nam kmalu mir/' Hindenburg jm je molčal m je mum aaintiraL
Zmaga v zraku.
London, Anglija, 15. julija. — 0. IS. Shawovi nazori .» vojni so bili vroiiii zaniumi. nornvadni in nov*.
Smatrali so ga že za cinika in in-t liferent nega. Itekli so. da ni pa-triotičen, ne lojalen. Toda vendai je o splošiirttt položaju dobro po učen.
Ali zagovarjate to. da bi napadli angleški zrakoplov«-! nemška me ^ta kot povračilo za nemške zrae ne napad«' na London? — ga je vprašal Časnikarski poročevalec.
/-.•'kaj naj bi vojaške opcraeiji imenovali povračilo? — je rekel Shawn. Nikakor ne imenujem« velike ofenzive pri Arrasu povra čilo za ofenzivo pri Vervhinu. Bom bardiranj.» mest iz zraka je ravno isto kot bombardiranje pri oblega nju mesta na zemlji. *
Naše bombe so deževale na nemška mesta, do katerih smo mogli priti, posebno na Freiburg. Treves Karlsruhe : lo so vsa /.namenita mesta z zgodovinskimi spomeniki in dragimi umeeninami. Opomniti ni uiti trebfc na to, da so bile ceste polne žen in otrok. Javno in urado smo naznanili, da smo za vsake nemško bombo vrgli na stotine bomb in to moramo nadaljevati dokler ne izsilimo odločitve. Narod, ki kriči: morilci in zahteva povračila, ne ve, kaj pomeni vojna.
Na vprašanje, a ko ima kak vpliv na izid vojne, ako je pri kakem bombardiranju ubitih vee civilnih oseb. je odsrovoril:
Gotovo. Vse vojske so se odločile s tem, da je bila zlomljena vojaška sila in da so prišli z bajo neti in z bombami v glavno mesto nad prebivalstvo, ki je predstavljalo narod. Dajte Haigu Berlin Hindenburg pa mora imefcr Ypre* in Bapaune ter ostalo zapadne fronto. Dajte pa Hindenburgu Lon d*on, potem pa Haig lahko zavije vse svoje vojake in jih proda kol igrače.
Ta vojna bo dobljena v zraiku in ne v zakopih. Vse. kar ste videli ie samo poskus. Ko .Tfe posicus en krat uspel, ali ni bolje, da gledate za čelado in masko proti plinom? Zdaj bodete to potrebovali Shaw ima zelo veliko zmožnost da vam dajo najbolj krvava svarila, pri tem pa utriplje s svojimi očmi in se smeje.
Kaj je važnejše? — je nadaljeval, — varovati vojake na bojnem polju, ali pa njihove žene in otroke doma ? Vprašam vas še nekaj : kaj je važnejše, ali varovati bla gajno. ali denar, ki se nahaja v blagajni? Zakaj je vojak v vojni, ako ne zato, da varuje svoje žene in o-troke?
Pobijite devet desetin naših vojakov in civilnih mož; ostala dese tina bo izpolnila prebivalstvo. — Vbijte pa devet desetin žen in narod je mrtev, pa eetudi nadomestite vsako mrtvo ženo z enim možem. Vredno je žrtvovati i bataljon mož, da se prihrani pol tueata rodovitnih mater.
Na vprašanje, ako se bo vojna oidločila v zraku, je odgovoril:
Da. ako je prej naša moralna sila, prepričana o njenem uničevalnem delu sama ne skonča in vse druge vojne med civiliziranimi narodi. Ali dokler kaka nova iznajdba, ki bi bila revolucjornarna v primeri s strojem, ki je težji kot zrak, ne prinese še bolje metode, ki bo odločila.
Ali se narod zaveda praveera vojnega položaja ? — ga je vprašal poročevalec.
Ne. Narod ne ve, kaj je vojna. Narodu ne povedo, kak je vojni položaj. Pitajo jih z lažmi, ofiejelni-mi m neoficjelnimi, da era pridr žijo v položaju, v katerem ga je mogoče vladati. Iz nevednosti preidejo v iluzije in napačna upa nja, v slučajno nerazpoloženje, iz katereera more vsak čas nastati panika.
Politikov, ki hočejo povetilati resnico, tukaj ne marajo. Bili pa bi interesantni in nekaj posebnega. pa tudi zelo koristni.
Shawovi pristaši, ki so ga začetkom vojne zapustili, češ. da na patriotičen, se vračajo, d&siravno ni izpremenil svojega naziranja niti n las. Zacovarja vedno objektiva* opaacvalee in tadi, da bi mo-
Kitajska.
čan#-Hsunu so pomagali interni- j rani Nemci. — Ko je bil poraien.l jo ga spremili v nizozemsko posla-' ništvo.
London, Anglija, 15. julija. — Republikanski glavni stan je objavil izjavo, da so Cang-IIsunu pri >brambi njegovega stanovanja po-nagali internirani Nemci. Republika nei so se čudili, kako.natančno sadevajo streli monarhistov in takoj so sumili, da je imel Čang-Hsun tuje veščake v streljanju. Re-»ublikanska artilerija je Čang-Hsunovo stanovanje popolnoma porušila.
Zakasnelo poročilo iz Pekinga aravi, da so republikanci obstreljevali severni in južni del mesta, po-cem ko je Oang-Hsun zbežal iz cesarskega mesta.
Z ozirom na množino munieije, •catero so p orabili v teh bojih, je oil o le malo vojakov ubitih, namreč na obeh straneh samo 10 in o-koli 50 ranienih.
Med civilisti pa je bilo ubitih o-icoli 30 oseb. veliko večje število pa jih je bilo ranjenih. Ranjenih je bilo 7 tujcev, ko so obstreljevali mesto, kjer se nahajajo poslaništva. Vjete C'ang-Hsunove vojake ;o razorožili; dali jim bodo trimesečno plačo, potem jih bodo izpustili.
Mesto je sedaj popolnoma mirno. —
Trojni umor.
Johnstown, Pa., 16. julija. -Skrivnost zakriva umor lastnika •lekega rudnika Ed. I. Humphery. 12 let, njegove žene Carrie Humph •ey, 35 let in, njihovega sina Ed-nunda, 15 let. Umor se je izvršil blizu Carroltown. Dasiravno Geo* ge C. Tompkins, ki se je v avtomobilu vozil z družino Humphrey, brdi, da so družbo napadli trije ro-oarji in da je on edini všel smrti, so vendar na koronerjevo zahtevo Fompkinsa zaprli v okrajni ječi \ Ebensburgu.
Tompkins, ki je bil z Humphrey oni solastnik rudnika, je vozil avtomobil. Namenjeni so bili v Phi ladelphio. — Komaj tri milje od Humphre.vevega doma v Carroll-townu se je na nekem samotnem kraju izvršil trojni umor.
Mrs. Humphrey in njen sin sta bila zadeta v srce in sta bila na mestu mrtva. Mr. Humphrey pa je bil vstreljen kakih 500 čevljev vstran; dve krogli je dobil v desne prsi, eno pa v desno ramo. Na glavi je imel zevajočo rano; najbrže ga je morilec vdaril z revolverjem, katterega kosi so se našli v bližini.
Novica o umoru je prišla v Carroltown okoli devete ure, ko je Tompkins pripeljal trupli Mrs. Humphrey in njenega sina v urad dr. E. F. Arble, Humphreyevega bratranca. Tompkins pripoveduje, da je bila družba napadena. Žeu» in sin sa bila na mestu vstreljena, Tompkins in Humphrey pa sta bežala. Tompkins pravi, da se je rešil samo na ta način, da se je sklonil za nek kamen in da so ga napadalci pretekli, ko so hoteli »dohiteti Humphreya.
Po Tompkinsovem pripovedovanju so morilci vstrelili mater in sina iz razdalje 50 čevljev, koronei C. A. Fitzegrald pa je opazil, da ima mladi Humphrey na obrazu sledove dima, kar dokazuje, da je bil vstreljen od blizu. Tudi pravi, da so Humphreya vstrelili od spredaj, na glavi pa se vidi, da je bil zadet did zadej.
Oblasti so že dobile pričo v osebi nekega dedka po imenu Luther, ki pravi," da je bil v bližini tragedije in da je videl, kako sta se dva moža borila, nato se je eden vzdignil in bežal, drugi pa je za njim streljal iz revolverja. Videl je prednjega, da je padel na mestu, kjer so pozneje našli Humphreyevo truplo.
rali s Casetnentom ravnati kot z vojnim vjetnikom.
Toda ni pacifist, ni zagovornik miru potom pogajanj, tudi na rojak, ki bi ae boril do konca; on je pač samo Sfcaw.
Rusi zmagujejo.
NEMCI SO PRIŠLI NA POMOČ. — RUSI JIH VRŽE JO NAZAJ. — BOJI ZA LODZIANY. — REZERVE IZ FRANCOSKE, — BOJI NA 800 MILJ DOLGU FRONTI OD RI6E DO ORNEGA MORJA.
-o-
Petrograd, !lfi. julija. — Vojni urad danes poroda, da se Nemcem, ki so prišli Avstrijcem na pomoč, ni posrečilo zavstaviti Rusov, in Nemci sami so izgubili nekaj svojega ozemlja.
Rusi so pognali Avstrijce iz vasi Lodziany; toda Avstrijci so dobili pomor- in Rusi so se morali zopet umakniti in so obdržali samo južni del vasi.
Na fronto ob Lomnici neprenehoma prihajaj o nem-cko-avstrijska ojaf*enjaT toda Komilovega prodiranja ne morejo zavstaviti. Po zelo vročih bojih okoli Kaluža so morali včeraj Rusi odbiti več silnih protinapadov.
Pri Lodzianiju so Avstrijci izgubili več kot 900 jetnikov in mnogo strojnih pušk.
Od Rige do črnega morja, katera fronta je dolga 800 milj, se vrše ljuti boji, kar pomeni, da je vsa ruska fronta v ognju. Najhujši boji se vrše ob Karpatih v južni iJlaliciji.
V glavnem stanu generala Brusilova se nahaja ruski vojni minister Kerenskij in splošno se domneva, da nameravajo Rusi kak večji napad, ali pa pričakujejo, da bodo Nemci pričeli z ofenzivo.
Okoli Rige se je opazilo, da Nemci v tem okraju zbirajo svoje čete z namenom, da bi pričeli ofenzivo in prodirali proti Petrogradu. To so nameravali Nemci tudi malo pred rusko revolucijo.
yeliko napredovanje generala Brusilova se more raz-videti iz ruskega uradnega poročila, ki naznanja, da so Rusi od 1. do 13. julija vjeli 35,899 Avstrijcev, Nemcev in Turkov. Med temi je 834 častnikov.
Vplenili so tudi 93 težkih in lahkih topov, 26 zakop-nih možnarjev, dva zrakoplova in mnogo drugega vojnega materjala.
Ti jetniki predstavljajo cel nemški vojni kor. Z veliko silo in premočjo so Nemci navalili na Rusč pri Kaluzu; toda Rusi so jih navzlic temu, da so izgubili svojega poveljnika, pognali nazaj.
Nemci prevažajo vojaštvo s francoske, italjanske in rumunske fronte.
-ooo-
i
Sejte pšenico.
-ooo-
Letos se je pričela agitacija, da bi se v državi New York miljon akrov posejal s pšenico in ržjo. Oni farmer-ji, ki so se večinoma pečali z mlekarstvom, zdaj z velikim zanimanjem gledajo na to agitacijo.
Vice-predsednik mlekarske zveze F. H. Thomson je •lanes poslal sledeče izvestje:
— Mnogo far mer je v, ki se v prvi vrsti pečajo z mlekarstvom, je vprašalo Thomsona, ako bi pomnožitev pšo-ničnega pridelka vplivala na mlekarstvo. Po dolgem raz-motrivanju se je Thomson prepričal, da bi pomnožitev pšeničnega in rženega pridelka ne škodovala mlekarstvu, temveč bi nanj še dobro vplivala.
Mlekarski farmerji pridelujejo večinoma seno za na prodaj. 1916 so bili štirje miljoni travnikov v tej državi. Za 1917 je cena tone sena $12.60. Lansko leto je bilo seno po $17.00.
Med tem ko vsi farmerski pridelki kažejo 30 odstotkov povišanja v ceni, je cena sena padla za $4.40. To kaže, da je boljše senožeti in travnike obdelati in posejati s pšenico in ržjo.
Dejstvo je, da se mlekarstvo ne izplačuje tako dobro, da bi se mnogo farmerjev ž njim pečalo. Število mlekarskih farmerjev se leto za letom manjša, kjati z mlekarstvom se ne zasluži mnogo denarja.
Ako se farmerji obrnejo na pridelovanje pšenice in rži, si povečajo dohodke in storijo svojo patriotično dolžnost.
* Pri večjem pšeničnem pridelku, ima farmer še drugo ugodnost. Pridela mnogo slame, katero porabi za steljo pri živini in dobi na ta način mnogo dobrega gnoja.
Thomson upa, da bodo farmerji uvideli, da imajo naj večji zaslužek, ako posejejo svoja polja s pšenico in ržjo.
Pošiljateljem denarja«
* 0 -» 1 •
Kakor že znano, ne sprejemamo nič več	za iz*
plačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji, - Lahko pa vedno ie izposljujemo ižpla&Ia vojnim uje&< nikom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so
asedini po laiki armadi. m. —__ ,
Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pi« smo vojnega uejtnika ker nam stem pomagate sestaviti pravilni naslov.
TVBDKA TRAXK, 8AX8E9 82 OortlaBdtptmt m*mm ^—^ aV«w York, H. Y,
dovsnaki dnarnik I T A jO! "T^T A T^ /\T\ A	(^SuStSHE^^I
lil t ▼ Zediiyerih Mrah lil ■ ■ /% I^LI /1 ■ M ■ ■	III " Untod Stote« > |TL
K vet*.».. $3.50 m Vj AJl. 1 i ixXwV/A/xlL	ra htati^r^IhT*II
tL^sacn "r^g^rJ_List slovenskih dd^cev v Ameriki.__M |
TELETOM: 2876 COETLAHDT. totarad H »wood 01— Mattar, MptaDtar SI, 1818, at th* Port Otflea at Haw York, H. T, aadar fba Act Ooagiaa at Marak % IS7>,	TELEFON: 387« OORTLAWDT,
HO. 186. — STEV. 166. NEW YORK, TUESDAY, JULY 17, 1917. — TOREK, 17. JOLIJA, 1917. ~	VOLUME XXV. _ LETNIK XXV.
———^_ ■ — . _ . _
QIAfi NABO0A. 17. JTTL. 1917.
MQLAS NARODA"
r
MP .i! 1(b) (novwriuDally.)
OwMd and published by tM
PLOT IIIO PUBLI8HIIO 0 O It F A 9 T
fa eorpoemtloB.)
IT1AI>1 B1IH1B	LOUIS BEWHDIK, Twmbwc.
riM* of Bach, im aC tlM corporation ud tddrMM of »bor« rfflwij
■a Oortlaadt Btroet. Bgroogh of Manhattan, New Tork Pity, N. X.
hm «*lo leto velja Hat m Ameriko	Za celo leto u mesto New Tork $0.00
ta < anado_..___. $3.00 Za pol leta aa mesto New Tork.. 8.00
fta pol leta -— — — 2.00 Za Četrt leta aa meato New Totfc' 1.50 tU ftetrt Wta........—	mO Za IfluaematTO «a celo leto...... f.00
-OILA« NAHODA" lirtiaja mt dan lzvgem« nedelj ln premikov.
"O L A 8 N A B O D A"
("Vole® o« the People") MHi HM) daj except Sundays and HtOSajl«
Bniwcrlptlon yearly $3.50.
Doptal brei podpisa lo osebnosti se ne prtoMoJeJo. Denar naj m blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri ipNHBMabt kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prrijisjt HtbBHc _ n*n4Dl, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poHtljatvsm naredite ta naslov.; •VJLA8 NARODA" B» OortUadt St.,	New Tort City.
Telefon: 2876 Cortlandt. _ _
Zopet "Jugoslavija" in naše stališče.
Pred nedavnim časom smo pri-i U - li v našem li>tu članek. na-tiovJjeri Jugoslovanom**, in skoraj iylot'asijui so začeli v Chicagu y. akcijo, ki j«' popolnoma odgovarjala našim luztima iu stremije-
Oovorili smo in agitirali za Jugoslavijo kot federativno republiko, \ kateih bi lie imeli Srbi. Hrvati ali Slovenci nobene posebne in lastne pravice. v kateri bi bili ti jugoslovanski rokiovi avtonomno združeni v veliko skupino federa i. v u*' f publike, pred stav Ijajočt.
>»,1«» in hum' jugoslovanskih na-
Zfp> <U>vinska naloga Jugoslovanov po oprostitvi izpod turškega iit avstrijskega tiranstva, bi bila. «U -t i\ori -r. proti v^aki propa-p.iinii, ki bi imela /.a eilj uničenje ali omalovaževanje narodnih ciljev ju/.no balkanskih in slovanskih na-
('ela »vetovna vojna se je razvila na |hm11«(»i tega vprašanja, in j takozvani nemški * Drang naeh <Men '' j,- bil glavni povzročitelj
I Vi tem ne pride vpoštev. če so li li Srhi megaloiuaui ter so hoteli <i/i vit i staro kraljestvo carja I>a
J'ri tej« tudi ne vpride vjtoštev bolgarsko izdajstvo, kajti bolgar ski nar««d ni mul uikake besed** l>n koio" rti od blitvi ter >e bil le sle f»i orodje v rokah par ljudi, ki so ti«>bt vali svoja |M»vel ja iz Berlina
Gre /n veliko večje in tefatnejše
<ire za Jugoslavijo, za združe jt j.- vseh slovanskih rodov, kojih tii vale« a se raztezajo «*•! Drave pa tlu Ejrejttkega morja in t'arigrada
Take »-note in količine se ne mo fe omalovaževati. Treba jo je
Avstrijska polito'-ria seodovina
tujih let, namreč let pred vojno, na* u< i. da sit avstrijski diplomati in politiki vediio bolj in bolj prihajali do prepričanja Ln spoznanja, da je jugo-dovanxko vnwaijf eno glav udi. ki ra je treba rešiti.
vpoštevamo "pri tem malenkost tub rešitev narodnostnih vprašanj ».t Štajerski-m, Koroškem In dni Ktb provincah, temveč gledamo le, kako bi ae rešilo vprašanje v glav-Ji« m. kako bi se namreč oprostilo slovansko rodove ter jih izm-bdo jarma, ki jih je tiar d na«l celili šest o let.
