DANES: -POGOVORI 61«: Viktor Avbelj: PROGRAM PODPIRA RAZVOJ ORGANOV NEPOSREDNE SOCIALISTIČNE DEMOKRACIJE IN SE OPIRA NA NJIHOVE ODLOČITVE Svetovzar Vukmanovič-Tempo: BISTVO BOJA ZA SOCIALISTIČNE DRUŽBENE ODNOSE Vinko Mlakar: OBČINSKI LJUDSKI ODBOR V SISTEMU KOMUNALNE SAMOUPRAVE Sobota, 4. februarja 1961 štev. 5. leto XIX. ________________________ I V OKVIRU V delovnih kolektivih mnogo rizpravljajo o demokratizaciji klavskega samoupravljanja. razprave, ki prinašajo na “an raznovrstne pobude, pred-°0e in zahteve, očitno kažejo, kako močne so med delavci težnje po demokratičnejšlh, ne-Posrednejših oblikah upravljanja. Prav gotovo procesa demokratizacije samoupravljanja ni Mogoče umetno potiskati na-Prej. Odvisen je od položaja v Vsakem posameznem podjetju, 0(* dozorelih materialnih in Objektivnih pogojev. Toda, če Menjujemo naše gospodarstvo u celoti, je prav gotovo točna u9otovitev nedavnega posvetovanja Republiškega sveta sindikatov o nekaterih problemih delavskega samoupravljanja, namreč da razvoj materialnih je pa stvar treba realizirati, se pa običajno zatakne. Vse drugo še gre: uvedejo organizacijske oblike, sprejmejo poslovnik za delo obratnega delavskega sveta, popravijo pravila podjetja itd., toda, ko je treba prenesti tudi materialne kompetence, odločanje o sredstvih, pa se proces, dotlej soglasno in enodušno izvajane decentralizacije, skoraj obvezno ustavi. Tedaj se najdejo razni argumenti; da to ni mogoče bodisi zaradi rekonstrukcije podjetja, zaradi razširjene reprodukcije, zato ker bi s tem podjetje razpadlo itd. Vsi elaborati, v pravilih podjetja in drugih pravilnikih oziroma poslovnikih zapisane pristojnosti obratnih delavskih svetov ostanejo le črka na papirju. Ko nastane v kolektivu razburjanje, zakaj PRI SREDSTVIH SE USTAVI °dnosov dejansko že prerašča Okvire sistema delavskih sve-°v- Delavski sveti kot pred-^vniški organi delavske samouprave — ponekod zelo od-'•ttJjeni (zaradi velikosti podjet-p in zaradi pomanjkljive me-pde delaj od delovnega kolek-iva _ postajajo' v pogojih Proščenih materialnih odno-,°v> v pogojih delitve osebnih ~°hodkov po vloženem delu dejansko preozka platforma za ^yeljavljanje samoupravnih te-j;enj neposrednih proizvajalcev. ^ato pritisk in zahteve proizvajalcev po formiranju obratnih delavskih svetov v obratih ln ekonomskih enotah ter dru-Slb oblikah aktivne neposred-ne udeležbe pri upravljanju. Ponekod se temu procesu uPirajo posamezniki v upravi P°djetja. Na razne načine po-lzkušaj'o ta razvoj zavlačevati: da z navideznimi reorga--lzacijami postavljajo komisi-y na komisijo, ki vsaka znova ac?ie pripravljati predlog za ^centralizacijo itd. V razpra-ah se vsi strinjajo z decen-vclizacijo, morda celo sami Podprejo diskusijo, vendar, ko se sprejete pristojnosti obratnih delavskih svetov ne uresničujejo, postavijo novo komisijo, ki naj pripravi elaborat in tako dalje. Delovni kolektivi, njihovi samoupravni organi in politične organizacije bodo raznim načinom zavlačevanja demokratizacije delavskega samoupravljanja najlaže prišli na kraj, če bodo bolj kritični do raznih tehničnih in organizacijskih elaboratov, predvsem pa, če bodo odločneje zahtevali, da se v tehničnih rešitvah v celoti upoštevajo in realizirajo od samoupravnih organov oziroma kolektiva sprejeti princip demokratizacije. V nekem podjetju je delavski svet pred strokovnjaka, ki je zavlačeval z izdelavo sistema nagrajevanja po sprejetih principih, postavil ultimat: ali naj v enem mesecu pripravi po sprejetih načelih izdelan elaborat ali pa dobi odpoved delovnega razmerja. Rezultat: Elaborat je bil potlej sestavljen v predpisanem roku. IVAN KRISTAN KOLIKO ČASA SE STANOVANJE VPRAŠANJE ŠTEVILKA 1? ODKLONJENI DINAR Vsebina informaciie, ki nai bi bila uvod v razpravo, je upravnemu odboru stanovanjske- stanovanje — kar je seveda -pre-, „ , , . J . , , ga sklada večkrat primeri. Na malo«!) zavrteti telefon in se po- bila v skopem dejstvu,^ da so vsa denarna sredstva za njegova vrata p0trka ta ali oni meniti s kolektivom, s podjetjem, gradnjo stanovanj v Kranju že angažirana do leta 1963. Ob interesent za stanovanje, ki po- ki je enako kot poedinec zainte-, , . , . . , , , . » . . , , . nudi skladu svoj prihranjen de- resirano, d^ rešuje svoje stano- tem dejstvu pa m jasne podobe, s kakšnimi sredstvi razpo- nar> a ^cr je ie-ta premalo vanjske probleme, probleme svo- lagajo posamezna podjetja in kolikšna je pravzaprav vsaj (tam okoli 400.000 din!), ga sklad jih delavcev! ... / , , , ■ po enostavnem postopku odslovi. ' Oblik je dosti, treba je le iz- mimmama vsota, na katero lahko računajo v letošnjem odkloni denar! Število na ta na- brati najprimernejšo, treba se je letu mnogi interesenti za stanovanja kot pomoč pri rese- čin odklonjenega denarja se v odločiti in pa seveda, treba je ... , . enem letu zavrtinči v težke mili- zbrati vsaj toliko poguma, ki pre- vanju njihovega problema. ^ jone! Sredstva, ki bi jih lahko maga »nepregledno« vrsto po- Skopemu uvodu je sledila dokaj živa razprava, ki pa koristno uporabili za gradnjo, mislekov. je zal potisnila v stran osnovno vprašanje, kako začeti z jetrljjemo zakonov, ki so v veljavi ne sme hromiti poleg vsega še akcijo zbiranja privatnih sredstev, ker se je pač zasukala in nikomur ne pride na misel, da najpogostejša domneva, za katero . ,. ... i , . • , . , , . bi ob upoštevanju zakonskih pred- se radi skrijemo. Pravimo, ljudje, okoli dinarja kot vrednosti, ki se iz leta v leto izpremmja. pjS0V vsaj poizkusil najti kakšno ki bi jim omogočili ugodno reši- možnost in bi v zadovoljstvo in- tev stanovanjskega problema s teresenta uporabil njegov denar tem, da bi angažirali njihova de- V tej ugotovitvi — kar ni sicer »Zaupanja nimate ali pa ga nič novega — je našel tla prita- nočete imeti! Vendar pa je to, o jen odpor proti zbiranju privat- čemer se danes pogovarjamo edinega dinarja za namene pospe- ni način reševanja stanovanjskih šene stanovanjske izgradnje, češ, problemov! Smisel te akcije ni le to, kar bo