S profMulom fevdalizma in vseh srednjeveških naprav morajo pro-1 n»ti tudi takozvtne podedovane iu ml I^JCk ii vol jene coarske iu kraljevmko dinastije.
l*reko Evrope in preko celica «v< ta je ravel nov duh. *hih demokracije in tega duha ni mogoee u-liičiti nikoli.
Jugoslavija kot federativna republika ni nikjfck sen! vse naše želje m se gibale edinole v tem snii-plu.
BiH pa so ljudje, ki so vprizonli {Veliko agitacijo za Srbijo in njeno dmsatijo; ta dinastija obstaja ae danes in agitacija zanjo p ros pen-
rs. —
ln proti temu stremljenju, pre
tla m boj.
S mm ni za dinaKtieoo jugoslo-Irsnsko državo, t kateri bi imeli « i tu o le Srbi prvo ia odločilno be Mslo, temvett nam j« sa jngoaio-vansko federativno republiko, v luAer* bi imeli v4 trije »arodL Ifciovetjski, hrvaški in srbski, prili
ko, da napredujejo ter prestavljajo celemu svetu organizacijo, ki bo vzbujala rešpekt ter zaupanje v mogočnost samovlade teh naro-
«lov.
Veliko so govorili o nezmožnosti ruskega naroda, da vzame v svoje lastne roke vlado. Veliko so govorili o Cehih, da se nemorejo sami vladati, in veliko so govorili o Poljakih, o katerih imamo zgodovinske sjKjmine, da so bili v resnici nesposobni določati si svojo lastno usodo.
( asi pa se izpreminjajo in s časi vntl so se izpremeniii tudi nazori.
'A velikanskimi napori in vspričo nevrjetnega odi>ora od strani avstrijske vlade so si priborili Čehi. Poljaki in Slovenci precejšnje svo-bodščiue. Kako velik pa bi bil u-*>peh. če bi brli ti posamezni narodii ; prosti, če bi imeli vse prilike za ra-! rvoj ter uporabili vse svoje sile za ; napredek narodnega življenja.
Zgodovina Slovanov iin s tem je I rečeno vse, obsega zgodovino solza in zatiranja.
Napočila pa je nova doba in prvi korak v t»'ui smislu je storila Kusija, ki se je oprostila nemškega carskega jarma ter dala celemu svetil vzgled, kako se da uravnati trezno in razmišijeno največjo državo na svetu.
17 procvita in napredovanja Ru-sov ^kli-pamo lahko ter smo trvkio u ver jeni, <la tudi ostalim slovan ^kitu narrxlom še niso zamrli dnovi temveč da jim bo klila lepša bo-do« rio>t in to neodvisno od Nemčije iu Avstrije.
Jugoslovanska država ni sen.
Ni sen v smislu našega prepričanja, kajti vse naše stremljenje se je osredotočilo krog velike jugoslovanske federativne republike, kj bi ne imela nobenega posla s kralji, ces-arji ter bi obstajala edinole v medsebojnem razumevanju in ljubezni štirih narodov.
To je naš evangelij in v tem smii-■»hi so se sriltali vsi naši pozivi, vse naše prošnje ia v tem mislu bomo delovali tudi naprej, dokler ne bomo imeli velike jugoslovanske države, raztezajoče se od Triglava dn Kgejskega morja.
Razsvetljevanje Mississippi
Skozi dolgo vrsto let ^o veliki rečni parniki pluli po celi dolžini -Mississippija ter so jih vodile v no-či na dolsri p»ti le petrolejke, viseče na lesenih stebrih. Koliko rano žino blaga se je prevedlo po tej poti, je razvidno iz dejstva, da prihaja v pristanišče ter odhaja iz New Orleansa vsako leto 4000 ladij. ki dovažajo in odvažajo blago v vrednokti $300,000,000.
Kongres je »določil sedaj svoto <>0.000. s katero	naj bi se
postavilo 22 svetilnikov z aeetilen-skimi svetilkami. Te nove luči se bo postavilo na jeklene stolpiče, slič-ne onim na bojnih ladjah Združenih držav in sicer v višini 30 cev -Ijev. Temelj za te stolpiče pa se bo postavilo iz koekreta.
Plovba po rekah ima svoje prav posebne nevarnosti in težkoče in kapitani ladij na Itiemssippiju bodo prav gotovo s veseljem pozdravili te nove luči, ki bodo v primeri s prt-iinimi gotovo veliko močnej-fe. -- m. ______ ...
Bratje In sestre!
Zdimzanc države so 9. aprila 1917 prekinile vsako zvezo z avstro ogrsko vlado. Cesar so se sovražniki našega naroda najbolj bali, se je zgodilo.
Z nestrpnostjo smo 'pričakovali ta> korak ameriške vlade in mi ga danes z največjim veseljem in navdušen < Hrt jo ip< »zdravij am o
Prečen naj bo čas, blago»«lov-ljen naj bo dan, ko se je tudi ta velika republika postavila v vrste prijateljev itaišega naftxla. velikih 7.avexniko»v, ko tudi ona ostri uvoj meč, da paraore odsekati glavo krutemu tiranu, od Boga pozabljeni. od naroda jtreklinjani Avstriji.
Zastopniki dežele, ki nam je dala pribežališče in kruha, ko nas je pognala iz domovine krivica in trpljenje, bodo sedeli med (prvimi v zboru, ki bo odHočeval o usodi narodov, zlasti onih, ki s«) bili do-sedaj tlačeni in izkoriščani. Kdo pa more tudi le en trenutek misliti. da bi ti zastopaiiki dovolili, da bi ostal naš narod še nadalje v sužnosti, da se nam odtrga če-taidi le najmanjši del našega narodnega telesa, našega morja, naših primorskih krajev.
Dežela, ki je žrtvovala na tisoče mdljomov dolarjev, douese svobodo svojim in tujim narodom, ne more in ne bo nikoli dopustila, da ostame naš narod še nadalje razdeljeni in zasužnjen pod tujimi, nenarodnimi vladami, še manj pa. da Iti kdo trgal od nase krvave domovine posamoasie kose.
Kdo bi drugače mislil in sodil o Ameriki ter njeaiiih velikih načrtih. katere je izrazila po predsedniku Wilsonu, drugače, bi globoko podceoijeval plemenite čute tega velikega naroda, ta bi globoko razžajlil predsednika Wilso-na, ki je jasno in svečano razjasnil svetu, zakaj je Amerika zgrabila za orožje.
Pravica je dragocenejša od miru im mi se maramo boriti za ono, kar je bilo vedno najbližje našemu srcu. za demokracijo, za pra-viee in svoboščine malih narodov, da damo malim in velikim narodom. (pravico, da se sami upravljajo in razvijajo.
Mir sve?ta se mora osnovati na trdnih temeljih politične svobode.
Nikdar in nikjer nismo slišali jasnejših in odločnejših besed iu zagotovil, na katera bi se moigli zanesti ter sklicevati mali, tlačeni narodi, še nikoli ni ibilo slišati v tej deželi za nas Jugoslovane +a• ko tolažilnih besed.
Še bolj tolažljivo in odločnejše za našo bodočnost pa je dejstvo, da niso to samo besede, temveč da jim slede tudi dejanja, kajti Amerika je stopila na ipredsedni-kw poči v z vsemi svojimi silami, s svojim neizčrpnim moralnim in materijalnim bogastvom v boj proti Nemčiji ter njenim zaveznicam, roko v roki z zavezniki, da pomore izvojevati pravice »n svoboščine malih narodov ter da se osnuje mir sveta na trdnih temeljih politične svobode.
Bratje, ne bili bi vredni, da živimo, ne bili vredni drugega, kakor prezirali j a in najsramotnejše-ga propada, ako bi ostali še sedaj mlačni ter 'mrtvi za vse, kar se v svetu dogaja, ako ne bi tudi imi. sedaj ali nikoli, učinili ter žrtvovali vise, kar moremo, da tudi mi pomagamo Ameriki iu zaveznikom, da idovrše veliko delo osvo-bojenja narodov izpod nemške divje sile.
Vi, bratje in sesrtre, ki ste ostali tudi v najtežjih časih zvesti svojemu narodu, storili po svojih slabih močeh vse, kar ste mogli, da ohranite v našem narodu živo narodno zavest; ob vaših prtih so se razbili vsi dirvji navali avstrijskih podkupljaocev hi podrepnikov, ki so hoteli »prepričati Ameriko, češ, da je naš narod zadovoljen s svojim suženjstvom pod Avstrijo ter njenimi bivšimi čpijoni, ki so se naziv al i konzula. Sedaj je na vas vrata in dolžnost, da storite še več, da pokažete s krvjo in s svojimi telesi svojo udanost napram tej deželi ter svojo ljuibezen do velikih idealov, z& katere stopa tudi orna v boj.
Med varni in med boljšim delom naroda je na tisoče mladih ljudi, ined njimi je tudi takih, ki so kcve&bani v orožju, ki bi morali danes, ako bi biLi doma, ubijati svoje brate in prijatelje, ki bi se morali boriti za to, da bi «i-trdili okove suženjstva nad našim narodom. Sedaj je na njih vrsta in dakžnost, da stopajo v vnsto o-nih, ki ae bodo borili ne samo sa east in »vofcctio te dežele, temveč tudi sa pravic« in osvobojenje
drugih narodov, med temi tudi našega.
Prijavljajte in vpisujte se med prostovoljce, kajti kar storite za Ameriko, storite za svojo staro domovino - kar storite iaa osvobo-jenje naših krajev v vrstah zavezniške, zlasti pa maše jugoslovanske in srbske vojske, storite za Ciast iu svobodo te dežele. To pomnite in po tem se ravnajte!
Med .Jugoslovani je »mnogo do-služeriiiih in veščih mornarjev, ki so samo tedaj svobodno dihali, ko so pluli po morju, in oni bi da nes morali giniti pod avstro-ogr-sko zastavo. Tudi oni imajo sedaj ne samo priliko, temveč tudi dolžuasit, da plujejo pod zastavo svobode, pod zastavo Amerike, da bodo njihova imena zapisana v osvobojeni domovini z zlatimi črkami kot imena osvoboditeljev iu maščevalcev.
Zapomnite si tudi to, da se ne zahteva to od vas zastonj; ne, Amerika plača in vrača vsakemu z zlatom in s hvaležnostjo.
Mod mišhni jugoslovanskimi sestrami imamo vešče in nežne roke, ki znajo šivati in plesti ter delati tanke obveze, da olajšajo ranjencem bolečine, da obvarujejo vojake pred mrazom; tudi njim se nudi prilika, kakor tudi plemenita dolžnost, da pomagajo pri tem poslu, da se pridružijo prostovoljnim delavkam Rdečega križa.
Vse maše duševne in telesne moči moramo dati sedaj v službo velike ideje, kateri se daje sedaj na razpolago ta velika republika. Vsi moramo pounagiiti, da se uresničijo veliki ideaili, katere je tako jasno iu vzvišeno razložil pred svetom predsednik Wilson; vsi moroimo pomagati, da se osnuje svetovmi amr na trdnih temeljih politične svobode in da bo naš na rod med ornimi, ki bodo dosegli svojo svobodo, ker so jo izaslužili. in ki bodo uživali nemoteno njene sadove.
Poleg teh splošnih in državljanskih dolžnosti imate, bratje in sestre, še druge posebne marod ne jin rodoljubne dolžnosti, od katerih je ena glavnih ta, da dove-dete čim več naših rojakov v naše narodne vrstei da bodo skijp no z vami delovali za čast in o-brambo te dežele in za osvoboje-nje našega naroda. Sklicujte javne shode ter toknačite bratoim, kar smo vam že tolikokrat razlagali im kar vara tudi danes pri po ročamo. Na teh skupščinah in sploh povsod, kjer se vam mudi prilika, opominjajte brate, da se čuvajo onih, ki so prejemali na vodila, povelja in plačo za svogt pisanje in zastrupljanje naroda od avstrijskih špijonov, začenši od Dmmbe pa do zadnjega ipisar-ja v avstro-ogrskih konzulatih.
Varujte se lopovov, ki hlinijc sedaj ljubezen do ie dežele, katerim pa se razliva žolč proti vse mu, kar je tej deželi in zaveznikom svetega.
Vrzite iz svojih domov liste, ki so dosedaj pisali za Avstrijo Nemčijo Iji Turčijo ter proti za veznikom te dežele in proti prija teljem našega naroda.; povejte našemu narodu in zapeljanim bratom, da bodo težko plačali, če se bodo dali še nadalje zapeljevati od njih.
Zapodite iz svojih stanovaaij iu društev plačane agente avstrij ske vlade, ki so vas hoteli zastra-šiti ter izvleči iz vas denar v ime nu avstro-ogrskih konzulov.
Na delo, bratje, sedaj ali nikoli, kajti sedaj je prišed čas, K at*-ve ga s»no tako težko pričakovali!
Za mas je napočilo vstajenje, za »naše scvrazmike pa črna smrt in pogin.
Nase zaupanje v zmago pravice nas ni goljufalo; vaše zartpaaije v one, katerim ste verovati tudi tedaj, ko so jih vaši in narodni sovražniki najbolj sramotili, st vam sedaj na gradnje, a skupne nase bratsko delovanje nam bode prineslo plačilo, kakoršuo more pričakovati rodoljub: svobodo domovine, osvobojenje in zedinje-03je eelega naroda.
Velik je ta dan tudi za nas si nove in tvoje brate, narod, ko ti moremo. sporočiti tako vesele vesti, ko te poživljamo k tako plemenitemu delu.
Ž i veda svobodna domovina, na svidenje v Jugoslaviji, naši svobodni, zedinjeni in sreeni materi eelega našega naroda: Slovencev, Hrvatov in Srbov!
Farrell, Pa. F. J. Kramar.
IttKO SL0VXH8KI VABOD
UMli
- * t - :• -
Dandanšnji je navada, že vsaj m«*d Slovenci in našim ji^goslovan skim bratranstvom. da se začenja vsak govor, vsak dopis in vsak pre liir z besedami: svoboda, cilj, enakost. bratstvo ali pa "tisti nesraiu než, ki se je predrznil itd."
No. jaz se bom šiloma i/pre gel iz ojnie, katere so si drugi ])rostovolj| no nabremenili. in bom poročal vse, kar mi bo prišlo na jezik in kar bo mogel prenesti papir.
Presneto so se izpremerrfli časi, odkar smo se zadnjič vikieli. Tako izpremeniii, da nekateri jedo iz sklede, v kčitero so malo prej pljuvali in da pljujejo v skledo, ki jim je preskrbovala še pred par tedni dobrote vseh dobrot.
Toda kaj hočemo. Kulturen narod smo. pa ne samo kulturni, tudi prosv'iitljeni, presvetljeni in pametni, da nas je začela celo Evropa spoštovati in ceniti.
Mi smo z vsem zadovoljni, mi obsojamo vsakogar, ponižni smo in se z nikomur ne prepiramo, pa se vseeno kregamo s celim svetom in zahtevamo pravice, sklicujoč se na dolžnosti, katerih pa nočemo in nt moremo izpolnjevati.
Takole srednje pameten človek, naj samo pogleda, pa se mu bodo zježili lasje na glavi, če mu jih je sploh še kaj ostalo v tej splošni draginji.
No, naj bo dovolj uvoda.
Sklenil sem namreč poročati par novic, za katere vam bosta, gosiwxt urednik, celo Renter in Wolff ne. voščljiva.
Slovenske naselbine dobro na. predujejo.
Dopisi so postali redkejši, ker so začeli v Washington!! nekaj mešati s pijačo. Ne smete misliti, da spravljam naš mili narod kaj v do-tfko s senatnimi konferencami, z amendmenti. odloki in predlogi.
Tega ne, čeravno je imel proti salonski in protialk^holni predlog tako dolgo roko, da je marsikoga prejel za ušesa in da bo število tistih, katere bo zgrabil za goltanec. neprestano naraščalo.
Iz programa ameriških Sloven cev je slednjič izbrisana točka 'Avstrija'.
Nekoliko je že zastarela, in ka-peinik je bil slednjič nevoljen, ker se je vsak slavospev nanjo nehote in nevede izpremenil v itižni miserere.
In celo Zottr, ki je imenoval Av-stripo sestro solnea in zvezd, je prišel 'zdaj z farbo na dan, češ, d i« je mislil Ameriko, ko je hvalil Avstrijo ter da je edino začetnica poglavitna stvar in edino vpošteva-nja vredna .
Začela se je agitacija za Jugoslavijo.
Za malee drugačno Jugoslavijo kot jo že tri leta skicirajo po jugoslovanskih listih in po nepotrebnem trosijo popir.
Toda. gospodje, zopet ste naleteli na odpor.
Dva sred n jeza padma časopisa nista zadovoljna s programom, ker
o
Lady Wimborns, članica amrleftega Rdečega križa.
ie proti njunemu principu, prepričanju in prevdarnosti. da bi mogla biti sploh kje na svetu ločena cerkev od države.
S programom se ne strinja tudi nek nevvvorški list. Žal mu je, ker ga niso vprašali za njegov prizna-nostrokovnjaški nasvet, in ker so Slovenci po splošnem polomu leta 1908 spoznali vrednost šivanke ter so temejSito zašili svoje žepe.
Pred mesecem dni se je vršilo v New Yorku splošno štetje ali cenzus.
Štetje je bilo natančnejše kot za časa Avgusta, kajti tedaj niso še poznali avtomobilov, in jaht.
Cenzus, cenzus, cenzus! Kamorkoli je pogledal človek, mu je zasenčila ta beseda oči.
Ni čuda, da sva se tudi dva new. vorška Slovenca podala na delo.
Kako je opravil moj kolega, je čitateljem. ki ne čitajo brezverskili listov, že znano, dolžnost moja je pa objaviti sad mojega prizadevanja :
Mr. Jakob Potnik ............2
dobri besedi;
Mr. V. C. Zevnik..............3
čase piva;
Mr. Jesihar ..................1
dobro večerjo;
Mrs. Burkelea ................1
pokazanje vrat;
Mr. Mrak ................... .1
importirano slivovko;
Miss Zavorni k ................2
pošteni po glavi.
Kakor vidite, je delo deloma priporočljivo, deloma pa tudi ne.
Najbrže se je tudi moj kolega n tem dodobra prepričal.
Zdaj pa še o politiki dve ali tri, Preveč se ne smem raztegniti, ker mi že zdaj očitajo debelost, dasi ravno ji ne vem niti vzroka, nit povoda.
Ruska vlada se je reorganizirala. Saj ni čuda : gospodarita ji Kor-tiilov in Brusilov!
Nemški kancler je odstopil. Saj ni čuda: v treh letih se mu je jezik vendarle osušil vsled nepresta nega pridigovanja o nemških zmagah.
Zottiijev list je dobil od pokojno ga Sienkiewicza novo in velezani mivo povest 'Z ognjem in mečem' Povest bo dobra: saj jo je vend a i opilil in predelal gospod urednik Zvonko Novak.
Zdaj končujem in pozdravljam vse rojake sirom Amerike.
Vse in tudi posvečenega Smole ta iz daljnjega Wisconsin a, ki j« sledeč Judežu Iškarjotu, prodaj svoje prepričanje za trideset sre bmi'kov na mesec in postal glavn sotrudnik edinega. najboljšega največjega, najbloj pristnega, \ najpravilnejši slovenščini pisanega Zottijevega dnevnika v Ameri ki, ter s tem dokazal brezmejno obširnost svoje duše.
Peter Zgaga.
Grška se pripravlja. Washington, D .C., 16. julija. — Uradna poročila danes naznanja jo, da Grška ni samo prekinila di-plomatične zveze s centralnimi dr žavami, temveč se nahaja žnjimi v vojnem stanju.
Grška mobilizira svojo vojsko in se bo pridružila zaveznikom na Balkanu.
Prvotna Venizelosova armada šteje 60 tisoč mož, stalna armada pa 300 tisoč mož.
Francoski senator .Tonnart je sporočil, da bo GrSfka postavila na bojišče 250 tiso č vojakov.
Grška bo v kratkem poslala v Združene države posebno misijo ki se ne bo samo pogajala z ameriško vlado zaradi vojnega materiala, temveč tudi o reorganizaciji (irske po vojni.
Namera umoriti Wilsona.
Chicago, 111., 16. julija. — Tajna policija je danes aretirala Po Ijaka Johna Naeki-ja, ki je hotel napraviti družbo nasprotnikov kon škripcije. Prva člana te dmžbe sta bila brata Nački. Domenila sta se. da mora oni, ki ostane pri življenju umoriti predsednika Wilsona. ako bi eden od njih padel na bojišču. Ako bodeta poslana v vojno, bodeta pomorila peveljnike, nakar se bodeta podala sovražniku. Družba ima že veliko število pristašev in v Belo hišo je prišlo že mnogo pretilnih pisem._
STATE DEPARTMENT 01
LABOB BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION Kiti naseljence im jim pomaga. Sploini nasveti, pojasnila ia pomoč sastonj. V vseh jenkih. Pojasnila, kako postati državljan in • državljanskih pravicah.
Pridite sli pilite! Nswjoriki and: 230 Fifth Ave, Ursd v Buffalo: m D. & Morgan Banan«.
Vi ste na pol v grobu, ako imate bolne noge.
Rabite
PEDISIN
krepčilo za noge,
ki ne dovoli, <la se	j
pote, postanejo utrujene
ali dobe mehurje, odrastke, aH kurja očesa.
PEDISI^T krepi, prenovi in neguje noge.
Velika družinska škatlja, zadostuje za več mescev, stane le $1.00.
GBOWH PHIUGT,
2812 E. 79th Street, E. Cleveland, Ohio.
VABILO NA IZLET, (piknik)
ki ga priredi 1 društvo S LOŽ N OST št. :{(»:{ SNPJ v Kalphtonu, Pa., v nedeljo dne 22. julija t. 1.
na istem prostoru kot ga je imelo j zadnjič društvo sv. Barbare nad rovom štev. 1. Piknik se prične ob 2. uri popoldne Ln konča pa ob M. uri zvečer. Vstopnina za moške $1.2o. Toni potoni vabimo vsa sosed-. nja društva ter posamezne rojake j in rojakinje, da nam pridejo na pomoč, da se bo piknik tem ugod-. ne je vršil.
V slučaju slabega vremena se bo piknik vršil doma v društveni j dvorami št. )J2 pri sobratu Aloj-. zijti Bizjaku. Za dobro postrežbo . in sladoled bo skrbel odbor.
Pri zadnji seji dne S. julija je bilo tudi sklenjeno, da oni. ki ni-l. »o nad 10 milj oddaljeni, plačajo
-	$1.25 v blagajno, če prav se pik-mika ne vdeleže, bolj oddaljeni pa
r le ipo ft Of*, če se ne morejo vdele c žiti.
Na veselo svidenje na pikniku , 22. julija!
Martzn Koroschetz, tajnik. (17-lfl—7)
i t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
7 Potrtim srcem naznanjam! so-
-	rodn i kom. prijateljem in znancem * žalostno vest. tla mi je po šLiri te ) dne trajajoči bolezni na želode
nem kamnu dne 28. junija umrla ljubljena žena
JOSIPINA SIMONČIČ, rojena Kinkoff. Zapustila mi je sedem nedoraslih otrok v starosti od enega, do 14 let. Poleg nas zapušča v Auie-~ riki štiri brate iu več sorodnikov 1 v Clev&landu, Brooklvnu in Nev.
Yorku, v stari domovini pa sta-1 riše iui eno sestro.
Pokojnina je bila rojena v vasi ^ šufna, far a .Stari log, okraj Kočevje. V Ameriki je bivala H> let ter je v starosti 34 let morala zapustiti nas in ta svet.
Ratijka je bila skrbna, marljiva žena Ln dobra mati ter njena izguba nas je Irpko izadela. Ljubi Bog <naj nam pomaga v naši hudi nesreči, pokojnieo pa priporočana v molitev in blatg spomin, j Dolžnost me veže, da se tem potom toplo zahvalim društvu svete Ane št. 123 KSKJ, v prvi vrsti pa
predsetaniei in tajnici ter vsem članicam, ki so tako lepo skrbele za pokojno in ji kupile krasen.v j Kadili ji pozdrav ter jo spremile k ( večnemu počitku; nadalje se za-
! lival ju jeni društvom : sv. Havbare išt. 23 KSKj-J. sv. Barbare post. št. ; 10, Edinost št. 13 SNPJ in Dobri Bratje št. 3S SDPZ, ki so se kor-porrtivino vdeležila pogreba; za hvaljnjem se slovemskim ženam za darovani lepi venec, posebno Josipini Marin in Mariji Androj-na; toplo zahvalo izrekam rojaku Josipu Hočevar, Domnu Bradic in njegovi soprogi ter sploh vsem, ki so mi na edrei ali drug način pomagali ter na strani stali v naj-bridkejših in-ah mojega življenja. Žalujoči ostali: Frank Simončič, soprog in otroci. Bridgeport, O., 12. julija 1017.
i mmmmmm^ i
ROJAKI KAROČAJTK SB MA "GLAS M ARO D A" MAJ. VEČJI SLOVENSKI DHJgVMUL V SDSUtDOH DRŽAVAM*
niAs imKMg," rr. jm: 1917.
Japonke in vojna.
Japonske žetie ne potrosijo celega «voj«ga časa. in vseh svojih li
talentov, da goje cvetlice ter ve- ; žejo lepe kimone, dairavno bi i skoro vsak onih, ki niso nikdar obiskali tega kraljestva cvetk, < mislul. da tvorijo ti posli glavno wbLi> življenja japonskih žena.
•Japonska žena sedanjega časa koraka naravwoKt naprej ter drži kolikor mogoče korako « svojo zakadilo sestro. Ona pa je tudi na-bla svojo pot mi poija, o katerih se je dosedfaj domnevalo, da so odprta le za moiške.
Neki japonski list, ki se zanima , za tozadevno vprašanje, je pred kratkim izračunal, da so japonske /ene zaposlene v ni«- manj kot 64 različnih strokah, o katerui se j«
pred nedolgmi »'-asom mislilo, da tvorijo polje delavnosti edino le za moškega.
Tako so s«- japonske iene oprijele dela na železnicah. Sedaj zavzemajo mesta kot blagajničarke, ktijitfovodkinje ter prodajalke ti-ketov. Tesarski železniški urad ima zaposlenih nekako 4000 žensk v takih službah. Tudi cesarski annual ima zaposlenih veliko fceusk, vendar pa je delo tam iz-•vanredno naporno.
Banke so iznašle da je delo žensk relo dobro, dasiravno še niso prišle do točke, da bi se jim plačevale primerm* plače. Poleg! plače pa vendar dobavljajo svojim ženskim uslužbencem obleke, hrano iu še par malonkosti. Dva t-aka aavoda, .Japonska banka iu| ]lipote.*na banka, imata v«aka za-] jHislenih po nekako 125 žensk.
V*4iko ž*-nsk je tudi zaposlenih pri telefonskih druabah. Veliko več žensk pa zasluži dobre plače h pisanjem na pisalni stroj. Poro ■ h -»e, da imajo te tip k a rice skoro najboljše pozicije med Ken-skim svetom na Japonskem. Pla-če, ki jih dobivajo igralke, se ne morejo uiti izdaleka primerjati z onimi, kojih so deležne njih bolj->it* stoja l« zapadne kole;.'in je na odru.
Ženske so našle svojo pot t udri na pr«»jVsijonalnu ali strokovna polja. Postale so žariiblistkije, pisateljice. umetnice in učiteljice. I)a. .jH-stale so celo profesorice u-metiu-ga ustavljanja cvetlic ter rrriutonij, ki so prav pos»bni znak njih dn/elf.
Prav posebno veliko spoštovanje uživajo «olske učiteljice. Svoje ne ravno posebno velike plače »e j i in nadomesti s spoštovanjem in socijalnim .priznanjem, katerega so deležne v kar največji meri.
Voditeljica gle«de vzgoje žensk na Japonskem je M>lhb Poseko Tsuda. ki je dovršila Brvn Mawr College ter je bila ena izmed 'prvih petih deklic, katere je bila poslala japonska vlada v Združene države, da dovrše tukaj potrebne študije. Ona je j*slaj ravnateljica dekliške šole, za katero se smatra za najboljšo na Japonskem.
< eli učni načrt je posnela Miss Tsuda po ameriškem vzorcu. Šest ur na teden je določenih za učenje angleških predmetov, tri ure za študij angleškega jezika in proučevanje angleške literature.
Mi« Tsuda je ustanovila svojo šolo pred nekako šestnajstimi leti ter je od tega časa naprej dovršilo študije na tej šoli 244 učenk. Standard, katerega se je vzdržalo na tej šoLi, je bil tako visok, da je ministrstvo za vzgojo dalo ab-solvetmjam te šole učiteljske diplome za državne izpite in to brez vsakih iapttav, katere se drugax-e zahteva od onih, ki prosijo za mesta na državnih šolah. Nobena druga šola na Japonskem ne uživa sLtčne prednosti. Nad osemdeset absolvent in j s tega zavoda zavzema sedaj mesta kot učiteljice na višjih šolah in kolegijih dežele.
Neka japonska ženska «e v toliki meri zanima za državne posle, da jo je večkrat videti na ga«le-riji poslanske zbornice, kadar je slednja v zasedanju in skoro vsaki pot. kadar govori njen soprog ki je japonski mroistrsti predsednik.
Kljub temu pa je treba pripomniti. da ni še dosti japonskih žena. ki bi imele slično navado.
K mane i pači j a japonskih žena je posledica moderniziranja Japonske, ki se je oprostila z nevr-jetno naglico starega orijental sk^ga predsodka, da je ženska manj vredna kot moški in da obstaja celi njen življenski namen v tem, <]a rodi možu kar največje število otrok ter skrbi za dorn. To je bilo konečno tudi najti ran je Kvropejeev do najnovejšega časa.
Škodljivost močnih eksplozivnih snovi.
Več k«* običajnega interesa v sedanji krizi je 219. izročilo »veznega urada za delavsko statistiko. To poročilo nosi naslov: ** Industrijalni strupi, ki se jih uoorahlja in produeira pri izdelovanju eksplozivnih snovi."
Tozadevno študijo je spitutla dr. Alie«* Hamilton, ki je tekom de \etili mesecev leta 11*16 obiskala 41 ivornic, nahajajočih se v Mas sa«-hu*ettM, IShode Island, €*oun«e-tn«ut, New Y**rk, New Jersey, IViuksv 1 vania. D«4xwvp, Maryland, Virginia in Indiana in v ka terih je zaposlenih kakih 90,000 delavcev in delavk.
Nekako 90,000 teh delavcev in delavk opravlja delo, pri katerem je delavec izpostavljen močnim strupom. V tem števihi ni najti skoro nobene ženske, deklice ali dečka.
Kkspht ivne snovi, katere se izdeluje v t oh tvornieah, jk>: nitro-eelulosa uii n it ro bombaž, vitevii ptroksolin iu vojaški dinamit: breedimni miiodnik; pikrikova kislina in amotiij; nitroglicerin in dinamit; trinitrotoluol ali TNT ali tnnonnt fulminat živega srebra; tet ranit rometilaniiin, nitrons f talin ter nitrat anioni je.
Produkcija teh eksplozivnih snovi zahteva uporaIh> kisline ni-triks, sv ep! ene ku>lkie, anilkia. petroleja, b<twola in toluola, žve l>l<neg» etra. nitrata živega srebra, dočim se tekom izdelovanja pojavljajo gotovi strupi vsled ke n lične reakcije.
Značaj zahtevanega dela je tak, da «e oftobje ixvatiredno naglo (premn\ja» V neki napravi je bilo treba zaposliti nekako 4000 delavcev v teku trinajstih mesecev, da se je vzdržalo potrebno število 2O00 oseb.
V celoti so plače visoke, vendar pa »o življcuaki pogoji v številnih prostorih naravnost borni. V večini naprav delago delavci v trek oddelkih po osem ar in dva addsik* sta le izjema.
sli ter smrtnih slučajev, povzro-' . enih vsled dela v tej industriji, odkar je izbruhnila vojna. Veliko slučajev se sploh ni nikdar spoznalo. Za druge so vedeli družb in i zdravniki ali zavarovalni zdravniki. ki pa so zelo neradi dajali i pojasnila, tikajoča se tega pred-. meta. V nekaterih tvornieah ni : bilo sploh nobene zdravniške pomoči. aLi pa je bila zelo neprimerna in nezadostna. V drugih tvornieah y>a so bili zapiski tako nepopolni, da so zavedli raziskovalca na popolnoma napačno pot. i Na p</diagi zdravniških poročil pa se je konečno vendar dognalo, da se je dogodilo v 28 napravah v teku enega leta nekako 2-"i0U slučajev industrij al nega zastrap-Ijenja, ki se je tikalo med drug' n ; tudi 75 žensk. Iz telega števila s^ je 53 zastrupljenj kenčalo s t smrtjo in med slednjimi sta bili
le 2 ženski. [ Nekako 55 odstotkov vseh slučajev in 52 odstotkov smrtnih slu-i čajev so povzročile kisline nitro-g«-na ali dušika, doč-im je bilo 28 . odstotkov vseh slučajev in 26 odstotkov smrtnih slučajev povzro-i čenih po drinitrotoluolu ali TNT, : katerega se izdeluje in s katerim se polni močno eksplozivne naboje.
Vzrok zastrupi j en j a vsled kislin dušika leži v tem, da se »pridobiva vse te snovi potom procesov nitracije, tekma katerih se uporablja mešano kislino, koje en del tvori žveplena kislina, drugi pa kislina dušika, močna sto odstotkov. Čim višja je n»itra-eija, tem večja je nevarnost, ki preti od strani plinov, razvijajo čih se pri tem procesu.
l')00 do 1400 mož, ki so zboleli vsled vpliva teh plinov, je hilo zaposlenih pri izdelovanju nitro-celuloee ali nitro-bombaža.
Drugi, izvanredno nevarni proces je polnenje Srapnelov in granat s trin i trot oluol om ali TNT, bodisi & pomočjo pritiska, pri katerem se razvija nevarni prah, ali s pomočjo t open j a, ki povzroča dim. Vdihavanje tega dirr.a pomeni v vsakem slučaju zastruplje-
uje dotičnega človeka.
* • *
Bes krasna slika visoke stopnje civiinacije, katero je doseglo člo-.
PRIZOR Z AMERIŠKE BOJNE LADJE.
veštvo po tisočletnih napoi-ih. Ne le, da se uničuje človeška življenja na bojnem polju: smrti zrejo v oči tudi oni, ki so zaposleni pri izdelovanju teh poslancev smrti. , Gorje ,povzr(M*itel jem te svetovi!«1 morije!
i
Življenje na otoku Guan.
Guam, ki je najmanjša koloni-j al n a posest Združenih držav, sta-
■	vi sive las« na glavo onih par A-. inerikanceiv, katerim se je pove-
■	rilo skrb za blagostanje domači-! nov.
Ti ljudje nočejo denarja, razve n kolikor ga neobhodno potrebujejo. Oni žele le to, da se jih pusti pri miru ter imajo v kole-
■	itarju celo vrsto praznikov.	(
Moški so lepili postav, ter prikupne zunanjosti. Moški in žen-1 ske so glede barve l javkasto-beli,
-	kar je posledica mešaine krvi.