kdorkoli prištedil v le- v enkratnem pritoku sredstev, tošnjem letu, bo že naslednje leto pač pa v nenehnem zbiranju pri-zaradi podražitve gradbenih ma- vatnega dinarja, ki se tudi ne-terialov in gradbenih uslug, krat- nehno preliva v nova in nova ko in malo - izgubil! Kakršnakoli stanovanja. Takšni akciji pa ne dokazovanja o nasprotnem, niso moreta biti kos le dva človeka ali prav nič prilivala olja na stenj tako imenovani upravni odbor sta-organizirane akcije zbiranja pri- novanjskega sklada pri občini, vatnih sredstev. Nasprotno, »za- ampak si lahko obeta od nje do-skrbljenost« nekaterih je vodila bršno mero uspeha le obsežnejša vsa dokazovanja in ugovore v skupina ljudi, v kateri so enako slepo ulico. zastopani člani delavskih svetov Beseda o dražitvi obenem z Pod!etii> občinski funkcionarji v prid reševanju stanovanjskih narna sredstva, nam bodo hudo njo o neekonomičnosta štednje Predvsem pa sami interesenti za problemov. Na koncu koncev, ne- zamerili, ker so pač mnogi pred Posvetovanju v Mariboru so tako rekoč pridržali zrcalo politični delavci in gospodarstveniki v Kranju. Tudi v tej gorenjski metropoli se namreč srečamo z enakimi pomisleki, katerim pa Kranj ne napoveduje boj s tolikšno mero zavzetosti kot Maribor. Tako vsaj je izzvenel kratek posvet, ki ga je organiziral Občinski sindikalni svet. Razgovore tega posveta lahko uvrstimo kot nekakšen intermezzo v iskanju najprimernejše poti do spregledanega dinarja! vsekakor močno zasenči dober na- Stahovanja!-'- mara bi se pa le dalo v nekaterih njimi dobili stanovanja popolno- jn ve. takf. kaže da celo vex Ce natanko premislimo, je ne- primerih (v Kranju so ljudje, ki ma zastonj! Dejali bi raje, da nam velja kot pa očitno dejstvo s ka- dopustno, kar se prenekateremu lahko takoj položijo miljon za (Nadaljevanje na 2. strani) terim že razpolagajo Jesenice. Jeseničani mam povedo, da so v svojem mestu pocenili gradbene storitve v preteklih treh letih za dobrih 15.000 dinarjev pri kvadratnem metru stanovanjske površine. Na to pocenitev so vplivali: organizacija dela v gradbeništvu, višja produktivnost, mehanizacija, doslednejša uporaba gradbenih elementov, določenih tipov oken in vrat... Potemtakem Kranj nima opravičila (čeprav bi ga rad našel!) za svojo odsotnost pri organizaciji zbiranja privatnega dinarja v »dražitvi«, pač pa moramo vzroke za to iskati drugod. Član republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo, tovariš Božo Strman, je na posvetovanju političnih delavcev in gospodarstvenikov v Kranju dejal: r..——- -- - »PRIBORILI SMO VAM SVOBODO!«? £rn,«aL Ne brez pH kjer nam odrekajo celo pravico prekiniti delovno razmerje? Zaradi takšnega odnosa smo se odločile, da ostanemo 7 dni doma, saj potem nam bodo morali izdati delovne knjižice. Toda, ko smo po tem dogodku . - prišle v Tiskanino, so tam iz »ne- Mlajša med njimi, Zadravc mladincev k tovarišu direktorju, znanega vzroka naenkrat ugoto-. "um- .. .. - - - ■ *- »-*— — vili, da nas ne potrebujejo«, če- prav so nam prej zaposlitev že obljubili. Na naše vprašanje, če nas bodo morda zaposlili kasneje, so odgovorili, da sploh ni izgle- a> saj so doslej povsod trkali zaman, do A °Vedala vam bom zgodbo — kakor sl „ -, . j. Vab sami — štirih mladih ljudi. Zgodbo štirih mladincev, hpb° s* nedavnega služili kruh v tovarni, pa so se ,e8a dne znašli na cesti brez dela kljub temu, da niso ^ar zagrešili. Sicer se je to pripetilo v kranjski Indu-bombažnih izdelkov, kjer ni to nekaj neobičajnega. ^ i lda. ki še ni dopolnila 18. le- da bi mu razodeli svoje težave, se la, I, pedala, zakaj se je odloči- je ta nad prvim, ki je spregovoril, ^ Poišče službo v drugi to- zadrl tako, da ostali niso več upa- , »V f 11 gQVoriti- . . ,■ Pližr,- !°varni HM sem delala pri- Zvedela sem, da v tovarni ti- ^hieriou ° Delala sem v treh skanega blaga v »Tiskanim« v kn , 2aslužila sem zelo sla- Kranju potrebujejo tekstilne de-0t)rav,. ~ temu, da sem čestokrat lavke. Slišala sem tudi za boljše •liti o-'la^a nadurno delo. Sicer pa medsebojne odnose pri njih m za-•hoji 013 ne vem, kakšni so bili to sem se odločila, da se bom skupilo °Snovni prejemki, koliko je šala zaposliti v Tiskanini. Skupno * DL-0, ka«, koliko nadur itd. še z dvema mladima delavkama jkiai- Cl*nega traku tega nisem iz podjetja smo šle v Tiskanino, Pili j- a.pkrati. Sklepam pa, da so kjer so nam obljubili, da nas bo-GliJfj osnovni prejemki pri- do sprejeli v službo takoj, ko bo-^sečr,00 8000 do 9000 dinarjev mo prinesle delovne knjižice. V j V tovarni je ena od nas, tova- * nismo imeli nikogar, rišica Milka Kepic, takoj nato »^ojih ni se iadko pogovorili o predložila odpoved. Personalka tavati. Ko je šlo nekaj podjetja tovarišica A. B. odpovedi dov, da bi nas sprejeli. Pri vsem tem pa imajo na Posredovalnici za delo v Kranju menda še vedno prijavljenih nekaj prostih delovnih mest. Tako se je začel naš »lov« za delom. Trkale smo na vrata In-teksa, Save in Iskre, toda povsod so nas odklonili, takoj ko so zvedeli, da smo delale v tovarni IBI.« Druga delavka Helena Mar-kun je povedala, da je prav tako zapustila podjetje zaradi neurejenih razmer in zaradi majhnega Po mnogih živahnih, včasih že kar utrujajočih razpravah so se le odprla vrata TOMOSA pred prvim V* , | (Nadaljevanje na 4. strani) »Spačkom«, ki napoveduje nov ton v prometnem utripu naših cesta! J 7 dni NAJVAŽNEJŠE NALOGE KOLEKTIVOV ZDRAVSTVENIH USTANOVI v sindikatih IZVOLITI IIPRAVMI ODBOR SESTAVITI PRAVILNIK 0 NAGRAJEVANJE ■ Člani komisije za delavsko upravljanje pri OSS Celje so v osmih gospodarskih organizacijah razpravljali o prenašanju določenih pristojnosti s centralnih samoupravnih organov na samostojne obrate oziroma ekonomske enote. Komisija je ugotovila, da kolektivi in samoupravni. organi iščejo za to ustrezne notranje organizacijske oblike. To se opaža zlasti v tistih kolektivih, kjer že delijo osebne dohodke po obratih oziroma ekonomskih enotah. V številnih kolektivih o tem , še ne razmišljajo. O nadaljnji decentralizaciji