-	Njih lasje pa sO orni.	|
V	navadnih dneh nosijo moški 1 bele hlače in srajce, katerih pa ne " zavihajo, — kajti to bi povzročalo 1 preveč dela. Ženske nosijo, kadar
so na polju, domačo obleko, ki } obstoji iz kratkega jopiča brez ro-i kavov, ter krila. V nedeljah iu prraznikih pa se oblečejo ženske na način, ki je sličen onemu ame-| . riški.h iena. Nosijo tudi čevlje ?
visokimi pet« ml. Možje pa skuša-, jo kar najbolj mogoče OponaAnti . uniformo ameriških pomorskih [ častnikov.
Dve stvari sta, glede katerih i soglašajo vsi obiskovalci na tlu-aonu, — namreč muhe in lepota i domačih žensk. Ženske so krasnih
-	posta/v, lepega lica ter ne postane-j jo debele in okorne kot ponavadi,
-	ženske v tropičnih krajih. Klobu-I
■	kov ne nosijo in njih lica so deli-j
-	katuo ovalna ter njih o;'m so napotile že marsikaterega misijo-
I irarja, da je ;i>el nanje slavo-speve.
i Moški so neke vrste farmerji i ter poleg tega še kaj drugega.
-	Najti je moške, ki znajo delaiti i čevlje, strojiti usnje ter sekati : kamen v stavbene svrhe. Nepo-» /mana stvar pa je rokodelstvo kot t tako, namreč rokodelstvo čevljarja. zidarja ali trgovca po po-klieu.
Dvakrat na leto so zaposleni i
•	domačini s popravljanjem streh. | ; Sosedje se zberejo ter popravlja-'
■	jo skupno strel »e enonadstropnih hiš, ki obstajajo v bolj oddalje-j
, nih krajih iz nizkih koč iz bam-i busa, v mestih pa iz koralnega
■	kamena.
Podnevi se zbirajo ženske ob . majhni reki, ki teče preko celega otoka, ter perejo periLo. To se godi danzadnem in pri ženskah se > nahajajo tudi otroci, ki brodijo
■	po vodi.
V	nedeljah se vdeieže moški v t spremstvu svojih žena tak oz v a nih
lKrjev med petelini in raznih iger. i Kljub temu pa so zelo verni ter le redkokdaj zamudijo jutranjo mašo. Ko so prevzele Združene i države otok, so imeli damaokn
•	povprečno šrtiri eerkvene praznike na teden.
Skoro polovica prebivalstva tega otoka živi v glavnem mestu Agaiia. Ostali žive v majhnih vasicah, ki so raztresene po otoka. Moža, ki ima kako vladno službo, se smatra za zelo srečnega. On dobiva denar in domačini znajo ceniti vrednost denarja ter vedo, kako moč ima v par prodajalnah, dasiravno si ne prizadevajo posebno, da bi ga zaslužili Kakor-li hitro ima žena domačina obleko I po ameriškem kroja, je moč n- jj
dovoljen teripusti, da gredo stvari naprej kot same hočejo. Dolar zn naprej je več kot dosti. Kakor-hitro Lina dolar, pusti doma«čin svojo službo ter se vrne šele te-daj, ko ga prisili k temu potreba.
Ko napoči dan, napreže domačin svojo dvokolnieo ter odide mirno in počasi na dčlo. To pa se f/igodi le v slučaju, da je sila res velika, kajti če zmanjka kaj malega, priskoči pač sosed ter reši junaka iz zadrege
Proti večeru se vrne domov, nakrmi svojega vola, svoje prašiče, kokoši ter zavžrje večerjo. Ko nastopi tema, prinese na svojo posteljo, obstoječo iz elastične 'preproge iz bambusa, piščance, da bi jih ne požrle podgane.
Nato pa sede ipred svojo kočo ter vdihava opojni duh neštevil-nih cvetlic, ki rastejo vsepovsod, djjčim pihlja od morja hladna sapica ter je čuti iz daljave zvoke godbe, ki se jo proizvaja na nekem mandolini podobnem doma-I čem instrumentu.
Zanj je to prava. Arkadija in si ne želi na svetu ničesar boljšega.
S. R. KIRBY, FRANK G0UZE, predsednik.	blagajnik.
j MINEKS STATE BANK,
Chisholm, Minn.,
se vam vljudno priporoča za vse j bančne posle, kakor čekovni promet, hranilne vloge in zavarovalnino.
■ Na«a banka je pod strogrim dr žavnim nadzorstvom in vse vase vloge so pri nas absolutno varne.
Plačujemo po ?>°f0 od hranilnih vlog-	(19—6 v 2 d>
Sirom Amerike.
Ely. — Ponesrečil se je Aug. Fraboni. star 38 let. Zagrabil ga je jermen pri žajri in ga poškodoval tako, da j** umrl v bolnišnici.
Chisholm. — Zgubila se je 8-1 etna deklica Olga Pakiž iz Hemlock St. v gozdu eno miljo zapadno od Elibbing-road v i>etek popoldne. Bila je z več otroci, ki so brali jagode. Iskalo jo je 500 ljudi pod vod stvom župana Webber iz CHiishol-ma in župana V. Power iz Hibbin-ga ter so jo našli šele v poudeljek tri milje severozapadno od Chis-hoilma. Deklica je že bila pol neza vestna ter močno opikana od komarjev. Prepeljana je bila v bolnišnico ter bo okrevala.
Eveleth. — John Usnik st. je vložil tožbo proti George Perrault za $3000, ker je zadnji povozil pred tremi meseci srna John-a, ko je vozil z avtomobilom brezobzirno z veliko naglico. Toženi se izgovarja, da ie to krivda starišev, ker niso dovolj pazili na otroka.
Hibbing. — 3. jul. 1916 so indijanski asrentje preiskali na pot»4 med Hibbins in Bulil voz Štefana Plese, prejšnjega gostilničarja, ki vodi sedaj prodajalno z neopojni-mi pijačami ter so našli pri njem žjranje. Letos 3. julija pa so preiskali n j etrov o prodajalno in našli 6 galon žganja. Bil je arestan pod obdolžitvijo, da je uvažal žganje v indijanski okraj.
— TiOui« Babieh je bil aretiran v decembru lanskegra leta, češ. da je spravljal alkoholne pijače v indijanski okraj. O Božiču pa je ušei iz ječe. 4. julija si je pa šel grasit
Slov. pevsko podporno drnštvo "ZVON"
BEDE2 V CLEVELAND (HEWBTTBG), OHIO.
URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF BLATNIK, 3582 BL 82. SL, Cleveland, Oblo. Podpredsednik: GUST STRAJNER, 993 EL 03. St., Cleveland, Oblo. Tajnik: ANDREW ŽAGAR, 8704 B. 78. S t, Cleveland, Ohio. Pod tajnik: ANTON GORENC, 7728 Osafe Ave., Clveland, Okla Blagajulk: MIKE VRČEK, 3684 E. 78. St, Cleveland, Oblo. Zapisnikar les: ROZI MAUER, 3S22 E. 82. St, Clevelmad, Okla
NADZORNI ODBOR:
Sk MART G LIHA, 3606 B. 78 St. Cleveland, Obla	r;
*—. ^ MARTIN MARTINŠEK, 3500 E. 81. St., Cleveland, Ofcld. .. ^ PRANK VRČEK, 3684 E. 78. St, Cleveland, Okla
BOLNIŠKI NADZORNIKI:
JOHN FONDA, 7825 Burke Ave., Cleveland, 6hlo. FRANCES ZABUKOVECV 3684 E. 7a St. Cleveland, Obla '
- f T*
VRATAR:	"
LUDVIK GRUDEN. 8684 BL 78. SL, Cleveland. Obla
Sejs se vrti prvo nedeljo v meseca ob 9. url dopoldne v Mike Plate vi dvorani, 8611 B. 81. St., Cleveland, Oblo.
žejo v Buhl, kjer je bil spoznan ter arestan in ž njim Niek Nindich m Seteve Plesh. Pridejo pred zvezno poroto.
—	Umrl je 5. julija 42-letni John Jurkovich. Zapušča ženo in dva sina v Avstriji.
—	Požar je uničil po noči hišo Nick Hajdnkoviča na Laura location. Pogorela je do tal.
Virginia. — Mestni sve je dovo lil gostilniško licenco Math Ko-staj useku na prostoru, kjer je imel preje Anton Bach, kateremu ni bila dovoljena licenca, češ, da je .sovražni tujec, kjer so se zbirali sovražni tujci. Župan Mihael Bo.vlan pa ri hotel podpisati licence z u-govorom, da bi ne bilo to patrio-tičmo, ker ta lokal služi kot zbirališče sovražnikov. Dal je gostilno zapreti. Mestni svet bo moral glasovali o tem še enkrat, ako dovoli licenco.
—	Požar ic uničil Virginia hotel na 301 First St. ter povzročil za $9000 škode.
—	Aretiran je bil poštar Pat Greaney in njegov pomočnik Victor Malachnick. Poštar je obdol-žen, da je poneveril $800 in pomočnik $200. Varščina znaša za vsa-
[kega $500, katero je posar dal. Malachnck pa mora sedeti v ječi. Prideta pred zvezno poroto. ! Biwabik. — Oproščen je bil Stefan Zgonc, gostilničar, kateri je , bil obdolžen, da je pustil igrati v svojih prostorih, ker ni bilo priče na sodišče.
j Buhl. — Butler Bros. otvorita ! nov odprti rudnik z imenom Mar-jraref. Prva rada bo odposlana iz njega še le prihodnje leto.
—	Tukaj je devet jrostiln ter jo prvi moker kraj. kamor si zamore-jo iti gasit žejo prebivalci rz Hib-binga, Ch??holma, Nashawnfk, Kee wati, Coleraine in Grand Rapids
Vsled tega je tak naval žejnih grl, da so morali žejni čakati pred vratna gostiln, da je prišla vrsta na nje. Tudi električna železnica je dela vsled tega tak biznes, da je vozila vsakih 20 minut, mesrto vsako uro in navzlic temu so bili vozovi nabito polni. 16 oseb se je moralo naslednji dan zagovarjati radi pijanosti na sodiščn.
t
c .■ .	." n
Ne več Zeppelinov.
London, Anglija, 16. julija. — "Exchange Telegraph" poroča, da v Frierichshafenu ne izdelujejo več Zepplinov. Delavci, katerih je več tisoč, delajo sedaj v tovarnah za aeroplane, katerih bodo zgradili veliko število.
IŠČEM SLEDEČE:
Frank Salk, Sisak; Mike ('e-merinski. Poljak; Gjuro Mikači-vič, Gušče; Mike Šipuš, Poljak; Adam Rogič, Sibenik; Marko Žugaj, Viduševac; Frank Vidani, Zagorje; Frank Bazel, Poljak; Ivo Zaju. Sibenik; Petar Zaju. Šibenik; Niko Španovič, Žirovac ; Marko Kiletic, Viduševac; Gjuro Vales, Dalmacija; Marko Seič, •Sibenik: Mike Čar, Madjar.- Tomo Bade, Kovačevac; John Miller, Poljak; Joso Ponder, Gora ; Adam Vukovič, Belovar; Blaž Cvetkovič, Graberje; Stjepan Bi-strovič, Maamševae; Mike Stupar, Kai-lovae. Vsa ti naj se oglasijo.
Obenem pa povem, da se tu dobro dela ; zasluži se vsak dan razum nedelj po	na 10 ur, katero delo se lahko d o goto vi v lie-till u rail.
Pa jo Liletich, Box 156. Restof, N. Y.,
near Rochester, N. Y.
Važno za vsakega.
KADAR želite izvediti za naslov svojih sorodnikov, KADAR želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinj-prijateljev ali znancev,	stvu itd.
KADAR želite prodati posestvo, farmo, lote, hišo, po- KADAR želite dobiti delo za sebe ali svojega prija-histvo, trgovino itd.	telja ali znanca,
KADAR želite objaviti krst, ženitve, žalostinko itd. KADAR želite objaviti društvena naznanila,
rabite VSELEJ "GLAS NARODA"
"GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd.
"GLAS NARODA" je najpriljubljenejši in najbolj razširjeni slovenski list na svetu.	v
"GLAS NARODA" je razposlan na leto v štirih in pol miljona (4,500.000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje.	'
CENE SO SLEDEČE:	. 1 BJlU- 1 |
Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota
itd. stane..............................$1.00
Enkratno iskanje delavcev stane............$1.00
Enkratno iskanje dela stane................$0.30
Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke
ali kaj enakega stane..................$1.00
Enkratno društveno naznanilo stane .........$0.50
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar.
— "GLAS NARODA"
82 CORTLANDT STREET,
Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem va-i rujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj.
NEW YORK, N. Y:
•
Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa iaročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj ga ni. Posebno velike važnosti je za vsakega pri naročilih po pošti.
<HAg NAKOPA. IT. JOT. 19)7.
Danica.
— M&lcuneatru priiori. —
(Nadaljevanje.)
Ivam** je bil radoveden, kam sra dovede ta ulu^a. Prepričan pa je bil ttKb. da ne ne povrne Jelen-
«Vvka najmanj «e pol tire. Delal »•e je torej sentimentalnega, hotee »grabiti b^>o priliko čim preje in čim temeljitej*e.
"ia res? iiovorite-li »"into istino, IPOK{Mkd doktor?" je uapela Dani ea, žarko ir; izzivajoče jen pogledujoča. "Vi, medU'inee. ki <ite ob-•Vvali tidiko in a premnogimi go-»pietam ter gosp««!, da bi ie ne ! bili 'zgubili svojega s^ea?! — Ne morem vara verjeti. In vendar, vaše J«*-e je tako pnfeemo. tako ed- : krito — lagati ne •mate .. Oh!*" Danica je hipom* utihnila, pud Im kakor izvežhana ftlumaeica na.' zofino bla/hio, tla s*t Me visoko pokazale HKtle Tiagic* v napol pro- < voririh, svilenih nogavicah.. Na' • ohrua pa ni je tiščala čipkast ro ( bee in izpod prstkov so se prika-j zale biaerne »obte.	I*
"Aha J — to In hI j menda ijert-j1 petija! Prokleto se ji mudi!" sip je mMU Ivančič. — "Torej samo H £e doMtoj*m zaključek te tragiko-M medije! ' — In sklonil se je tak p isto teutrrlsko preko nje, wepeta- s jo«*:
* lio-pi« a D—lira! — Samo eno I ur« se p*«znava iz obličja v t-Mic je. a najini duši *la se iskali že t dolgo, dolgo. .. Iu slutite, Da-ni-, i-n, kaj čutim za vas m bom čutil večno?I — Danica, krasna Dani- j <>», Iwxlite moja t1'	\
Te besede je govoril taki^o j "erevendo zatem "staccato" y pretrgano "dolee' , jecijaje, pi«- 1 tem zopet **decreaeendoT' in ko l neeno " piann*inio'*, acpotaje, * ^ umiraj<M*»n gladim...	«"
Sam sebi sc je zd«l sila komi- j cen, in ee bi si ne bila tiščala Da- \ niča »e vedno svojega robci na it obrazek, videla bi, kako porog- c ljiv poameAi mu ifcra okolo ust.
"Zmaga je naša — pogum ve-H ija! si je dejal, in, privcdignivii j ^ nalahno ujmo glavico, ji burno, i poljubljal tiste čreanjevo rd«V*ej«r uatnice in v soi/.ah se iskreče oči. j Danica pa je za rde v al a, le navi-jt d<*xno ne ga hraneča, potem pa je; l i/ginila vsa v objet ju njegovih t močaih rok. — —	i r
In še četrt ure je minilo, pred j r;o so s<* jr.tu-irii poriiHui p«»sp'-jiiii t koraki, ki s*e je. do*pev£i do vrat. I
oglHHila:	i \
"Danica. Danica, odpri'" j 4 Takoj, takoj, mamica!" je od I govorila luVrka. <fcprost i vša se * IvatfcfANr« objenra, tti je brso p«>-, | gladila lase in zmečkano krilo ter!« škil ila odpirat.	)■;.
JeleiK »»vka je stopila p«»časi z'i r<«"*ko čokolade iu » trvmi škode-j loiiini \ m »bo; med vrati pa sta se M' laipet pomenljivo sgledali in obe fttu bili zadovoljni...	ji
"Oh, ta grozni štedilnik! Kar ' mi ni hotelo zavreti — in mleko j'I *e mi je zagrizlo! Počasna sem. » pospod doktor. Pa saj veste, sta- ' rout! — Ko aent bda taka-le " —I j je pomi^iula proti hčeri — "ej,!» tedaj sem bila v vsaki stvari ur I n e1 j4a, j^i retne V*	ji
In |**teiu so pili čokolado ter se liienHLi še marsikaj resmi in roo- ' dro. Največ ijw o zakonu... ^ Gospo h*' ni utrudila namigava- » ti, kako izomikaua in pridna je-1 IXinica. ter zatrjevati, da upa, da'' sc hčerki ne bo treba moliti po < denarjih, temveč "le iz — ljubez- i ««". Samo taki zakoni so srečni®' in njena edinka mora biti srečna * j z Končno je morala hvalisana. Danica pokazati na materino pri- i govarjaiijc še svojo umetnoot na i tctaaoviru.	1
Danica «e je dolgo upirala, po t tem pa je ipreigrala celo vrsto du-,1 najakih v a«" kov. Drugega menda p ni znala.	i
Ivancaič pa je zapazil iz preče- i stokrat se ponavljajočih disakor- i dov in rem i uj a joč ega se takta, 1 da niina Danica kar nič poaluha, 1 temv»x" »e je vsega igranja priuči- i 'la baš tako, kakor se navadijo 1 ipudlji in <pinči \ cirkusu skakati < fireko atolov ter skozi žareče ob roče...	i
K spooled pa «e je dcktorand i fKmloviL — Jelenčevka ga je ne- j štel o krat povabila, naj se gotovo , še večkrat oglasi pri njih. kjer bo i vsikdar z veseljem in ljubeznijo ] — to je poudarjala — sprejet. <
Daauca je kot dobro odgojeno dekle ki sramežljiva devica samo s molee kimala.