samoupravljanja bodo v kratkem razpravljali na . posebnem posvetovanju. Sindikalne organizacije zdravstvenih delavcev so pred polniti in spremeniti. O tem ima- težko in odgovorno nalogo. Snrejeti zvezni zakon o organi- mo dovoIi praktičnih izkušenj pri o nagrajevanju v gospodarskih or- zaciji zdravstvene službe kvalitativno in kvantitativno ganizacijah. spreminja odnose in postavlja pred družbo ter zdravstvene prezreti ne velja, da se že po-kolektive popolnoma nove, mnogo naprednejše, a tudi od- javljajo težnje, dobiti neke' izde-govornejše naloge. Uresničitev teh nalog zahteva tudi lane predpise, norme, šablone ustrezno dejavnost zdravstvenih kolektivov. Konkretnejša in tako dalje, ki naj služijo usta-napotila o vsebini dela je dal V. kongres sindikata zdrsiv-. "Sh^oSfih0 'zS^Uč-stvemh delavcev Jugoslavije decembra lani v Beogradu. nih zmogljivosti in specifičnosti Zelo izčrpna in vsestranska razprava je osvetlila položaj in ustanov, je težko, izdelati - še funkcijo kolektiva v zdravstveni službi, ki postaja z novimi raanS Pa predpisati — določene zakonskimi predpisi samoupravni organ. uporabljati kakršnekoli šablone. Pač pa bo ob tem zelo koristno Združitveni plenum občin- funkcijske enote. Njihova skih sindikalnih svetov Ljub- predsedstva se bodo sestajala Ijana-Vič in Rudnik je pred PO potrebah. Predsedniki akti-kratkim analiziral dosedanje vov bodo sami izbrali svoje delo, razpravljal o prihodnjih sodelavce iz sindikalnih po-nalogah. Na območju nove družnic in bodo za svoje delo občine, ki šteje 54.000 prebi- odgovorni občinskemu sindi-valcev, deluje 83 sindikalnih kalnemu svetu. Hkrati bodo podružnic z več kot 7300 člani, tudi člani tega predsedstva. Na plenumu so podrobno O- M. razpravljali o nekaterih slabostih. Tako so predsedniki sin- V sredo je bil v Vevčah dikalnih podružnic premalo združitveni plenum občinskih seznanjali člane kolektivov s sindikalnih svetov Ljubljana-priporočili, sklepi ali mnenji Moste in Polje. Na plenumu višjih sindikalnih organov, so še posebej poudarili, da Funkcije predsednikov delav- bodo morale sindikalne orga-skih svetov, upravnih odborov nizacije v občini v prihodnje Vsekakor so najvažnejše spre- hodkih in pravilnjk n delovnih sodelovanje med posameznimi in in politiki odnosih. Zato naj .kolektivi čim- sfjrodnimi ustanovami, obsežene v prej izvolijo iz svojih vrst uprav- membe. v odnosih zdravstvene službe ^^^^v Na občnem zboru sindikal- delu zakona, ki spreminja način ni odbor v sestavi, ki bo kos se- n,hZor3antev"k^ekti^^nrno- finansiranja in nagrajevanja in danjim vaznim tarnujnim -nato- .Prggnov- ter..TOjeKlaya- in no ki je v mnogih odtenkih enak na- gam. »"-otoSr “vV. = Sm."" ......................“'"V Vega na®,, nagr.jav.ni, » jetju IA mm . M. **** V EOSPodar- „ pr4tse k„, tudl kakor tudi da delavskega samo- organuacijah^Lahko t^imo, praktičnih primerbv je žnano, da vsem novel dolžnosti. Sindikalne upravljanja v podjetju ni čutiti. J . . R ®,n. . . 'h , mnogi kolektivi prepuščajo vse te podružnice bodo morale postati Zaposleni zahtevajo, da se pri-de- . .. , ‘ ^ - naloge in priprave upravam usta- aktivni in politični mobilizatorski lavskern svetu ustanovi komisija ■ rpvnl ,pinnarnn nanrii Sove nov- Kjer ravnajo tako, tam ne faktor, pobudniki in izvrševalec za sprejemanje, in odpovedovanje bolj revolucionarno naprej. Seve ^ pri tej važni zadevi kolektiv vseh pozitivnih in naprednih opravljal direktor) «i„*h» t.mi -..gaziran in ne bo mogel pozitiv- koncepcij tako glede vloge in delovnih razmerij (doslej je to dapaje angažiran in ne bo mogel pozitiv- koncepcij ^ BICuC , , ... ter disciplin- P f J -rib vplivati na sestavo omenjenih funkcije samoupravnih organov ska komisija. Do sedaj je nam- P J 3 .1 • pravilnikov. Ko opozarjam na. to, kot tudi glede čim naprednejšega V novi občini pet sindikalnih aktivov reč direktor sam kaznoval in pre-. Trenutno so najaktualnejše nameščal delavce brez kakršnihkoli loge kolektivov zdravstvenih usta- pismenih odločb o kaznovanju. nov oziroma sindikalnih organiza- ve tega dela niso sposobne oprat la. Seveda pomeni to za sindikal- ne mislim izrekati nezaupnice in stimulativnejšega nagrajevanja upravam ali trditi,, d.a upra- po uspehih oziroma rezultatih de- ■ Člani Komisije za delavsko clj, kako čimprej osnovati samota družbeno upravljanje pri Ob- upravni organ, t. j. Upravni od-Činskem sindikalnem svetu Jese- bor, in kako pripraviti ozir. iz-nice so obiskali 21 podjetij na po- delati primeren osnutek pravilni-dročju občine in proučevali delo ka za razdelitev osebnega dohod- viti. Doslej so razne dobre pra- ne podružnice kvalitetno spre-vjlnike in odločbe izdelale iz- membo njihovega dela (do sedaj ključno uprave, ustanov.. jToda se- je bila njihova dejavnost pone-daj gre za to, da kolektivi aktiv- kod "-primitivna"). Zato bo po-no sodelujejo in temeljito raz- trebna okrepitev izvršnih odborov organov samoupravljanja. Pri- ka oziroma novega načina nagra- povijajo _o. vsem, če hočemo, da podružnic. Posledica tega pa bo hodnji teden bodo obiskali še pre- jevanja. Vsekakor težke in odgo- j-jjkta y pravilniki odraz resnične- večja vloga sindikata v ustanovi, ostalih 7 podjetij in nato izdelali vorne naloge, ki jih do sedaj niso ga delovnega prizadevanja kolek- in, sicer takšna, kot jo mora imeti analizo dela teh organov. Do se- bili vajeni zdravstveni kolektivi. {jva. Napačno bi bilo misliti in množična politična organizacija, sedaj je komisija ugotovila, da Ce bi hoteli oceniti sedanji P^J0" pričakovati, da bodo na primer Takšna vloga in pomen sindikalne ■delavsko samoupfavljanje ne pri- žaj, bi lahko ugotovili, da so ste- pj-^j pravilniki o osebnih dohod- organizacije pa tudi že vnaprej de do izraza predvsem v manjših vilnejši tisti _ kolektivi oziroma kih napravljeni že povsem ideal- zagotavlja pravilno uresničevanje obrtnih podjetjih ter v gostinstvu, ustanove, ki čakajo samo na na O teh ugotovitvah ta o drugih vodila od zgoraj problemih delavskega upravljanja ki so se že lotili teh nalog. Toda ter o njegovi decentralizaciji je čakanje na pomoč in navodila od razpravljalo pretekli teden tudi zgoraj lahko zavede kolektive v predsedstvo ObSS. Člani predsed- pasivnost, ki bo v končni posle-stva so bili mnenja, da bi za za- dici škodila samo njim in ustvar-četek kazalo posvetiti decentrali- jala nezadovoljstvo, zaciji posebno pozornost. Nadzorni organi kakor tudi re- ■ Dne 18. t. r». je bil plenum publiški odbori sindikata zdrav-OSS Kranj, na katerem so raz- stvenih delavcev bodo nedvomno pravljali o problematiki delavske- izdali določeno priporočilo, kako ga samoupravljanja ta njegovem naj bi urejali te zadeve. Ta poja-nadaljnjem razvoju. Ugotovili snila in priporočila lahko samo v so: čeprav v nekaterih podjetjih določenem smislu opozore, kako obratni delavski sveti že dalj ča- in na kakšen način je potrebno sa delujejo, upravljanje še vedno, urejati omenjene probleme. Zato ni ' - - - - .,. ..j^ . ... ki ....... ........ ., ,, , imel možnosii soodločati o pro- samo na navodila, blemih'proizvodnje, o odnosih! ta ’. ’, Kaj naj .bo izhodišče za finan-. dbiitvi. Nadaljnja ugotovitev je, slranje in razdeljevanje osebnega da so pogosti primeri, ko občinski dohodka? To naj bo letni pro-uradniki kličejo odbornike samo- gram dela in dohodkov ustanove, upravnih organov na zagovor za- Ta program je moč izdelati na radi prevelike samostojnosti pri osnovi potreb prebivalstva zdrav-obravnavanju določenih proble- stvenega okoliša in na osnovi iz-mov. Nezadovoljiv je \tudi odnos kušenj iz preteklih let. Nekaj občina — podjetje. Zbori proizva- ustanov v naši republiki že resno jalcev marsikje nimajo pravega pripravlja to gradivo tako, da bo-posluha za to. Tudi njihova pove- do že s 1. aprilom letos lahko za-zava z volivci je slaba. čeli uresničevati svojo politiko ■ Na plenarni seji ObSS Ptuj nagrajevanja v smislu načel ta so obravnavali problematiko jav- določil novega zveznega zakona, nih služb v ptujski komuni. Prva Qb tem velja ugotoviti, da je ajo samo na na- no. Nasprotno, praksa bo opozar- naštetih težkih in odgovornih , manj je tistih, jajaj kaj bo veljalo popraviti, do- log v zdravstveni službi. -n na--nJ- ali sindikalnih podružnic že posvetiti večjo pozornost zbo-vrsto let opravljajo isti ljudje, rom volivcev - proizvajalcev. Doslej je prevladovalo mne- Dogajalo se je namreč, da nje,- da so sindikalne podruž- vodstva sindikalnih organiza-nice aktivne le v-večjih pod- cij v podjetjih (na območju jetjih. Resnica pa je drugačna, občine Moste) pogosto sploh V teh dveh dosedanjih občinah niso bila seznanjena z dnevni-prav v manjših podjetjih te- mi redi teh zborov, tako da meljiteje pretresajo delo ta potem niso mogla nuditi nobe-probleme, medtem ko o teh ne pomoči odbornikom zbora zadevah v večjih gospodarskih proizvajalcev, ki so vodili zbo-organizacijah razpravljajo naj- re volivcev po posameznih vo-večkrat samo vodstva organi- lilnih enotah. Tako ti zbori zacije. seveda niso mogli uspeti tako, Glede prihodnjega dela no- kakor bi lahko. Na področju vega sindikalnTTga sveta pa je občine Polje pa v nasprotju zlasti pomemben sklep, da z občin« Moste, kjer so lani bodo v svoji, geografsko zelo pripravili štiri zbore volivcev-obsežni občini, ustanoviti pet proizvajalcev, sploh niso imeli sindikalnih aktivov: v Dobro- takih zborov, ker so — kot vi, v Velikih Laščah,'na Škof- pravijo — te zadeve obravna-Ijici, v Podpeči in v Polhovem vali na zborih vseh državlja-Gradcu. Ti aktivi bodo vskla- nov. Gotovo je, da to tudi ni jevali delo sindikalnih podruž- prav. Glede na povedano velja nic, pripravljali bodo občne pozdraviti odločnost novega zbore ta tolmačili članstvu sindikalnega sveta, da bo čim-važnejše gospodarske in druge prej uredili tudi te zadeve, ukrepe, delovali pa bodo. kot —mG DELOVNI PROGRAM STALNE KONFERENCE ZA VARNOST PRI DELU 27.000 PONESREČENCEV OPOZARJA Stalna konferenca za varnost pri delu Republiškega vsem pa subjektivnega značaja, mora sam dopolnjevati posam®2' sindikalnega sveta je bila lani pobudnik za organiziranje Gre za neprevidnost, za pretira- ne dele strojev ta jih zasči*11 no drznost, nepoučenost in podob- opremiti, Razprave in. tesnejši ........ , (.t. , -tedna varnosti. Ta je bU od 16. do.23. oktobra lani. Pred no.^task^or- “"‘Razprave ta tesnejši s# ifi ;bt^^predsodkov^in^ne1 čakatV' *asom je konferent^^ila dosežke omenjenega tedna in ganižacije ih drugi , činitelji v Stalne konference-z inšpekt^ , ’ .v .-i-i -v,,.... - .--t.-«—••-•-u .i-t. s.*—-.i—_i! -v.™*/* •»= delo, sanitarno inšpekOJ01 na podlagi teh. izku;|e^j m predlogov sprejela tudi program podjetjih bodo nmrali temu po- za za svoje nadaljnje delo. " svetiti posebno P°ZOTnost- društvom varnostnih delavcev, Vzporedno s tehnično varnost- zastopniki zbornic bodo nedvorn.1* Glavni namen tedna varnosti je bil spodbuditi druž- jo pa naj bi okrepili tudi higl. rodni USpeh. stalna konferenc9 bene organe, da posvete več pozornosti varnosti pri delu. ensko zaščito, je rečeno in pro- sodi, da bi morale zbornice Kako pomembna je ta skrb, naj pove le tale številka: v gramu in uveljavljali sodobno svojem delovnem programu pr: lc,u 1959 je bilo 51.000 nesreč pri delu. Raren osebne pri- ““ret™” “ X zadetosti ponesrečencev je bila s, tem prizadejana gospo- av; pozorne5* j tudi potrebna pozornost obrat- Ker je težišče na podroc darstvu tudi velika materialna škoda. nim ambulantam, kjer naj bi ra- varnosti pri delu ta prometu organizacijah zen zdravljenja obolelih, oprav- gospodarskih Delavski sveti, izvršni, odbori minulem letu. S predstavniki Ijali tudi preventivno zdravstve- komunah, bo ta organ prirej9 sindikalnih podružnic, zbori pro- mladine bo razpravljal o nesre- no zaščito. tudi seminarje 2 razgovore ugotovitev je veliko, pomanjkanje potrebno prav zdaj pohiteti s for- izvajalcev sindikalni sveti skup- mladih delavcev, kajti po- Pomembna naloga tega orga- predstavniki stalnih konfer®^ orSnTTamoSravfjan^TpS! ščine sindikalnega zava’ovanja datki opozarjajo, da se