Potem ata ga spremili še prarv do vrat — Slučaj pa je mt*Nfc tooteJ* da je tedaj v kuhinji nekaj wfaimelo. — Gunrpa je odhitela (
sta bila zopet sama.	I
Strastno je ovil« Danica obe roki o kolo njegovega vratu in ga zaporedoma poljubavala, šepetajoča mu v uho:
"Dragee, pridi zapet kmalu in
mi; — ali bošfM 4 (krtorvo, gotovo!" je hitel zatrjevati Ivaneič dekletu, rešil se njenega objema ter brro odšel. — "Ta je moj — čisto moj! Ne more in ne sme mi uiti!" * je pripovedovala Danica materi v ku-liinji vsa srečna in ponosna. Vsega ji pa seveda ni povedala.
Med te«u triumfovanjem pa je korakari Ivančič urnih nog na kolodvor, mrmrajoč zadovoljno predse:
"Imenitno! Zopet en doživljaj več v mojem ljubezeaisk»«i registru... Vraije dekle, ta Daaiiea! No, j«j« jo imam že za vselej dovolj! l»rrr... Njena lina izobrazim — ha,ha! A drugega nič?I**
ln zaman so pričakovali Jelen-čevi p«*vratka ali pa vsaj kakega loktoramlovega poročila. "Njega od nikoder ni!''
Slučajno pa je izvedel pozneje enkrat stari Jelenee v svoji pisarni, da je Metod Ivančič že dolgo zopet v Gradcu ter da je že drugo leto earočen s Klanenikovo iz , Kajuaiik«, ki lm imela oktdi t ride set tisočakov dote in dvonad-stropno hišo z vrtom...
Ko je [Hjvedal to vest duma, sta plakali skrivaj stara in mlada "iinimmo*'; prva iz jeze, a druga |
tudi iz — sramote...
• »
♦	. I
V fiorjaneih so imeli Jeleučevi -
I>renu»žjie kmetske sorodnike. Že « večkrat so vabili Turkovi Danico ■» -na počitnice. — No, ni se ji zdelo ; vredno, brigati se za ona povabila, dokler ji je cvet I a še zlata do- < ba v Taboru, kjer je imela do- i volj opravka s postajanjem in < čebljanjem v prodajalni, s prire- i jouijem različnih izletov, plesnih < venčkov in predstavljanjem r«tz- -no*rstnih igric na čitalniškem j odru.
Tiste igrice je spi*,oval (v fam- , tastično r««uantičuem slu«u u la , pripovedovalec Jules Verne s pre- „ krepkimi, včasih celo zoperno vo- j ftij a j očitni dov tipi i la Nestioy> , ^wrtiesreeeni, zlasti rea svoj drama- , tn-en *"r " (»onosni <j»raviuk Muha. . k nitk ega pogleda in že plešastega J, temena, ki se je pa še vedno po- . nosno pod|iiso\al "cand. juris *. ,
Sfdaj. k»> ,>e je izjalovil naskok tudi na Jvam-ičevo sr» e. se*laj je ? bilo treba Danici tolažbe in i-az- , veilrda.. P<wuibila je, da so Gor- t janci še vedno le jxidgorska vas , brez pltsišč in gaiantomov, — po- | svetovala »e z JtJenčevko ter na }>isala Turkovim prijazno pisem- j ec, da se hoče v kratkem odzvati adnjemu .povabilu ter priti par ^ ledno "na počitnice".
CVz tri dni je bila že v Gorjan- ( eih. —
<
Turkovi so imeli sredi vasi eno-oadstropno hišo z gostilno blizu /rupne cerkve iu vrt s kegljiščem. 1 jakaj je zahajalo navadno vse j uaško razuminštvo. Oče Turek je l»il tudi žuj>aii. V svoji mladosti je dovršil šest gimnazijskih raz ' redov, a \-sled očetove smrti po- ' pustil študije. No, še petdesetleten ( župan iu gostilničar je prebiral 1 z nekim občudovanja vrednim ; navdušenjem stare klasike. Če- ' stokrat je knenadil dijake, ki so 1 došli o počitnicah k njemu na ku^ " po vina, zdovršenhu recitova- f J i jem Vergilovih eklog ali llora-ci je vili od. — Župan Tomaž je ] imel tudi odrastlo nčerko, katera mu je vrlo gospodinjila, odkar mu je umrla žena.
Pri Turkovih torej so se shajali resnobni .nadučitelj Pernae s ko-zavim, sentimentalnim podučite-ljem Grčo, kateri se je zaman ozi , ral za županovo resolutuo Minko, IM/tem kaplan Janez, izboren pe-vee in pivec, dvojica dolgočasmih iu nevednjh orožnikov, jireodkri-tosrečni, nadvui poštar Hude ter nikdar treani organist Urban. — Včasih sta prišli še lepa naduči-teljeva žena Klara in viaokostasa, vitka učitoljica Roza, katera je hodila iz neznanega vzroka vedno črno oipravljena ter je imela navzlic svoji mladosti že postarno razorani lioi, črnoobrobljeue oči in aivkaete 1-ase. — Vendar sita prišli dami le redkokdaj. Pernač je bil namreč radi svoje mladostne, živtahne ženke, katera mu je podarila vsako leto po eiio čvrsto dete — imel jih je takrat že t>et — hitro in brez povoda ljubosumen; učiteljica Koza pa je bHa apatična in z operno zdražljiva.
Umevno je, da je bila Danica v to neprisiljeno družbo sprejetti le a »ezaumotftjo. VedeJi no, da je včasih Danica rada vihala nos ter da je bala vajena le neslanega
James A. Woodruff,
pol kovni poročnik.
laskatija. Vendar se je družbi prepričala že prve dni. da se je Danica v (preteku dveh let sila iz-premenila, ter si to lahko razlagala.
Tiste dni pa se je vrnil z orožnih vaj Svetlin, mlad inženir, sin imovhega vaše an a. S pravim veseljem ga je pozdravila njegova stara družba, ki ga je cenila kakor veseljaka iu od k rit osrč n eža »rv»* viNte. Takoj prvi večer je pripovedoval Svetlin med občnim smehom iz vojaškega in visoko-■šolskega življenja marsikatero dogodbico, katero je doživel sam ali pa kak tovariš.
Imel je pripovedovati tako drastično in s tako primernimi izrazi. da je neizkušenim poslušalcem čestokrat vzburil kri in razvnel živce ter se potem iz vsega grla stiiejail. vidoč njihovo nena-liitljivo radovednost in — naivnost.
Danica je začela takoj na vse možne načine poskušati, kako bi ujela Svetlina v svojo past. \a-stavjjaLi se mu je povstid ter, če le mogoče. uredHa tako, da je sedel poleg nje. kjer ga je mogla na razne umetne načine opozarjati sedaj na svoje jamice v licih ter na nežni podbradek. sedčij pa na -voje iskriv se oči in rubinska usteea.
Svetlin je bil že vajen takih manevrov izza svojega bivanja na različnih službah. Navidezno je toi-fj odsroviirjal njenim gorkim pogledom iin slnčajnun stiskom rok: v istini j>a jo je preziral.
"Gospod inžener". je dejal ne-kega ver era župan Tomaž, ko so sedeli običajni gostje zopet v ti--li pritlični ter Kaduhli sobi "za ožjo družbo" in pili dolenjski cviček, - gospod Svetlin če vam drago, preskrbim vam — nevesto."
"He. he! Je-li lej>a. bogata in zavedna Slovenka?" .se je oglasil brzo tiadučirtelj Pernač.
"Lepota, narodnost — postranska n»i var"jra je za v uril de-beluiiasrti, gladkoličui poštar Hu-<1' - "Denar, denar — to je glavno! — Glejte, moja stara je bila za svojih dekliških let, ko sva sc ženila tam za ongavkn borštom bela kot reji a in rdaea kot kri. A danes? Boga mi. dobra bi bila za strašilo v Torkovo proso proti vrabcem! — Lepote ni, denarja ni! Bes jo plentaj!"
(Dalje prihodnjič.)
Nizozemska živina.
Nizozemska mora poklati pol mili ona krav. — Primanjkuje krme.
Prepoved ameriškega izvoza.
Haag, Nizozemsko, 15. julija. — Nizozemska je bila že prej zelo prizadeta vsled zavezniške blokade; zdaj pa jo je zadela še bolj prepoved ameriškega izvoza.
Na Nizozemskem primajkuje živinske krme, in ker se more priča kovati, da bo mogoče dobiti le malo krme iz Amerike, zato je sklenila vlada, da se pokolje 500 tisoč krav.
Profesor von Hamel, ki je veščak v gospodarskih vprašanjih, je objavil nek članek v katerem dokazuje, da bo Nizozemska Rospoctar-sko uničena, ako Amerika prepove izvažati sirov me, gnojila in živež. Prepričan pa je, da bi se situacija izboljšala, ako bi Amerrka spoznala pravi položaj Nizozemske. Zaradi tega priporoča vladi, da takoj pošlje posebno komisijo v Združene države.
Grenoble in njegova zadrega.
Ena številnih in posebnih posledic svetovne vojne se razodeva v poročilu, ki ga je poslal ameri-*ki konzul v Grenoble na Francoskem. V tem poročilu se ugotavlja, da je velika rokovična industrija tega starega in slavnega gtlavnega mesta Dauphmov zelo ogrožena vsled pomanjkanja pšenice in moke, kaitere ni mogoče dobiti za normalno eeno.
Moko se uporablja v velikem obsegu pri pripravljanju iu pre-pariranju kož, iz katerih se deln rokoviee. V tej industriji je zapo-.»»leiiiji 24.000 oseb. raed katerimi je štiri petine žensk.
Mesto Grenoble je štelo I. 1014, torej pred pri čet kom vojne, 75 tisoč prebivalcev. Leži nekako sedem milj od Lyon a ter je z ozi-roni na okolico eno najkrasnejših .mest v Franciji. Zgrajeno je na 700 čevljev visokih bregovih reke Isere, iui sicer na obeh straneh nekoliko nad združenjem te reke z reko Dtfae. Mesto je skoro popolnoma obdano od gora, med katerimi se dvigajo nekatere do višine 10,0'H) čevljev. Na severni strani se dvigajo kvišku višine Grande Chartreuse, ki dajejo ime samotstainu, znanemu v.sled izvrstnega likerja, ki se ga izdeluje tam. Pred vojno je prihajalo semkaj vsako leto na tisoče turistov iz Anglije in Amerike ter drugih delov sveta.
Večina novejšega dela mesta, ki ima široke in ravne ceste, leži na levem bregu reke Isere, daeioi čepi prvotno mesto, z vijugastimi in ozkimi ulicami, ob vznožju obronka gore Kar h a, is na desnem bregu reke. Za starim mestom pa se nahaja cela vrsta utrdb, ki se raztezajo do višin in ki tvorijo le del utrdb, postavljenih na sosednih gričih. Vsled tega je Grenoble eno najmočnejše utrjenih mest v Franciji.
Grenoble je bila trdnjava in vojaška postojanka prav izza dni rimske okupacije. Cesarja Dioklc-eijan in Maksimiljan sta veliko pripomoigla k iiadaljnemu utrje-nju iiiesta, in sicer v tretjem stoletju po Kristu, a mesto, ki se nahaja ria mestu stare naselbine Alobrogov, je dobilo svoje ime od G racijam a, rimskega cesarja, ki je vlada-l v četrtem stoletju -po Kri-.stn ter prepovedal poganstvo v liimu, vsled česar je zavladalo krščanstvo po celem rimskem cesarstvu, Takim se je imenovalo mesto Gratianopolis, katero ime pa se je pozneje pokvarilo in skrčilo v Grenoble.
Po razpadu in raztelesenju rimskega cesarstva je postal Grenoble last Frankov in liurgundcev ter še pozneje del kraljevine Pro-1 vence. V srednjem veku je bilo mesto in provinca Dauphina pod j vlado škofov, in sicer skozi dolgo | vrsto let. Škofom so sledili grofi Albon, ki so si nadeli naslov Dau-J iphin du Viennois.
Sredi štirinajstega stoletja pa
so odstopili grofi celi distrikt francoski kroni, in sicer z določ I bo, da bo ta provinca vedno odvisna od najstarejšega kraljevega j sina. Od onega časa naprej se je imenoval francoski prestolonaslednik Dauphin. Skozi 150 let potem, ko je postalo mesto last francoske krone, je bilo to mesto sedež inkvizicije in aasledovan ja Valdenižanov, to je verske sekte, katero je ustanovil leta 1170 Peter "Waiklo, in sicer v bližini Ly-onsa.
Ko je pričel Napoleon s svojim pohodom skozi Francijo, potem ko se je vrnil z Elbe za onih slavnih zgodovinskih sto dni, je bil Grenoible sprvo mesto, ki ga je pozdravilo ter mu na stežaj odprlo svoja vrata. To se je zgodilo dne 7. marca 1815. Štiri mesece pozneje je bilo mesto prisiljeno uda-•ti se neki avstrijski arina^.
Največji zaklad mesta Grenoble je spomenik v cerkvi sv. Andreja, ki zmatči počivališče največje ga ideala vitežke dobe. Bil je to Chevfciier Bayard, "sans peur et sans reproehe" (brez strahu in brez očitang). Bil je eden najbolj zmožnih vojaških voditeljev v srednjem veku in vsa raziskava-nja modernih zgodovinarjev so le potrdilo visoke hvale, ki so mu jo rpeLi njegovi sodobnika. Splošno sc ga je imenovalo z ljubeznijo in občudovanjem "le bon Chevalier" (dobri vitez).
Sedanja vojna je seveda izpre-men.il a -vse ter ogroža, med drrugi-mi dragocenima zakladi Francije tudi Grenoble. Moderna materija-listična doba m je kljub vsemu
pohlepu po posvetnih blagrih o-
branila vendar toliko smisla aa lepoto prejšnjih časov, da se varuje spomenike iz te dobe kot največje zaklade, kajti ti tvorijo neprestani vir navdušenja in domoljubja.
!■■'■.' " . . JLJ ■
Nekaj o Georgijcih.
Novica, da je pričela neka politična stran'ka v transkavkaški Ge-orgijl z gibanjem za avtonomijo te ga dela ruSke države, je opozorila svet na enega najbolj zanimivih delov prostrane Rusije.
V Kavkazu je mogoče 1,350,000 Georgijeev, ki predstavljajo polovico skupnega prebivalstva. — Ti Georjrijci so veliki aristokrati dežele in po vsej pravici so lahko ponosni na svoje prednike. Nekateri etnolosi izjavljajo, da je to pleme bolj staro kot Egipčani, dočim iz-javlajo njih lastne legende, da so potomci Tbargamosa, pravnuka Jafeta, sina Noeta.
Georgijske ženske so bile skozi stoletja znane in slavne radi njih nenavadne lepote, d oči m so možki največji gizdalini celega sveta, ^v Možki so visokorasli in atletičnih postav in naravna vitkost okrog pasa se je še povečala vsled navade, da nosijo svoje pasove tako ozko stisnjene, da je vsled tega ovirana celo njih hoja.
Ženske imajo ponavadi velike oči, delikatno telo, majhne roke in nojre ter izobilieo črnih las. katere se pa ponavadi pokriva s pajčola-n om.
Možki, posebno oni nižjih razredov. so zelo nagnjeni k uživanju močnih vin, ki rastejo v njih deželi ter se poroča, da je redna vftnev-na porcija za vsakega poljskega delavca pol galone tega močnega vina.
Dočim je tatvina skoro nepoznana stvar med Georgijci samimi, je najti v visokih ^orah in prelazih roparje, ki lahko postanejo precej nevarni neoboroženemu potniku m to tembolj, ker ima ta gospoda navado vzeti žntvi ne le vse vrednostne predmete, temveč tudi vso o-bleko. nakar potnik lahko v Adamo vem kostumu nadaljuje svojo pot
Georgijci so uživali svojo največjo slavo ter svoje največje blagostanje za časa vlade kraljice Tha-mare. ki "je vladala od 1184 do 1212. Ta nadarjena vladarica se je poročila z nekrm ruskim princem ter tako povzročila, da so se pričeli glasil car Aleksander Georgijo za Moško viti zanimati za to deželo ter se vmešavati v njene notranje zadeve. Stvar je dospela do svojega viška v zadnjem letu osemnjastega stoletja, ko se je Jurij XIII. odpo vedal svojemu prestolu v prid ruskega carja Pavla.
Tri leta pozneje, 1802, je pro-i rusko provinco.
| Poteklo je veliko število let in , videti je bilo kot da so Georgijci j i>opolnoma zadovoljni s svojimi novimi gospodarji v Petrogradu in ( stari Dumas, sloviti francoski ro-, manopisec, je proglasil kot dejstvo, — da so Georgijci lahkosrčni , sužnji, ki so veseli celo v suženjstvu.
j V novejših časih pa je kazal ge-| orgijski narod neki nemir in geor-i gijski listi, pisani v domačem jeziku so širili znanje o starih tradi-eoijah ter podpirali gibanje, da se enkrat za vselej konča z ruskim u plivom in rusifikacijo georgijske i ga naroda.
j To razpoloženje je postalo od Časa do časa še veliko močnejše vsled I kratkovidne politike zastopnikov in namestnikov carja, ki so skušali potlačiti in uničiti naravno razpoloženje tega naroda kot je napri-mer navada georgijskih delavcev, da pojejo, dočim so zaposleni na poljih in vinogradih. To omejitev ali prepoved se je sicer kaj kmalu opusilo, kajti spoznalo se je, da zastaja delo, če se prepove delavcem petje.
izgnani tujci.
Flat River, Mo., 15. julija. — Oborožene tolpe so celo noč preiskav ale gozd v bližini Flat River da bi našle kakega tujega delavca, ki se je včeraj še ognil deporta-ciji.
Računa se, da so včeraj ddipe-jljali iz svinčenega okraja do tisoč tujcev. Pet ato tujeev je moralo zapustiti kraj in morali so iti na vlak; 200 pa so jih naložili v živinske vo-zove; železniflki uslužbenci so morali priklopiti vozove svojemu vla-(ku in so jih odpeljali s seboj. Med deportiranimi so bili večinoma možje, toda bilo is tudi vel fro itevtfo žen in otrok, bitadsv as is tdel»
žilo kakih 2000 oboroženih oseb.