ponesreči na v tekočem letu bo skrb za oziroma komisij^ za varnost ' tovitev je, da samoupravljanje v vna zavoda ta potrebno vnesti do- ta drugi odgovorni činitelji, so mladmcev oziroma mla- sistematično, bolj organizirano delu v občinah in okraju zavodih zaostaja ta ne zadovo- ločila 0 upravnih odborih, sedanji r gvliali v tednu varnosti o ?lh delavcev- v minulem letu se proizvodnjo oziroma uvoz oseb- uresničenjem tega programa ljuje. Pri obravnavanju nagraje- upravni odbor pa postane začasni 1 v ■' c ^ je na primer ponesrečilo 27.000 nih zaščitnih sredstev. Razčleni- Stalna konferenca nedvomno P11 vanja v javnih službah so opozo- zavoda. Nujno je izvoliti posledicah to i .ni nezgo . i mladih delavcev (v starosti do tev napak proizvajalcev strojev spevala velik delež, da bo del° rili na škodljive posledice.nereal- upravni odbor čimprej, saj ima po organi so doumeli, da ni Varnost 2g ^ y starosti do lg let> pa se in industrijskUl naprav bo le.te varnejše, da bo manj nesreč, ^ " h ^^koprskega okraja poroča- predto^ahpravUnikhoLebnih’ do- pri delu in Prometu samo zade' je ponesrečilo nad 7000 delavcev), opozorila, da s svojimi izdelki to pa bo tudi vplivalo na zakonskih določilih dolžnost, da jo o nepravilnostih in slabih notranjih odnosih v nekaterih gospodarskih organizacijah. Tako je med delovnim kolektivom perutninske farme »Kras« Neverke že dalj časa nezadovoljstvo, ki se vedno bolj stopnjuje, ker direktor kljub odločbi inšpektorata dela ne dovoli izplačila zaslužkov za nadurno delo, ki so ga neka- Odklonjeni dinar va ljudi, ki se strokovno ukvar- podEdkj opozarjajo, da so vzroki pogostokrat povzroče nesreče. Čanje proizvodnje in boljše živ jajo s temi vprašanji, temveč ter- za tolikšne nezgode mladih de- Stroji niso pravilno zaščiteni, ku- Ijenjske pogoje, ja to prizadevanje vseh družbe- lavcev delno objektivnega, pred-pec pa ima znova Izdatke, ko DRAGO BRATIN^ nih čihiteljev. In prav vsi ti sp bili tudi uresničevalci načel bilo za to- (Nadaljevanje s 1. strani) bodo prav ti ljudje neprimerno teden varnosti. Zato je bolj zamerili, če jim lega ne bomo liko razstav, predavanj, preven-omogočili! Kdo se pa danes še tivnih zdravstvenih pregledov za-teri delavci opravljali tudi več obrega ob staro, takrat nujno po- poslenih, tehničnih pregledov mesecev. Direktor je grozil z od- trebno administrativno razdelje- obratov> ra7,piSOv in razdelitev pustom nekaterim članom sindi- vanje stanovanj kot samo še gola naibolišim kolektivom ta kalnega vodstva, ker so, po nje- zavist! Kupna moč našega delav- nagrad najbtajš m kolektivom i govem »sitnarili o stvareh, ki ni- ca 1° danes drugačna — tu ni tre- posameznikom, ki so bili najbolj so noben problem". Tako sindi- ba posebnega komentarja! prizadevni v boju proU,pnesre- kalni odborniki čakajo, kaj bo Kakorkoli že, prav je, da se o čam, .pr'av v tem. v storila za ureditev notranjih od- vsem tem pogovarjamo, da pri- [h komunah nqn0vaU nosov organizacija ZK pa tudi merjamo razne ugotovitve in za- Posameznin Komunali osnovan politični organi izven zavoda, ključke med seboj, da bistrimo tudi svoje stalne konference za OSS sodi, da tak odnos sindikal- misel, ki je na primer v Mari- varnost pri delu, oziroma- v go-nega vodstva ni pravilen, ker se boru že prešla prve težave, na Spodarskih organizacijah komisije sindikat dolžan ukvarjati s Jesenicah pa že beleži odlične re-problemi v lastnem podjetju in zultate! ne čakati, da jih rešujejo drugi. DUŠAN KRALJ DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20. novembra 1942 List Izdaja Republiški svet ZSJ za Slovenijo Glavni in odgovorni, urednik MITJASVAB CTREJUJ1E UREDNIŠKI ODBOR: DORNIK PETER. GAŠPERŠIČ SONJA, MAVER MILAN, VOLI C JANEZ TEHNIČNI UREDNIKI JANEZ 9USTEB Ust Iztiaja » ureCrUSM povezavi t -Radom- - Naslov uredništva In uprave: Ljubljana. Kopitarjeva ul. 2. postni predal 313-VI. telefon uredništva: 33-722 In 30-672 - RaCun prt Komunalni banki v Ljubljani St. 600-70571-83 - Posamezna Številka stane 20 ,dln -Naročnina Je' četrtletna 250. polletna 500 In letna 1000 din - Ust tiska CZP -Ljudska pravica - - Poštnina plačana v eotovtnJ je, ki naj se nenehno ukvarjajo s temi problemi. To vsestransko družbeno prizadevanje za varnost pri delu, daje pobudo Stalni konferenci pri Republiškem svetu sindikatov da na podlagi izkušenj’ in predlogov tudi v bodoče., organizira podobne akcije. Toda te naj ne bi bile občasnega značaja, temveč naj bi bila to stalna skrb vseh družbenih činiteljev’ Stalna konferenca zd varnost pri delu je sprejela že tudi svoj delovni program za tekoče leto. V programu je. rečeno, da bo ta organ proučil vzroke nesreč v OB NAGRAJEVANJU PO UČINKU V PODJETJU »SPLOŠNA PLOVBA« PIRAN EKONOMSKA MERILA NAMESTO OSEBNIH OCEN »Splošna plovba« v Piranu prva med našimi pomorski- stvu. Da tako ni prav, je menda nti podjetji vsaj deloma uvaja nagrajevanje po delu. Edino iasno- Zavoljo takšnih odnosov merilo, ki saje za to sedaj oveljavila, je osebno oeenje-vanje pomorščakov. Plenum Sindikata delavcev prometa ritnih postavkah, ih zvez Slovenije, ki je pred kratkim sploh prvič razprav- Žal so pri »Splošni plovbi« Ijal o nagrajevanju v pomorstvu (konkretno v omenjenem usmerili poznejša prizadevanja za Podjetju), je ugodno ocenil dosedanja prizadevanja »Sploš- napačno Tmer.^Kot^ečeno^so se «e plovbe« na tem področju. Upravičeno ali ne? odločili za osebno ocenjevanje po- morščakov. Za te »nagrade po Težnja, kako bolje vrednotiti delajo po»svoji glavi«), ker je bila učinku« je delavski svet določil ®slo m prizadevnost posamezni- upravičena bojazen, da bo sicer dodatna sredstva v vrednosti okoli je vodila kolektiv »Splošne oškodovano pri določanju deviz- 30 % sklada osebnih dohodkov po Plovbe«, da se je prvi med vsemi nih koeficientov, ki jih pristojni tarifni postavki. Učinek obraču-‘°vrstnimi podjetji odločil za na- organi (med drugim združenje) še navajo tromesečno, dogovorili pa ^rajevanje po delu. Velja pa po- vedno določajo za nazaj! Verje- so se, da vsak posameznik v tem mite ali ne, toda takšne razmere obdobju lahko doseže največ 60 še vedno veljajo v našem pomor- točk. Vrednost točke je 90 do 100 šariti, da kolektivu ob tej pri ^adevnosti s strokovne strani 'Predvsem Združenja podjetij pohorskega brodarstva) že od vsega jhčetka letijo polena pod noge. 'a pritisk združenja, deloma pa hdi na pritisk takratnega vod-tva sindikata pomorskega bro-Parstva (ki je bilo pod vplivom ^Plenjenega združenja) so bili namreč pred dvema letoma skle-Pjeni tarifni sporazum med podaji in združenjem' (različno za Posamezna podjetja), potem pa ^onačeni. Drugače rečeno: ne ® 6de na to, kako je podjetje go-Podarilo, kako prizadevni so bili hornarji na posameznih ladjah, /l3 kakšnih linijah so te ladje Phle itd., v vsakem pomorskem Ppdjetju bi morali imeti pomor-oaki z istim nazivom — upošte-J.pie tudi kategorizacijo podje-1 •— enako tarifno postavko. Uveljavljeno naj bi bilo torej hdinistrativno določilo, ki pa fh je »Splošna plovba«« naspro-°Vala. Zadevo je uredila po svo-Je> Pač glede na različne delovne P°goje, večjo ali manjšo odgovor-d°st:, prizadevnost posadk in po-^brio. Zato pa je kmalu prišla Jhzen.« Združenje, sindikat in ®iala pomorska podjetja so se j0§ovorila, da je treba izenačiti .uatke za hrana rino, izredno k. °> nadure in devizne dodatke, j! jih dobe pomorščaki, kadar filujejo izven naših meja. S tem ^ le bil prizadet kolektiv »Sploš-Jj Plovbe«, ki je vse to določil v svoji gospodarski moči in uvi-®vnosti. Podjetje se je teh skle-nekaj časa držalo (zdaj spet Za nekatera dela laže, za druga teže, bo vendarle moč določiti ekonomska merila za oblikovanje in delitev osebnih dohodkov. Delo tegale žerjavovodje se najbrž ne razlikuje dosti od dela in odgovornosti na podobnem delovnem mestu v industriji Združevanje sredstev toda zagotovila za vrnitev Inž. Vekoslav Korošec, direktor ELES, je na posvetovanju Republiškega sveta opozoril na probleme elektro gospodarstva Ugotovitve, naštete v referatu, veljajo tudi za elektrogospodarska podjetja, to je proizvodna podjetja — elektrarne — in prenosna ter distributivna podjetja. V elektrogospodarstvu namreč že dalj časa razpravljamo o problemih, ki so danes na dnevnem redu. Gre namreč za ureditev gospodarskih odnosov v tistih enotah, ki sestavljajo elektrogospodarstvo kot celoto. To niso enote, ki imajo svoje prostore obkrožene z ograjo, temveč so med seboj povezane, čeprav so na področju različnih republik, na področju vse Jugoslavije, njihova proizvodna dejavnost pa sega v nekaterih primerih izven naših državnih meja. Ureditev ekonomskih odnosov pa je ostala na pol poti. eno ri tem nas precej ovirajo le Prodajne cene. Res, čudno Z LQa se ta zadeva ni premaknila ltanrtve točke. Če je danes tehru-stpi^bila razne zvočne in aku-bj;a^e zidove, upam, da bo »pre-trij' ^ud'i steno enotnih cen elek- energije. Mislim, da bo pri Injih prizadevanjih za ure-■tetijv, ekonomskih odnosov v pod-bigU1 treba povsvetiti temu pro-naši ri vna3veP pozornosti. Res, v tarif . ^avi mora obstojati enoten rjfa hi sistem, toda ne enotna ta-hiln Pro,dajnih cen. Kakor vemo, r°f>sk k0'’ Podobnega nobena ev-ČiCp a država. Kakšne so posle-. takšnih enotnih cen? Vg,... aPi nismo na področju Slo-elekf- Tr°dali 50 milijonov kWh ®tv0 ^he energije za 'gospodinj-brjj.' izgubili smo normalni letni ba{jest dohodkov — ter imeli še ki ^.c pri dohodku za to energijo, Pri]1 1° lahko prodali. Če bi se s tarifnimi cenami na ho Jugoslavije, ki ni majh- ^■'rn !Zemirno še Dalmacijo, naše bi Slede na kurjavo — bi 1 dohodek večji, skratka bi se kazalo s cenami prilagoditi potrebam. Naslednji problem, vreden pozornosti, je razširjena reprodukcija v tej panogi. Gradnja elektrarn ni majhna stvar, vendar pa sodim, da zaradi tega ne bi smeli k centralistični organizaciji. Ni vseeno, kako podjetja gradijo elektrarne, ali pri tem dovolj varčujejo ali ne. Mislim, da bi bila lahko na tem področju — na področju nadaljnjega investiranja — izredno pomembna vloga akumulacije. Podjetja imajo svojo akumulacijo. Jasno je, da neka elektrarna, ki jo je gradil kolektiv, sodelovala pa je skupnost, ne more razpolagati z amortizacijo tako, da bi s tem zgradila počitniški dom. To amortizacijo lahko posodi nekomu drugemu za izgradnjo sosednjega objekta ali elektrarne, toda za takšno sodelovanje mora dobiti kolektiv zagotovitev, da bo dobil svoja sredstva nazaj. V Sloveniji smemo računati, da bo.potrošnja v bodočih desetih letih podvojena. V primerjavi z razvitimi področji pa bi morala potrošnja še hitreje naraščati, ker smo še zaostali. Če upoštevamo, da imamo danes instaliranih okoli 700.000 kilovatov v elektrarnah, moramo to podvojiti v desetih letih. To pomeni, da moramo letno zgraditi. eno. elektrarno z okoli 70.000 kilovati, elektrarno v vrednosti desetih milijard dinarjev. Kolektivi bodo morali torej pridno zbirati sredstva. Če bo uresničena decentralizacija, bodo sodelovali s svojo udeležbo pri investiranju in poceni gradili, Če pa ostane pri centralistični ureditvi, se bo vsakdo zanašal na sredstva iz centra. dinarjev. Kolektiv določene ladje dobi izplačan učinek samo tedaj, če je v celoti izpolnil, pa tudi presegel postavljene naloge. Sicer pa dobi samo zaslužek po tarifni postavki. S tem pa že velja odgovoriti na drugo vprašanje, kako sploh nagrajevati pomorščake po delu. Nedvomno drži, da je vrednotenje del oziroma oblikovanje in delitev osebnih dohodkov v pomorstvu zadeva, ki ni lahka, da na to področje ni moč avtomatično prenašati različnih sistemov oblikovanja in delitve osebnih dohodkov, kot jih imajo druge gospodarske organizacije, nedvomno pa je tudi res, da to niso nepremostljive zadeve. Napak bi bilo, če bi pri Splošni plovbi ostali pri osebnem ocenjevanju kot izhodišču za delitev osebnih dohodkov in če ne bi recimo, najmanj kar je, kategorizirali delovnih mest, sestavili cenike del in glede na to delili osebne dohodke, seveda po načelih, ki jih določa samoupravni organ v svojem pravilniku. O tem tudi pri Splošni plovbi, kot