Dva moža, ki sta poskušala be žati iz svojega stanovanja, sta bila ranjena. Časnikarskega poročevalca Viljema Hollovella iz Chicago je nekdo z revolverjem vdaril po glavi, nato ga je potisnil v mimo-vozeče poulično železnico in mu je zagrozil, da naj se več ne povrne.
Ko so izgredi trajali ves dan, so proti noči šele prišle vojaške čete in po okraju je zavladal mir.
Amerikanci dolžijo rudniške dražbe, da odpuščajo ameriške delavce in nameščajo tuje delavce. Nek župan v okraju je izgrednike svaril pred nasiljem. Delavci pa so izjavili, da bodo iztrebili iz okoliša vse tuje delavce.
Kje je ujetnik?
NAŠI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za "Glas Naroda" je: za celo let«. $.'1.50, za pol leta $2.1)0 In za četrt leti pa $1.00. Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejel in jih rojakom priporočamo.
San Francisro, Cal.: Jakob Lovšin.
Denver, Colo.: I .on is AudolSek in Frank Skrabec.
Leadville, Colo.: .Terry Jaranik.
Pueblo, Colo.: Peter Culig, Juh^ Germ. Frank Janesh in A. Kochevar.
Salida, Colo, in okolira: Lou i ■ Costello.
Somerset. Colo.: Math. Kernely.
Clinton, Ind.: Lambert Bolskar.
Indianapolis, Ind.: Alois Kudman.
Aurora, I1L: Martin Jurkas in Jer nej B. Verbič.
Chicago, IIL: Jos. Bostič, Jos. Blish in Frank Jurjovec.
Depue, IIL in okolica: A Mežnarir*.
Joliet, IIL: Frank Bambieh, Antuj Bambich. Frank Laurit-h, A. Oberstti in John Zaletel
La Salle, IU.: Matija Komp.
Livingston, IU.: Mih. Cirar.
Kokomis, IIL in okoliea: Math. Galshek.
North Chicago, IU. in okoUca: Anton Kobal in Math. Ojjrin.
So. Chicago, HI.: Frank ferae.
Springfield, 111.: Matija Barborlč.
Waukegan, 111. in okoliea: Math. Ogrin in Frank Petkov.sck.
Cherokee, Kans.: Frank Režisnlk.
Kolumbus, Kans.: Joe Knaeflc.
Franklin, Kans.: Frank Leskovec.
Frontenae, Kans. in okoliea: Rok Firm in Frank Kerne,
Kansas City, Kans.: Gea Bajuk tu Peter Schneller.
Mineral, Kans.: Frank AnguStln.
Ringo, Kans.: Mike Pcneii.
Kitzmiller, Mil. in okoliea: Frank Vodopivec.
Baltic, Mich.: M. D. IJkovich.
Calumet. Mieh. In okoliea: M. F.
Kobe, Martin Bade" ln Pavel Shalt*. Detroit, Mieh.: Jo* Glasich. Manlstique, Mich, in okoUca: Jttm Kotzian.
Chiabolm, Minn.: Frank Gorfe, Jak.
Petrich in EL Zgonc.
Ely, Minn, in okoliea: Ivan Gonfe, Jos. J. Peshei; Anton Poljanec In Louis M. PeruSek.
Eveleth, Minn.: Louis Go?že In Jurtj Kotze.
Gilbert, Minn. In okoliea: I,. VeaeL Hibbing, Minn.: Ivan Poa5e. KitzviUe, Minn, in okolira: Joe
Adamich.
McKlnley, Minn, in okoliea: Fr. Bojr-New Duluth, Minn.: John Jerina. SartelL Minn, in okoliea: F. Tri Iter. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. East Helena, Mont, in okoliea: Frm.X Petrich.
Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great FalLs Mont.: Math. Urlcb. Roundup, Mont.: Tomaš Panlln. Dawson. N. Mex.: Mike Krivec. Gowanda, N. ¥.: Karl SternUa. Little Falls, N. Frank (iregorka in Jernej Per.
Barberton, O. In okoliea: Mtitb. Kramar.
Bridgeport, O.: Frank Hf>T*evar. CoUinwood. O.: Math. SlajHilk tn John Malovrh.
Cleveland, O.: Frank Sakser, Jakob Debevc, Chas. Karlinger, J. Marln^i^, Frr.nk Meh, John Proctor In Jakob Itejsiiik.
Lorain, O. in okoliea: Frank Anzel *. LoiiLs Balant in J. KumSe. Niles, O.: Frank KogovSek. Youngstown, O.: Anton Klkelj. Oregon City.Oreg.: M. Justin In I MIsley.
Allegheny, Pa.: M. Klariih. Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Bcsemer, Pa.: I^>tiiH Hribar. Broughton, Pa in okoliea: Anion Ipavec.
i Burdine, Ps. In okolics: Jobn
IiemSar.
Canonsborg, Pa.: John Koklic-h. Cecil, Pa. in okoliea: Mike Kočerar. Conemaugh, Fa.: Ivan Pajk, Vid RovanSek in Jos. Turk. Claridge, Pa.: Anton Jerina In Anton
Kozoglov.
Dunlo. Pa. in okoliea: Joseph Sim >r. Export, Pa.: Louis Supanlič in Fr T rebels.
Forest City. Pa.: Mat. Kamin, Frank LeJ»en in K. Zalar. Farell, Pa.: Anton Valentin?!?. Greensburg, Pa. in okoliea: Fraus Xorak.
Hostetter, Pa. in okolira: Frank
Jordan.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja t.i John Polanc.
Luzerne, Pa. in okoliea: Anton Osolnik.
Manor, Pa. in okolira: Fr. DemSar. Moon Run, Pa.: Frank MaC-ek In J^r. Pofimilšek. Pittsburgh, Pa. in okolira: n. K.
Jakohich, Z. Jakshe. K'aricli Mat., T. Majrf«;ter. I. Podvasnik in Jos. PogaČar. Reading, Pa. in okolira: Fr. Spehar. South Bethlehem, Penna.: Jern.'j Koprivšek. Steelton, Pa,: Anton Hien. -Turtle Creek, Pa. in okolira: Fran* cbifrer.
Tyre, Pa. in okolica: Alois Tolar. West Newton, Pa.: Josip Jovan. U'iilock. Pa.: J. Peternel. Murray, Utah in okolica: J. Kastellc. Tooele, ttah: Anton PaleiC. Black Diamond, Wash.: Q. I. Porenta.
Davis, W. Va. in okoliea: Jobj
Brosieh in Jobu TavZt-lJ.
Thomas, W. Vs. in okoUes: A. Korem-han.
Milwaukee. Wis.: Aug. Col lander « Josip Tratnik.
Sheboygan. Wis.: Anton lie, Martha K<»s. John Xtampfel in Heronin Svetilu.
West Allis, Wis.: Anton Demšar iu Frank Skok.
Rock Springs, Wyo.: Frank Fortiuia, A. .Tnstin, Valentin Manina in Val. Stelich.
MODERNO UREJENA
Tiskarna Glas Naroda
VSAKOVRSTNE TISKOVINE J IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
^	s *	^
DELO OKUSNO
• s
IZVRŠUJE PREVODE V
DRUGE JEZIKE. • • •
UNUSKO ORGANIZIRANA.
■ • • \ \
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SJovenic Publishing Co.,
82 Oortlandt St, New York, K. T.

Jugoslovanska

Katol. Jednota
a
Inkurponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minn
sedež v ELY, MINN.
GXJkVHl URADNIKI:
Prodatdnik: MIHAEL ROVANŠEK, R. P. D. No. 1, Cone-nuafh, PL
Podpredsednik: LOUIS BALAXT, Box 106. Pearl Ave., Lorain,
Oik.
Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER Ely. Minn. Glavni blarajmk: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn, Blafajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Sal id a, Col«.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSEPH V. GKAHKK, »43 K«st Ohio Street, Pittsburgh, Pa.
NADZORNIH:
JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9041 Avenue " M So. Chicago, 111.
JOHN VAROGA. 5126 Natrona Alley, Pittaburifh. Pa.
NBOmD:
GEO. J. PORENTA, Box 17fi, Black Diamond, Wash.
LEONARD KLABODNIK, Box 480. Ely, Mina,
MAT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, 111.
GOSPODARSKI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn. JOHN RUPNIK, Box 24, S. R.. Delmont, Pa.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKitABEC, Stk. Yda. Station RFD. Box 17, Denver,
Colo.
PRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poliljatve, naj se pošljejo ns glavnega tajnika Jednote, vie pri-toibe pa na predsednika porotnega odbora.
Nt osebna sli neursdna pisms od strani članov se ne bode otlrtlu.
Društveno glasilo: "O L A 8 NARODA".
, GLAS NARODA^
iT. JUL. 1917.
Dr. Slrnad.
(Nadaljevanje).
Kamor je pogledal človek, vr-velo je nadieemh ladjic, čolničev in plavajo«'ih ljudi j. Tu se je poverilo nemško, laško, francosko, ogritko — pa tudi slovensko, češko, celo rusko — in nad vsemi temi različnimi šetalci in izletniki se je rszpenjalo isto vedro — nebo..,
V ozkem, dolgem 'potapljaču* sedeča je veslala Marta kot naj-spretnejša veslalka. V svetlem pisanem krilu, ki ji je segalo jedva do kolen, in v širokem čipkastem klobuku na plavi je bita najdra-žestneša mej veslalkaini.
Na dolgi palici konci 'potapljača" je vihrala krvavordeča zastavica z belo zvezdo. In za to zvezdo so se podili skoro vsi čolni ter jo obkroževali kakor sokoli golobieo.
Ona je pa i£begava1a preti njimi in čolniči iu ladjice so vriale za njo kot bi bila ona darilo, za katero jim je tekmovati.
Z v on k o je odmevalo po jezeru koki-tno izzivajoč- Martino smejanje, veselo so vihrale raznoboj-lie zastavite, frleli trakovi na damskili klobučkih in daleč so se svetile bele čepice Albatrosa no v.
Tedaj pa je prihropel ponosni 'Neptun*, boreč se s penečimi va lovi in zibajoč se poti velikansko množico svojih izletnikov. Krov je bil prepoln in iz vseh oken so molele glave radovedneev, ki so z zanimanjem gledali tekmovalno preganjanje potapljača z rdečo in be-lo zvezdo.
Parni k je uravnal svojo smer baš v pristan vojaškega kopališča
Marta, katere močne roke so v tej divji gonji začele že ornago-vati. je hotela vendar-le uiti pre gaujalcetu iu prispeti do onstran-skega brega. To pa je hotela doseči z drznim manevrom. Sklenila je prekrižati Neptunovo pot prav poti njejrovim rilcem in u-pala, tla bodo morale ostale ladjice, hiteče za njo jedva nekaj korakov, čakati, da se jim Neptun zopet umakne, dočim bode ona mej tem časom že daleč spredaj.
In Marta je napela vse svoje moči, da je letel potapljač kakor bliakavica vrhu valov. In prav pred rilcem parnikovim je švignila njena ladjica, dočim so preganjalci mej krikom zsustavlja-li svoje v polnem diru hiteče čolne. Tedaj pa »e je zaplelo nekaj vesel preblizu brzečih ladjic, ds so trčile druga db drugo in v naslednjem hipu se je preobrnilo troje čolničev.
so priplavali takoj na površje ter ročno izlezli v druge čolne.
Na parniku pa je nastalo splošno razburjenje; čnli so se ženski kriki, otroško plakanje in moški vzkliki:
—	Na pomoč!
Vender tega vznemirjenja niso provzročili oni prekopicnjeni čolni Albatrošanov, ki so vzbudili celo trenotuo veselost in sme janje,P ampak — potapljač onstran Neptuna.
Marte ni bilo več v njem!
»letino veslo je plavalo po vodi, potapljač pa je kazal svoj ozki trebuh.
Samo jeden hip še in Marta bi bila prekrižala srečno parnikov tek; tako pa je butnil njegov rilec baš v zadnji konec potapljačev, da je odletel v polkrogu, trčil s prvim koncem ob parnikov l»ok ter se prevrnil.
Marta ni niti zinila, ko so jo zagrnili valovi. S krepkimi rokami je poskušala plavati, česar je bila vrlo vajena, a Neptunovi vali so jo zagrnili popolnoma in jo obrnili parkrat okoli njene osi, da je izginila.
Ko je odpihal parnik s prostora nesreče, zagledali so izletniki še dvoje belih rok, ki sta krčevito bili po penastih valovih. Po jezerski gladini pa je plaval širok, čipkast klobuk.
Predno pa so razumeli preplašeni Albatrošani vsi situacijo, je skočil raz Neptunov krov na pol razpravljen vojak v jezero ter prišel na površje, držeč z jekleno roko Martino glavo nad votlo.
Marta je bila že v nezavesti.
—	Pomoč! — je zavpil pogumni rešitelj, Albatrošani pa so bili v istem hipu že pri njem ter mu odvzeli rešenko. potegni vsi še njega v čoln.
Bleda in brez diha je ležala Marta v čolnu vznak; črni lasje so ji padali po čelu in licih in premočena obleka se je ovijala njenih udov.
—	V kolibo! — je velel rešitelj. kar se je obliskovo izvršilo.
Regata je bila izkažena; vsi čolni so hiteli v pristan, kjer je nastala silna gnječa.
Ljudstvo je bilo vznemirjeno; jedni so glasno izražali svojo ne-voljo nad preganjajočimi čolni, drugi so pomilovali ponesrečen-ko. nekatere ženske so celo pla-kale, ko se je raznesla vest, da je Marta utonila; večina pa je radovedno pozvedovala ime pogumnega resilea.
—	Častnik je, — so dejali jedni.
—	Ne, jednoleten prostovoljce, — so trdili drugi.
Tedaj je prinesel nekdo raz Neptunov krov, ki se je ondi vsi-dril, Častniško sabljo in višnjevo suknjo s dvovrstnimi gumbi ter
—	Vojaški zdravnik prostovoljec, — so rekli tretji, prepričani. da sodijo jedino prav.
V kolibi pa je položil rešitelj Marto na zobe ter pokril s plahtami. Odpravivši vse radnoved-neže, je pridržal samo dve dami, katerima je velel Marto sleči -fer jo drgniti po udih s platnenimi brisal ka mi.
Nato je začel z umetnim dihanjem in po nekolikih minutah je začt-la Marta pravilno sopsti. Mej tem je poslal jed no gospico v sosednji hotel po sveža krila.
Kmalu na to je Marta izpre-gledala. a zopet zamižala, j — Nobene nevarnosti več, — je dejal zdravnik in pristavil:
—	Izvolite ostati še toliko časa tu. da se vrnem s kočijo.
Oblekel je svojo uniformo, opasal sabljo ter el iz kolibe po voz.
Zunaj je bilo še vedno polno nestrpnih radovednežev.
—	Oprostite, gospod doktor, j ali živi gospiea? — se ga je drznil vprašati star gospod.
—	Živi in se že zaveda!
Tedaj pa sta se prerila skozi
množico stotnik Klop. in nadpo-ročnik pl. Bloek.
—	Torej ste jo rešili?
—	.Tunak ste, gospod doktor!
I Stisakala sta mu roke. z obrazov pa jima je izginjala bledota in 1 plašnost.
—	Po voz moram, tlasi sem j sam moker, — je odgovoril nato zdravnik.
—	O, voz imava... baš sva se j pripeljala. — V Celovcu že vse
govori o nesrečni Marti in sreč-1 nem dr. Strnadu! — je govoril nadporočnik pl. Block ter pomig-iiiil fijakarju, naj se z vozom približa kolibi.
Prinesli so spečo Marto, kate-! ro je premgaala utrujenost, in jo položili v kočijo.
—	Ko prespi, bo zopet zdrava! Klanjam se. gospoda! — je dejal tir. Strnad, hote zapreti kočijo. kamor sta že zlezla stotnik n nadporočnik.
—t Vi ne greste z nama, gospod doktor! — se je začudil stotnik.
—	Ni me treba več! Hiteti moram v Celovec preobleč se, da se sam ne prehladim.
—	Torej do svidenja, gospod doktor!
Kočija je nagi ooddrdrala pro ti Porečam, Strnad pa se je oziral. kje je kak voz. da bi prišel čim preje domov.
Ljudstvo, ki je bilo priča zadnjega prizora ter je culo vsako besedo, se je umikal ospoštljivo Strnadu; sem ter tja je začul glasno priznal no besedo in nekateri moški so se mu odkrili.
Tedaj pa je pristopil k njemu znan celovši meščan.
—	Gospod doktor, mokri ste; ako vam drago, peljite se z menoj domov!
—	Z radostjo!
Pred hotelom je stala dvovpre-žna kočija, v katero sta stopila ter se odpeljala.
V.
Minila sta za temi dogodki že skoro dva meseca.
Marsikaj se je izpremenilo, a gospica Marta je bivala še vedno v svoji vili, v tisti židovski koloniji poreški.
* Nadporočnik pl. Bloik in stotnik Klop pa, ki sta si bila, odkar pomnijo njuni tovariši, dobra pri jatelja, neločljiva delilea lepih in čmernih dnij, — sta se bila hudo sprla. —
Kako se je to zgodilo?
Že dalje časa sta tekmovala mej Reboj za večjo Martino naklonjenost, ne da bi zaupala — drug drugemu odkritosrčno svojih namerov in vspeh. Skupno sta jahala navadno v Poreče, prinašala ji najdražje cvetke, sprem ljala jo povsod in vedno kakor senci.
Kmalu pa sta opazila, da imata iste nakane, da se njune želje družijo v isti osebi: da sta oba zaljubljena v isto Marto! —
Hudo jima je bilo, ker sta bila vedno dobra prijatelja. Vendar sta molčala ter še bolj prikrivala svojo srčno skrivnost.
Mej njuno prijateljstvo pa se je utepla nezaupnost in ljubosnm nost---
Nekega opoldne sta sedela v častniški menaži "sirotniške vojašnice" — bila sta pri različnih bataljonih — ter pila vino.