kaže, vse bolj razmišljajo. Če naj verjamemo besedam tovarišev iz tega podjetja, bi vse to in še kaj drugega že naredili, toda sedanji objektivni pogoji (predvsem določanje količnikov za nazaj, tako da nikoli ne vedo, koliko sredstev bo na razpolago), so jih pri tej prizadevnosti nekoliko ovirali. Vse to bo najbrž deloma res, toda napak je, čakati na različne spremembe instrumentov in se ne že sedaj še bolj vneto’ pripravljati na izpopolnitev nagrajevanja po delu. Vsekakor bodo morala prej ali slej prevladovati tudi v pomorstvu ekonomska merila. In tudi o tem v podjetjih, kot trdijo, že razmišljajo, in sicer, ali je lahko ladja ekonomska enota (o njeni poti in tovoru določa komerciala podjetja), ali bi bilo bolje, če bi ekonomsko enoto predstavljale vse ladje, ki pljujejo na isti progi in podobno. Sodijo tudi, da ni nemogoče kot objektivni pokazatelj upoštevati tudi stroške za enoto poti (bodisi za miljo ali celotno relacijo) in še nekatere podobne objektivne pokazatelje. Toda to so samo misli in načrti. Z nadaljnjimi poskusi in izračuni, kako bi bilo, če bi upoštevali še ta merila, pa kot je razbrati iz razgovora na zadnjem plenumu sindikata prometa in zvez, še niso začeli ker čakajo, kaj bodo pomenile za pomorstvo spremembe v delitvi dohodka v kreditnem in bančnem sistemu. Prav zato se zdi, da bi moral plenum sindikata prometa in zvez, ko je razpravljal o nagrajevanju v tej panogi, ne samo pohvaliti dosedanji trud in prizadevanja kolektiva Splošne plovbe, temveč bi moral le temu izreči tudi nekoliko jasnejše nasvete in napotila, v kaj se podjetje — brez čakanja na nove instrumente — usmeri, da bo oblikovanje in delitev osebnih dohodkov čim uspešnejše. MILAN GOVEKAR SKUPŠČINSKI POROČEVALEC BODOČE NALOGE Prvo letošnje zasedanje Ljudske skupščine LR Slovenije (skupščina je zasedala v ponedeljek in torek) je bilo izredno pomembno ne toliko zaradi izredno obsežnega dnevnega reda, kot zaradi problemov, o katerih je razpravljala. V ospredju je bila razprava o Programu perspektivnega razvoja LR Slovenije v razdobju od 1961 do 1965 leta. Samb na skupčinškem zasedanju je sodelovalo v razpravi 44 poslancev obeh zborov, večidel prav o programu perspektivnega razvoja, o njem pa so razpravljali že prejšnje dni tudi vsi skupčinski odbori. Po zaključku razprave so ljudski poslanci sprejeli resolucijo o Programu perspektivnega razvoja LR Slovenije za naslednje petletno obdobje. V prvem delu resolucije je med drugim ugotovljeno, da so bile naloge perspektivnega plana v letih 1957 do 1960 izpolnjene tako na področju proizvodnje kot tudi na področju osebne potrošnje. Za to obdobje je značilen tudi skladnejši razvoj gospodarskih in negospodarskih dejavnosti in vseh oblik potrošnje. Najpomembnejši je drugi del resolucije, ki našteva naloga za naslednje obdobje. »Ljudska skupščina ugotavlja,« je rečeno v resoluciji, »da so osnovne značilnosti programa razvoja v prihodnjem obdobju hiter in skladen razvoj gospodarstva in s tem povezana nadaljnja krepitev socialističnih in družbenih odnosov, povečana produktivnost dela, izboljšanje življenjskega standarda in nadaljnja razširitev materialne podlage delavskega in družbenega upravljanja.« Te naloge so v nadaljnjem besedilu še podrobneje razčlenjene. Ugotovljeno je, da se kažejo kvalitetne spremembe v razvijanju take proizvodnje, ki bo vplivala na spremembo obstoječe strukture industrijske proizvodnje. Med drugim je rečeno, da terja to hitrejše splošno in strokovno izobraževanje državljanov. Da bo ta naloga uresničena pa bo potrebno razvijati vse ustrezne oblike šolanja in izobraževanja državljanov (Ljudska skupščina je tokrat sprejela Zakon o ustanovitvi Sveta za strokovno izobraževanje). Hitrejši razvoj celotne proizvodnje naj temelji v bodoče, je rečeno v resoluciji, predvsem na naraščanju produktivnosti dela, kar je hkrati tudi pogoj za predvideno povečanje osebne potrošnje. Zato velja razen uvajanja modernih tehnoloških postopkov in sodobne organizacije proizvodnje še naprej iskati možnosti za boljše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti ter razvijati znanstveno-raziskovalno dejavnost in jo še tesneje povezovati s proizvodnjo. Predvideno povečanje proizvodnje in narodnega dohodka bo omogočilo ustrezno izboljšanje osebne potrošnje in družbenega standarda prebivalstva predvsem v mestih in industrijskih središčih. Zato naj bi v bodoče razvijali vse tiste dejavnosti, od katerih so življenjske razmere prebivalstva neposredno odvisne, kot zdravstveno varstvo, šolstvo, socialne službe, splošne kulturne potrebe, reakreacija in razvedrilo ter posebno stanovanjsko-komunalne gradnje in podobno. Porast osebne potrošnje pa naj bi bil poslej v večji meri kot doslej odvisen od naraščanja proizvodnje in produktivnosti dela, kar bo treba upoštevati zlasti pri razdeljevanju osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah. Resolucija posveča pozornost nadaljnji demokratizaciji delavskega upravljanja, zlasti ustanavljanju organov samoupravljanja v obratih in ekonomskih enotah gospodarskih organizacij. S tem naj bi v še večji meri omogočili neposrednemu proizvajalcu vpliv na poslovanje in razdelitev dohodka, povečali njegovo zainteresiranost za večjo produktivnost dela in odpravili ostanke mezdnih odnosov. V okviru splošnih načel gospodarskega in družbenega sistema, je rečeno v resoluciji, bo treba razvijati samostojnost organov delavskega in družbenega upravljanja ter njihovo gospodarjenje na osnovi objektiviziranih ekonomskih kriterijev. Hkrati s tem bo treba v bodoče še bolj razvijati in uveljavljati komunalni sistem. V zadnjem delu pa nalaga resolucija dolžnost občinam in okrajem, gospodarskim organizacijam in drugim, naj vskla-dijo svoje perspektivne programe in družbene plane z načeli in nalogami, začrtanimi- v Programu. P. D. »TAM«: Nove oblike samoupravljanja Na zadnjem posvetovanju Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo so razpravljali predvsem še o tem, kako bi približali upravljanje