In tedaj je zinil stotnik:
—	Popoldne pojasem v Poreče. Pojdeš li z mano t
—	Žal, ne morem! — je odgovoril nadporočnik. — Povabljen sem nekam drugam.
Nato sta molčala misleca in u-gibajoča, koga vidi gotpica Mar. ta rajša v svojem budoarju.
Stotnik se je v dnku poni šal s svqjo ^jtfio, ki^se bods spo^
SCMTMfc JMVfe£MOTQ_«(llvlCI«.MIW-YCRt.
Frederic B. Shipp,
tajnik Pittsburgh, Y. M. C. A.
nadporočnik pa si je domlšljeva 1, da mora imeti na Martino srce gotovo večji vpliv, ker je — mlajši, lepši, najboljši jezdec svojega polka in — plemenitaš.
Oba pa sta bila jednaka v tem, da sta imela velikanske dolgove, katere sta hotela pokriti z Martino doto; saj se je splošno govorilo. da je tako bogata, da nima para v Celovcu. —
Ko pa je prihajal popoldne starikavi stotnik na svoji kobili-ei Vandi pred Martino vilo ter jo oddal hišniku, tla mu jo drži in vodi. je opazil v veži pnevma-tiški bicikelj.
Kri rnu je šinila v glavo. Torej je že nekdo pri nji?--
In vendar je upal, da ga vsaj današnje popoldne ne bo nihče motil, tla bo sam ž njo nekaj lepih uric! — Kdo bi neki to bil? Nadporočnik? — — —
Ej, ta je na veliko njegovo ve-s -Ije odklonil povabilo, da ga — spremi! — Naj se li vrne?
—	Ah, kaj! Najnevarnejšega tekmeca ni tu! — si je mislil, — drugega se mi pa niti malo ni bati!
Pogumno je torej potrkal ter vstopil. V salonu ni bilo žive duše. Odložil je svojo čpeieo in sabljo, stopil pred do tal segajoče zrcalo, popravil skrbno nazaj počeši jane lase, ki so postajali vrhu temena že opasno redki, pokrta-čil še jedenkrat svoje dolge, rme-ne brke, odpihnil dva tri praške s svoje suknje, pokašljal. potem odgmil tapetne duri v sosednjo sobo; a tudi ta je bila prazna.
—	Aha, v budoarju sta!
Približal se je po prstih vhodu, kateri sta zastirala dva debela zastora ter vlekel na uho. Razločno je čul vsako besedico.
Zdaj
se je glasno zasmejal a Marta; obiskovalec ji je moral nekaj pošepniti, česar stotnik ni čul.
—	Ah. vi pretkanec, vi pretka-iiiec! — je slišal reči Marto mej smehom. — To ni bilo lepo. gospod nadporočnik. Kaj si bo mislil, ko vas nenadoma zagleda?
—	Malo me briga. Veste gospica, — ljubosumen je na-me in to me zabava. Ha. ha!
(Dalje prihodnjič).
Španska.
Španska bo nevtralna, dokler ni na-padena. — Kralj pravi, da so od nošaji do zaveznikov zelo dobri.
Proti časnikarskemu poročevalci. "Daily Express" se je španski kralj izrazil, tla bo o.-vtala Španska nevtralna skozi vso vojno, ako ne bo napadena. Rekel je tudi, da via da med Špansko in Francijo ter Angleško in Italijo najlei>še prija-teljsko razmerje.
"Ako nam bo Angleška pošiljala premog in Združene države pa volo, bo vse dobro", je rekel kralj
Tudi oni Spanci, ki so po mišljenju na strani Nemčije, niso prot: zaveznikom. Španska zelo trpi pod finančnimi težkocami. Nekateri se v tej vojni obogateli, drugi pa -trpijo pomanjkanje.
Španska kraljeva rodvina je šla v palačo La Granja, kjer bo ostala d<o 20. julija; nato bo šla v San Sebastian, kjer bo ostala eelo poletje. — _
Prisilna vojaška iluiba.
Mexico City, Mehika, 14. julija Nova postava o organizaciji mehiške armade predpisuje prisilno vojaško službo za vse mladeniče in ■nše, Id to aUrejai kot 18 let.
50,000 KNJIŽIC
POPOLNOMA ZASTONJ
Vsak moški bi moral takoj pisati po eden izvod nase zelo unlaiv« knjižice. Možje, ki se hočejo ženiti, možje, ki so bolni, slabi, nervozni, onemogli in izčrpani — možje, ki ne morejo delati niti uživati v polni meri, kar jim življenje nudi, vsi ti možje bi morali citati to koristno zdravniško knjižico. Iz te knjižice je razvidno, kako moški uničujejo svoje zdravje in življenje, kako so nalezejo raznih bolezni, in kako se zopet lahko povrnejo k zdravju, moči in kreposti v kratkem
času in z majhnimi stroški. Ako torej želite biti možje med možmi — zdravi, močni in krepki — v tej knjižici lahko najdete nan-
ZASTONJ MOŽEM
vete, ki vodijo rfo tega.
POT K ZDRAVJU, MOČI IN KREPOSTI.
Al! trpite
na sifilisa ali zastrupljenju krvi, ka-pavici, živčni slabosti, na spolno-urt-namih in dragih nalezljivih boleznih,
naduhi, neprebavnosti, zapeki ali kon*
stipadji, kataro, zlati žili, revmatiz-mu, ali na želodčnih, mehurnlh in led-vlčnih boleznih?	^
Imate li bolečine v križu in v sklepih ali zgibih, glavobol, izgubo teka, kislino v želodcu, riganje, žolčno ri-ganje, pogosto bljuvanje, umazan jezik, smrdečo sapo, črne kolobarje okrog oči, slabo spanje in grde sanje f Ali se hitro vznemirite, ustrašite, razbil. ite, razjezite in padete v slabo voljo ? Ali sto nervozni in utrujeni ob jutrih, plašni ali boječi v družbi, obupani in žalostni I Naša brezplačna knjižica vam pove vse, kar se tiče teh bolezni, v vašem materinem jeziku, da lahko vsakdo razume in se okoristi z nasveti in podatki, ki jih vsebuje.
Zaloga znanosti je, in vsebuje ravno tiste sivari, ki jih bi moral znati vsak moiki — mlad in star, bogat in reven, oženjen in samski, bolan in zdrav. Zapomnite si, da je ta knjižica popolnoma zastonj; mi plačamo tudi poštnino. Na ovitku ni idratnikovega upe.a in vsledtega nihče ne ve, kaj je notri, kakor samo tisti, ki dobi. Zapišite vaše ime in naslov razločno na spodnji kupon, izrežite in pošljite nam.

■■■■■■■■•mna
POŠLJITE KUPON ZA KNJIŽICO ŠE DANES.
D«. J. RUSSELL PRICE CO- S. 700 Madison & Clinton St*., Chicago, 111.
Gospodje:—Zanima me Vaša ponudba glede brezplačne zdravniške knjižice in
želim, ila mi takoj pošljete en izvod.
STE V. IN ULICA ALI BOX.....................
MESTO ..........................."...DRŽAVA
Italija ne bo izročila Cocchija.
Rim, Italija, 14. julija. — Minister zunanjih zadev je sporočil ameriškemu poslaniku, da je nemogoče izročiti Cocchija, ki je limoni Rii'tli Crugerjevo, ameriški vladi, ne da bi se delalo proti italijanskemu kazenskemu zakoniku.
Peter A. Jay, namestnik poslanika Page, je bil poklican v zunanje ministrstvo, kjer se mu je reklo, da ministrstvo obžaluje, da ni mojroče vstreči želji Združenih držav. posebno sedaj z ozirom na prijateljske od nosa je med Italijo in Ameriko.
Dasiravno še Coechi ni odgovoril na vprašanja, katera je stavil Joseph II. (jrigg, ki zastopa new-vorške«ra policijskega komisarja \Voods-a, je vendar ameriška vlada poslala po svojem poslaniku zopet nekaj novih vprašanj. Zadnja vprašanja se bavijo z razmerami Cocchija z newyorsko policijo.
Boji za Peking.
London, Anglija, 14. julija. — Listu Times" se poroča iz Pekinga, da so boji po deveturnem bombardiranju prenehali. Škoda ni velika.
Washington, D. C., 14. julija. — Zasedenjn Pekinga po republikanskih četah, potem ko se je monar-histična armada broječa 10 tisoč mož, v četrtek potdala pri Fung Tai, dokazuje, da je zopet postavljena republikanska vlada.
Red je bil v mestu kmalu nare->en. Bilo je le malo žrtev. Poročila pravijo, da so bili lahko ranjeni samo dva tujca in štirje tuji vojaki. ki so srledali boje in so se preveč približali bojišču.
Cang-Hsun, ki je vodil nionarhv stično gibanje, se je zatekel v nizozemsko poslaništvo, od koder upa pobegniti iz dežele.
Ne zlato za ameriške vojakč.
Washington, D. C., 15. jnlija. — Vojni in finančni department sta zdelala načrt, po katerem bo nemogoče nemškim podmorskim čolnom, da bi potapljali ameriško zlato. Ameriška vlada je z neko pariško banko dosegla sporazum, da bo plačevala ameriške čete s čeki. katere bo mogoče zamenjati tudi v Združenih državah, afko bi jih kdo poslal svojcem. Vsak eek bo izdan / dveh izvodih, tako d*a ne bo plača izgubljena, ako bi bil en ček ►otopljen s kakim manjšim pami-
'iOIU.
Slovenski naraščaj.
Keewotin, Minn., 11. julija. — Tukajšnji rojak Anton Schweiger ie dobil danes svojega prvega sina. ki je zdrav in čvrst.
Kajaku čestitamo.
Hollwegova resignacija sprejeta.
Kodanj, Dansko. 14. julija. — Wolffova a-gentura poroča, da ie eesar sprejel resi srn ae i jo nemškega kanclerja Bethmann-Hollwega.
BOJAKI BTAJtOftUTB SB VA "gLig WABODA". iAJVrtJl flU^BUB! JUMVB1E T SDB
POPOTNIKI,
Vsem onim, ki ste namenjeni potovati v Cleveland, posebno ako Imate družino, bo potrebno nabaviti i»ohi.štvo in kuhinjsko opravo ako se hočete nastaniti v naši naselbini. Zato ob tej priliki priporočam svoje velike prodajalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni imate vedno po-teno in zanesljivo blago.
Ako dospete v Cleveland na postajo In se neveste kam obrniti, pokličite na telefon Princeton 1381 ali pa Rosedale 1881 in jaz bom poslal en avtomobil po vas. Ako pa vzamete pocestno karo se peljite 9 S t Clair karo do G2. ceste in na vogalu St. Clair Ave. je naslov:
A. GRDINA,
6127 St. Clair Ave.,
Cleveland, 0.
Pri meni se labko dobi letni L. r za 20c. poštnih znamk.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE,
kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljatve, z številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, so se nam povrnila.
Tvrdka Frank Sakser.
Bachnik Frank
No. 329639 Bartol J.
No. 330733 Bear Dan
No. 260C38 Blatnik Joe
No. 33032G , Bobič Vajo
No. 260583 Božičkovič Djnro
No. 2G0581 Braun Mary No. 260G43 Brlogar Frank
No. 330734 Cebular Alojzija
No. 44675 Dergane Anton
No. 44798 Dokusovič Stif
No. 260630 Dolar Valentin
No. 330086 Grgurič Blaž No. 260573
Jaklich Louis No. 329634 No. 331028 Janeš Jožef No. 329909 Janeš Anton No. 260618 Janežič Peter
333817 Jankovic Mihael
330395 Jermančnik Frank
No. 329736 Kastelic Franc
No. 329725 Kastelic John
Nq. 44708 C. E. Klnzie Mra.
No, 331554 Knaus Joe
No. 329633 Košir Frank No. 329631 Kuret Alois
330897 Kostreyec Mary No, 448M .
KovaČ Frank No. 260641 Krilec Jernej No. 333C35 Kukee John
No. 329G97 Kulovic Josip No. 330772 Laurie Anton No. 330640 Lenaršič Josip
No. 44555 Lesh Anton No. 260645 No. 260608 Levar John No. 44372 No. 44815 Lev ste k Frank
No. 331362' Loknar Anton No. 260599 Lirdvik Mike No. 334036 Malavašie 330218 Mastnak Frank
No. 329776 Meden John
No. 331014 Merkun Anton No. 331355 Mihelič Peter No. 260590 Mikolič Josip No. 331062 Milavec Matevž
No.*330627 Oswald Joe
No. 260621 Oswald Luise No. 260632 Paternoster John
No. 333673 Pekol John No. 44749 Poldan Marko
No. 44518 Poncir Franc No. 331088 Rajšel Jozef No. 44271 BakFerko No. 330001 *
Raknš Agnes No. 330060 Ranch Math.
No. 260622 Resman Frank
No. 44296 Respet John No. 333592 Robs Anna
No. 329638 Rosman Heinrich No. 329983 Samide Frank No. 330721 Sinčič John No. 330762 Škufca John
No. 44808 Smalcel Math.
No. 331010 Sodec Anton No. 329G94
Spanieek Rozi
No. 328894 Sparmblek Joe
No. 330661 Starčevič Johana
No. 3310"i 0 Šum rada John
No. 329941 Teliler Anna No. 328896 Tisehler Frank
No. 330232 Trbežnik Martin
No. 331091 Turk Ivan
No. 260647 Turk Jernej
No. 239741 Turšič Frank No. 333841 Anton Vever No. 329670
Virant Frank
No. 44488 Vodopivec John
No. 334035 Yaklisch John
No. 330404 Žagar Frank No. 331286
S
GLAS NABODA.fr. JUL. 191 T.
t	———n^—i I
B L 0 V » H B K O
H"*..........B
podp, dnižtvo ^^^ svete Barbare
13	E)
14 ZKDXHJXKE DRŽAVE SEVERNE AMwmiwm
Bed«i: FOREST CITY, PA.
GLAVNI URADNIKI:
rmdndBfk: T. B. TAUCHER, «74 Ahmj Are., Bork Spring* Wj» Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, Brought««, Pl Tsjnlk: FRANK PAVLOVČlC, box 647, Forest City, Pa. Foaotot tajnik: AVGUST ti OSTI A A, box 310, Forest City, Pa. Blagajnik: JOMIP MARINČlA, S806 St. Clair Ave, Cleveland, Obla PoMotel blagajni*: A NT. HOCHEVAK. RFD. No. 2, box UV4. Bridgeport, Okla.
NADZORNI ODBOR: Predsednik nad«, odbora: JOSIP PETERNEL, box 96, Wlllolk, Pa. 1. aadsorolk : JERNEJ HAFNER, box 65. Bnrdlne. Pa.
i Mdaomlk: IVAN GROSEU. 885 E. 137th SL. Cleveland. OMA
POROTNI ODBOR: Pmdesdatk porot odbora: MARTIN OBREŽAN. box 72, E. Mineral, Kana. L porotnik; FRANC TEROPClC, R. F. D. No. 3, box 146, Fort SrnltU, Ark. ft porotnik: JOttlP GOLOB, 181« So. 14tb St., Springfield. IU.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSIP V. G&AHEK. EL Oblo 8L, Pltubargb, Pa.
--.
Uradno fla.no: -0LAS NARODA-. 82 Corttandt Bt, New Tor«, H. T.
Oso Jena d rti fit »a, orlroma njih aradnlkl so naprofenl poftljstl ras is. plas direktno aa f 1st nega tajnika ln nikakor drugega. Denar na J ss pa po-Mlja edino potom poAtnlh, ekspresnlb sli b*n£nib denarnlb nakssnle, nikakor pa ne potosi prt rs talk čekov, na naslov: Frank Psvlovčič, Farmer? A Miners National Bank, Forest City, Ps.
V alttCaJn, da opasljo druAtrenl tajniki pri poročilih glavnega kako poansojkljlvostl, naj to nenadoma naznanijo nrsdu glav. tajnika. da as mma*m nspsko popraviti.
0ERSTAECKT2B:
Roparji na Mississippi
BOMAN.
Za "Glas Naroda" priredil J. T.
(Nadaljevanje).
—	Ali so naili truplo? — je zasepetala.
—	Truplo- — Bo s obvaruj! — To je vendarle surnnja — Le
brrz vkrbi bodite.
—	PHer - je rekla CJeonrLna in je malo manjkalo, da ni po-kirkmka pre^nj — IVter. prosim te. povej mi cisto resnico.
( iNto resnico vam najlažje pove zamorcc — je rekel Peter. — JAf sploh nočem imeti s to stvarjo nobenega opravka.
—	K«j tudi ti kaj slutiš?
Kapitan ni de-ka posebno cenil. — Kapitan je prav dobro videl, da je njegova na io pa nadzorovati ga.
On je vedel to* — ln ti misli*, da se «ra je hotel iznebiti?
Oprostite, moja pa tih-t ni tako velika, da bi mogla razpravljati o tem — Za tnk, stvari se jaz popolnoma nič ne brigam. — Jaz opravljam *voje delo in rad živini v miru.
—	Dolino, IVter, jaz le bom nekaj prosiJa.
—	Kaj pa, gospa T
Xekaj t«- bom prosila. — In če bos ugodil moji prošnji, boš kraljevsko na pranim.
—	To je vmdar moja dolžnost. — Napram ženski bom jaz n-
sln/rn.
—	Dobro, ali mi obljubiš, da mi boš izpolni prošnjo?
—	<> bom mogel iz srca rad.
-- Daj m i svojo rastno besdo.
IVter je obotavljal. — Stvar se mu je Hela precej sumljiva.
(.eorgma mu je pa tako proseče ponudila svojo roko, belo kot m rani or, da ji ni mogel odbiti prožnje.
Ko >e je dotaknil njene roke, je rekla:
Besedo si mi dal, m vem, da je ne bo6 prelomil. — Vsemi vr-vi in potrebno ter mi prt-skrbi truplo. — Torej, truplo mi pne-* — <>*•■ drugega ne, naj b«. Olvo skopan v zemlji, ne pa v
Vodi,
Kaj, pa ee pride medtem kapitan in vpraša po meni?
—	Ne boj se. — Bom že jaz vse uredila iu preskrbela.
—	No, če je tako, je že dobro. — Ns tistem mestu je reka komaj .Ivset čevljev globoka. — In če dobim trupio, kam naj ga spravim ? —
V	mojo hišo. — V ono sobo. — Vse drugo bom jaz preAr-bel*. - lakaj, še nekaj. — Kje imate zamorca?
V	hlevu, ki nam slu/i za začasno jezo. — Oornv, katerega je v grmi d za gollanee. je ,lanes irmrl vsled ran. Ce bi ne bil zamorec, bi bilo * se dobro, kajti dražil era je dovolj. — Nikakor pa ne moremo dovoliti, da bi se zamorec- na tak način pregrešil nad belim človekom. — Vsled tega na i odloči kapitan. — Izpustiti ga ne smemo. Ljudje so strašno jezni nanj.
—	Pri vedite ga sem! — je odvrnila Georgina.
—	Koga? — Zamorca?
—	Da, zamorca Bolivarja.
Po teh besedah se je vrnila Georgina v svojo sobo.
—	Hm — je premišljeval Peter. — To pa ne pomeni nitka j dobrega za zamorca. — Če pa misli, da ji bo kaj izdal, se prokleto moti. — On je kot mula. — Te noče, noee govoriti. — Toda zaradi mene. — Meni je vseeno. — Besedo sem ji dal in svojo obljubo bom izpolnil.
Ko je Georgina dospela v svojo sobo, se je vrgla na divan in za jokala. — Bila je zmožna neizmerne ljubezni in neizmernega sovraštva. — Samo zanj je živela, edinolft zanj. — In zdaj se je pričel g v nji vzbujati sumnja. da ji ni zvest. — Zaslutila je. da je on dal umoriti otroka.
Pred vratmi so se oglasili koraki. — Kakih dvanajst mož je vodilo seboj zvezanega zamorca. J . Zamorec j« gledal v tla.
—	Georgina je stopila k njemu rekoč:
—	Bolivar, tvoje delo je izdano. — Ti si umoril dečka. —Noben bog t« ne more rešiti, če ne najdemo njegovega trupla. _ Kot
pes boi crknil. — Ti si umoril dečka, katerega sem izročila tvojemu varstvu. — Zdsj mends spoznaš in izprevidis, da vem vse. — Torej govori, kako se je zgodilo!
—	Jaz ne vem, kaj vam je padlo v glavo — je zamrmral Bolivar. — Vem samo to. da po krivici postopajo z menoj na ta način. — Če bi bil mojster Kelly tukaj....
—	Bi ti stal na strani, to vem — je siknila Georgina. — Toda, noben izgovor ti ne pomaga. — Zdaj si t nojih rokah, — Jaz ti iiorn zapodila kroglo skoti možgane, če ns boi forsA
—	Poznam vas — je odvrnil divjak — in ker vas poznam, se smejem vašim grožnjam. — Življenje, ki sem ga živel zadnji čas, je slabše od pasjega življenja. — Le izprožite pištolo in hvaležen vam bom za to.
—	Odvežite mu roke in ga privežite na drevo — je odvrnila Georgina. — Bom videla, ee boš govoril ali ne. — Tusk, prinesi bič »n ga bičaj toliko Časa, da mu bo ko«a v cunjato visela s telesa! — Ce noče govoriti, naj irkrvavi!
—	To sem že jaz prej rekeJ, — je odvrnil mornar Tusk. — Bitjem že prinesel seboj. — No, zdaj borno videli, če ijna tako črno kri: kot je njegova koža.
Bolivar ga je zaničljivo pogtelal.
Mornar mu je strgal srajco s telesa in ga zače4 pretepati. —I Na hrbtu so se mu najprej prikazale temuordeče lise, potem pa črne. j Z zobmi je škripal in se vedno bolj sklanjal.
Udarcev je bilo pa vedno več in vedno hujši so bili.	i
Toda za m t rec bi si bil prej odgriznil jezik kot pa povedal, kar so zahtevali od njega.
Pred očmi se mu je stemnilo. — Zemlja se mu je zamajala pred jočmi, kolena so mu kleenila in omahnil je.
—	Ali hoče žival moliti? — • so se rogali mornarji. — Le pokliči ivoje črne malike, p red no te obesimo!
—	Stoj!
Zaslišali so glas, ki je bil tako miren in tako grozeč, da so vsi nehote i*ovesili rok»*. — Še celo Georgina je stopila par korakov nazaj in pogledala v smer, odkoder je prihajal glas.
Človek, ki je izpregovoril to besedo, je bil Kelly. — Nikdo ni! vedel, kaj in na kak način je prišel v njihovo sredino. — Na sebi j i je imel mehiški plaše, senca, ki jo je povzročal njen širok klobuk.; je zakrivala skoraj pol obraza.
Stegnil je roko ter izpregovoril z zamolklim glasom:
—	Kdo ima pravico izvrševati obsodbo, katere nisem jaz pro glasil ?
—	Jaz sem proglasila sodbo! — je rekla Georgina iu ga ponos-1 no pogledala.
—	Zakaj T
—	Obsodila sem ga, ker je umoril det^ka 01yo.	j
—	Tako?
—	Da, s svojimi peklenskimi rokami ga je zadušil. — Ti mi ne ^meš braniti, če ga kaznujem — Ti mi ne smeš—.
Zadnje besed« je izpregovorila s sikajočim glasom.
—	Če mi boš branil, te bom smatrala za sokrivca tega zločina.
—	Odvežite zamorca! — je zapoveal kapitan.
Nihče med njimi se ni ganil.
—	Odvežite ga. vam pravim! — Najprej moram jaz preiskati,; kaj je zagrešil in če je sploh kaj zagrešil.
—	Jaz sem preiskala in jaz vem, kaj je zagrešil — je zakričala! Georgina. — Vsemogočnega Boga kličem za pričo, da je on umoril dečka!
Kelly se je zamislil.
—	No, ali ga hočeš še ščititi in rešiti?
(Dalje prihodnjič).
Listnica uredništva.
J. S., Bridgeport, Conn. — Zaradi registracije se Ziglasite pri oblastih, kakor to zahteva vlada. V New Yorku ni takih, toplic.
V. Kr., North Chicago, 111. — Pravilno je Vipava, ki se nahaja okoli 8 kilometrov od goriške meje na Kranjskem. .Mimo trga teče Vipavščiea. ki se izliva na Goriškem malo nad Gradiško v Sočo.
Želim izvedeti za mojega prijatelja ALOJZIJA KRANJC, doma iz Kresnic. Pred petimi leti sc je nahajal v Coloradi. Kdor ve za njegov natslov, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa on sani og'lasi. — Frank Taufer, 266 Spruce St., Franklin. Cone-mautg-h, Pa.	j
NAZNANILO.
Term .potom naznanjam vsem onini, ki so nri pisali zaradi šole. da naj imajo malo potrpljenja z odgovori. Ker sem zelo zaposlen, ind ni mogoče vsakemu odgovoriti pismenim potom, zato naznanjam tem potom sledeče:
Ker sem dobil razna vprašanja, seni pisal predsedniku šole za pojasnila. Predsednik šole je i»a po-letenskem potovanju in bom odgovor prejel šele v nekaj dneh. Torej kateri se bodete letos odzvali ter želeli priti v šolo, se valu ni treba bati, da bi 'bili prepozni, jtH vain boni o pravem času naznanil vse podrobnosti. Toliko za sedaj!	. _ ■ _ .
S paadravom
Kari H. Poglodich, c/o Dubuque College, 550 Delili St., Dubuque, Iowa.
_(17&19-7)_
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
Slovenic Publishing Company
82 CORTLANDT ST., NEW YORE, N. Y.
rOCČNl KNJIGI I
Hitri' računa"'1"'	—.40
PeUsdslstv«	mM
Ssdjsrsjs v p—rsrtt	mM
"Sow1"*1 * *ml -,fi	IUB
Trtss «1 ta trtorsja	«=>.40
Umaa Stridors*	^JO
Omni k—tnvl—	mM Vallkl diiiMrtfi iHIJI
VasBsk assUtfi	uM lAIATlO IN KiBII PW
Doti s sroUsB	«=JI
Issasml, mala Japoeka	—J«
Udar, ri^r-fc' test	t-M
Is nmSk Snov (psBkl)	k»
/um Md Dilnh	n*
Jiftf ^^	■*!>
g»«ijMh asr* i	wuM
^■ai""1* * ii""<i	^s
Isrtjitas Hiši > iUi
■tsslsy ? Afriki	w*M
Datarjero rists	9LPI
bvljsajs sa svstE. iver« sli Smrt csoarjsrlfla Bmloifa (Trs« Bsdljs r Msrsrltasa)
Strah na Sokolskem grada 100 zvez.	$6.00
V iskri kraj bornSa"-""*1 \ mJM Esklad kupterakm s sstojl sil«
Orob r svodlnlks	V
Ksko ss vjsU Jacks rsapsrsfc Bil
Pisaril	\mšM
^ MWWWOII
rlsdtes^ MHte mv«Mm ta r^moCM kossd ps	mM\
aSom MstaH ZskCs f j
^BMiliflWl ■Whrtk «Hsr mtfl	V m»
AraMtaUJs^Bs njH tmm mi Balkaasklk drflar	mM
jirrsps ^	^ nU
VsSi ST* ^ ss
■• <WW	IMVMNII
Tli Ulita
kntaOM aH ^ > mM
JUŽNO-VZHODNI B0880UBI
je edina dežela pod solncem, da se uspešno kmetuje v vsaki vrsti kmetijstvo, ker tukaj dobiš vse pridelke severa in skoro vse juga, ki uspešno rastejo in obrode. Tukaj je edin kraj, da raste vse vrste siclja, čez vse fino grozdje ter vsake vrste jagode.
Na tisoče akrov pšeniee, koru-;ze, detelje, trave, ovsa, peanuts, navadnega iu sladkega krompirja, sokičarie, buč, dinj, pa vole, ri-ža, na tisoče vrst najrazličnejšega sadnega, drevja.
| In vse to sedaj lahko vidiš za imoj denar, kajti vsakenm plačam vožnjo, kateri kupi; istotako vsakemu, kateri je videl deželo ro dkti toliko pridelkov, ali da je videl lojKŠa j><*lja na sveta
Osobno ima in 120, SO "m 40 akrov najfineje zemlje, katera se lahko očisti in za katero garantiram, da prsi pridelek pl:uča zemljo, čiščenje in vsa poslopja. Po-jikudim jo poceni, ker imam sred-•stev jo čistiti. Priložnost imaš. lObišči tukajšnje Slovence in čudil se boš, kaj se naredi v tej de-žetli. Vsa zemlja je kanalizirana.
Xa tisoče akrov zemlje se je to j leto prodalo kmetom iz Ulinoisa, , kameri prihajajo trumoma v naš kraj za staino življenje.
Povabim te na trgatev in na ko-zaree domačega vina, ki nisi pil boljega. Pri nas ne bo nikoli suše. Obišči nas! Ako ne rabiš zemlje, boN znal, kako živimo. Vsa pisma pošljite na naslov: F. GRAM, (13=7—15-8) NAYL0R, MO.
ŽELIM DOBITI
j poštenega človeka za izvažanje blaga. Znati mora pisati in raču-■nati; nič za*o, če je tudi že bolj prileten. Za izurjenega pioža je ; dobra plača in stalno deilo. Ogla-' site se pri:
John Možina, 1039 Prescot-t St., Cor. 11. St., , | (11-17—7) North Chicago, 111.
PRIPOROČILO.
Rojakom v Pennsylvaniji in • West Virginiji naznanjamo, da ' jih bo obiskal naš rojak
Mr. OTTO PEZDIR, Iki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izda-vati pravo moč na potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo in upamo, da mu bodo šli na roke. S spoštovanjem Upravnwtvo "Glas Naroda".
Iščem svoja prijaielja JOSIPA JEŠELiNIK, podorpačo PUŽE, in JOSIPA WIDERWOHL iz Drage. Oba prosim, da se mi «m prej javita, — Ed. R. Turk, P. O. Box 144, Lyons, Ga.
^ NAZNANILO.
Cenjenim rojakam t držav! Minnesota, naznanjamo, da jih bo kratkem obiskal naj zastopnik
Mr. /aako Pleško,
ki je pooblaščen sprejemati narofr lino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti ee večkrat prepotoval države, v katerih so naši rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. — Upati je, da mu bodo Hi rojaki v vseh [»sirih na roko, posebno ie, ker ims pokvarjeno lsvo roko.
^omT
f -0 ^^
•MM^TinnitoT pal
kft odH (lopnktss de X popoL IMsUood 10 d^ds S. pspdU
MfStatenSST1^
VABILO na
VELIKO ZABAVNO in
PLESNO VESELICO,
katero priredi
društvo vSV. BARBARE štev. 50 v Burdine, Pa., v soboto dne 28. julija t. 1.
v slovenski dvorani.
Pričetek ob G. uri zvečer.
Ker je čisto dobiček nameatjeti v prid društvene blagajne, z:4o vljudno val»imo vsa slovenska dniitva ter |>osaaneziie Slovence iu Slovenke, da te	vese-
lice v muogobrojnem šlevdu vde-ležiti blagovolijo.
Igrala bo tukajšnja domača go<l!»a na pihala.
Za hladno okre|W*ilo iu d«»l>er prigrizek bo skrbel za to izvoljen odbor.
Obenem opozarjam člane m čla-nice oini-i>jciieg;i. društva, da se vsi vdeležijo te veselice, ker vsakega je dolžnost pomagat svoji društveni blagajni.
V sn cen t Widmar, tajnik, P»«x 41,	Presto. Pa.
(17&11>—7)
HARMONIKE
bodisi kakrinekott vrste Izdelujem ta
popravljam po najnižjih cenah, m. dalo trpežno ln zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem ie nad 18 let tukaj ▼ tem posla ln sedaj v svojem lastnem doma. V popravek vzamem kranjske kakor vse droge harmonike ter računam po delu ka-korfino kdo zahteva, bres nsdaljnlk vpraSanJ.
JOHN WEN ZEL, 1917 East «2nd SU Cleveland. Olds.
Kje je FRANK PACHERNTK?
Doma je iz Sv. Primoža pri Vu-zeuiei na Spod. štajerskem. Pred dveana in pol letom je bil v Isaquab, Wash., in od tam se je preselil v Pittsburg. Kansas. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Casper Slapnik, Box 122. Bessemer, Pa.	(16-18—7)
POZDRAV.
Vsem prijatelja n in znancem v Dnryea, Pa., iu okolici piršiljain i7. New York a prijazne pozdrave. Kličem vam vsem: Na veselo svidenje!	Frank Call even 4
POZOR ROJAKI
- * «• -"ffTy r'^ "/s« ■»Mih ^rirtaSrt
■ži hI'Vi/^Trifta^ ii Ir^TTtntik SSV?^1
odrti, BfTBadHB, kMAd aH 1t|wU« v itkah,
MnkSvbVaTHsSM nnhosa ssJrs
tsrz
f—n	Kfa H Mdi BSrvU* bm-
milnlfl — Sttotttnt. IWIalaktlft omlk. ki k* tafeal »«UJsb uttaal,
KimI b>Bl ZOLZDAR um late 1917 4SIM tka oailiata 4 mdU aa saitala«.
JAKOB WAHdld,
'6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
Kadar je kako društvo namenjeno kupiti handoro, zastavo, regaljs, god bene instrumente, kai>e itd., all pa kadar potrebujete ure, verižice, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate. Uprafianje Vas stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike več vrst pošiljamo brezplačno. Pišite ponj.	< ')
IVAN PAJK & CO.,	- ,
456 Chestnut St.,	CONEMAUGH, PA.
DOCTOR KOLER
CSS PENN AVE,	PITTSBURGH, PA
SLOVENSKI ZDRAVNIK
Koler j« najiUrejii iloremkl zdravnik. Specialist ▼ Pitt« '^o.rH1 In,B ^tuo prakso v zdravljenja tajnih mož ki h bolwni S if ilia ali * aatruplj en j • krri zdravi z »laiovitim G06. ki c« j« izumal dr. prof. Erlich. Ce imate mozolje ali mehurčke po taleau. v Krni, izpadanje las. boMin« v keteh. prfdiU i» lafiatil vam bo kri. N« čakajte, kar ta bolezen «e naleze.
. Sememotok, kapavoc ali tri per in tndl vae drugre poeMiee. Id nmatanejo radi tegra. T« bolezni zdrav-n po udnji metodi v naj k raji len c asu.
Kakor hitro opazit«, da vam ponehaj« moika zmoiaoit, ne čakajte, temveč pridite in jas vam jo bom zopet povrnil.
„ ._ .	. Sušenje cevi. ki vodi iz mehurja, ozdravim v kratkem Saan
UTdroc k» ali voden SS. kilo oedravim v 30 urah in sicer brez operacij«. —7?u tx>*«roeilo bolečine v križa in hrbta in v£awb tndl pri apoKaaja ▼mm. wdravai z cotovoatjo.
M »..?J*7?fmt*x1eT	otekline, arkefico. ikroffo ia drug« koine Ulovai.
m nastanejo vsled netute krvi. ozdravim v kratkem času in ni potrebno teiati.
Uradne ure: od 9 do 8. Ob nedeljah od 9. do 3.
I Veliki vojni atlas i
S vojskajocih se evrqiskih drža? in pa ko- S Z lonijskih posestev vseh velesil. x
Z Obsega 11 raznih zemljevidov« Z
f	CENA SAMO 25 CENTOV.
Z STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50.	Z
•	VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STKANI ZJE- §
•	DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA OEU SVET, 9 V CENA $1.60.	•
Z ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL-
Z	MACIJE Z MEJO AVSTR0-QGR8KE Z ITALIJO. ^ 9
Z	GENA JE 15 CENTOV.
Z Naročila in denar pošljite na:	Z
f Slovenic Publishing Company J
•	«2 Cortland* St,	New York, N. T. S