čimširšemu krogu zaposlenih, tako da bi čimveč delavcev neposredno odločalo. O vsem tem - sedaj razpravljajo po kolektivih. Tako je komisija za delavsko upravljanje pri izvršnem odboru sindikalne podružnice Tovarne avtomobilov v Mariboru predlagala novo.. organizacijo oziroma razdelitev podjetja na ekonomske enote. Po tem predlogu bi imeli v podjetju tri skupine, in sicer: prvo skupino ekonomske enote z zborom ekonomskih enot, drugo skupino ekonomske enote z obratnim delavskim svetom in tretjo skupino predračunske enote z obratnim delavskim svetom. Prvo skupino bi sestavljalo 17 manjših ekonomskih enot, ki bi imele zbor ekonomskih enot, izvolile pa bi predsednika in podpredsednika zbora. Zbor bi sestavljali vsi člani kolektiva teh enot. V drugi skupini bi bili dve veliki ekonomski enoti. Ti dve enoti bi imeli obratni delavski svet, ker sta toliko veliki, da ne bi vsi čla- ni mogli sestavljati zbora, temveč bi obratni delavski svet razpravljal o posameznih zadevah. Tako bi bilo tudi v tretji skupini, ki bi imela devet ekonomskih oziroma predračunskih enot. V teh enotah bi izvolili predsednike in podpredsednike obratnih delavskih svetov in, kot tudi v prvi, ustrezne komisije. Sama razdelitev je nedvomno zanimiva, vendar spoznamo pomembnost. tega predloga šele, če se seznamimo s pristojnostmi in nalogami posameznih skupin, kajti prav iz tega je moč videti, da bo s to organizacijo dana proizvajalcem vsa možnost neposredno upravljati svojo enoto. Zbor ekonomskih enot naj bi po tem predlogu imel sledeče naloge in pristojnosti: izdelovanje in sprejemanje plana ekonomskih enot, občasnih analiz o izpolnjevanju proizvodnih nalog, sprejemanje novih delavcev, nameščanje in premeščanje vodilnega kadra v ekonomskih enotah, urejanje disciplinskih postopkov, HTV, socialna vprašanja, skrb za delovnega človeka, urejanje medsebojnih odnosov, politike nagrajevanja, obravnavali bi polletne in letne plane, predlagali izboljšave za čim ekonomičnejše poslovanje in povečanje produktivnosti, razpravljali o poročilih f vodij ekonomskih enot, odločali bi o razdelitvi čistega dohodka ekonomskih enot, o načinu rekonstrukcije proizvodnih sredstev v višini lastnih skladov, odločali o nakupu in prodaji osnovnih sredstev* kontrolirali znižanje stroškov* imenovali bi komisije, nadzorovali izkoriščanje obratnih sredstev in samostojno odločali o uporabi amortizacijskih sredstev. Naloge druge skupine so enake, razen z eno izjemo, in sicer, da morajo volivcem o rezultatih svojega dela poročati na zboru ekonomskih enot. Tudi naloge in pristojnosti tretje skupine so razen nekaterih enake. S to razdelitvijo in organizacijo bi delavsko upravljanje v tovarni avtomobilov v Mariboru imelo troje teles: centralni delavski svet, zbor ekonomskih enot in obratni delavski svet. V Tovarni avtomobilov v Mariboru bodo tudi sindikalno podružnico približali tej organizacijski shemi. J. K. »■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■v VREDNOST POGODBE Naročnik, ki je pazljivo pregledal vse kalkulacije, kar je bilo vsekakor v njegovem interesu, je podpisal pogodbo, v kateri je bila določena cena in čas, ko mu bo gradbeno podjetje izročilo ključe novega silosa. Stvar gradbenega pod* jetja, kar je tudi stalo črno na belem, pa je bila, da zaupana sredstva tako umno obrne, kot so se domenili. No, silos je bil končan pred dogovorjenim časom. Manj je stal in čeprav je investitor skrbno preračunal kalkulacije in so delavci vzidali malone do kilograma natančno izmerjeno količino predvidenega cementa, opeke, železja domenjenih profilov... K uspehu so pripomogli — slednja, organizacija dela, visoka produktivnost, dober sistem nagrajevanja! Po vsem tem se je znaiel delovni kolektiv pred določeno vsoto prihranjenega denarja- Rekli so si — to je naš dobiček •— in vsak je na nekaj računal! Toda *— nihče ni ničesar dobil! Naročnik, presenečen nad tem, da je silos že dograjen, j« poslal v gradbeno enoto nadzorni odbor. Ta je sicer ugotovil, da je delo solidno opravljeno, da pa je bilo vanj vloženega manj denarja, kot so kazale številke v pogodbi. Tega nadzornega odbora seveda ni bilo nikjer, ko je naročnik sestavljal pogodbo! Nenadoma se je pojavil in — razveljavil pogodbo! Malone edinstvenemu primeru, da so bili dejanski stroški manjši kot pa predvideni v pogodbi, smo torej stopili na prste/ Doslej je moral še vsak investitor dodati gradbenemu podjetju po kakšen milijon k planiranim stroškom, če je sploh hotel priti do ključev v dogovorjenem času. Ker doslej nismo poznali penalov, denarne odškodnine za zavlačevanje pri delu ali pa za neumestne dražitve uslug, nam ne more biti všeč niti morebitna nagrada v primeru, ko pa je neka gradbena enota izpolnila obveznosti do pogodbenega dogovora in pri tem prigospodarila ne prigoljufala določen dinar. Vsaj pol na pol od prihranka — obema v korist, ne pa ■. • Delavci so ostali praznih rok! Pa jim naj danes še kdo govori o štednji materiala, o boljši organizaciji dela, o višji produktivnosti... GOSTOLJUBNOST V SEZONI Snegf in mraz sta privabila lepo število gostov v okrilje očakov, ki molčijo nad izvirom Save Dolinke! Smučine so oživele. Oživela pa so tudi gostišča! Za njih je ravno zimski čas — čas žetve. Človek bi dejal, da gostilne in gostilnice od Vitranca pa vse do mamutske skakalnice prav zdaj kar tekmujejo med seboj v gostoljubnosti, za katero ždi umevna težnja po zaslužku! Toda — okoli Kranjske gore ni tako! Premražen gost, ki zaloputne z vrati tega ali onega gostišča tja proti deseti uri zvečer, da bi si naročil skodelico čaja, se mora zadovoljiti le s čašo vode! »Po deseti zvečer pri nas ne strežemo!« — je molitvica, ki jo drdrajo gostitelji v belih suknjičih, Kaj komu mar, če je zdaj tam okoli »težko pričakovana« sezona! Poleti, ko ni deseti uri zvečer. Umno gospodarjenje, ni kaj reči, a!? DRUfiAČM TRGOVINA toliko gostov, so sicer jadikovali ob slabih dohodkih, zdaj na fimo, ko pa gostje so, se ogibajo boljšemu dohodku s tem, da kratko malo — ne strežejo! Pa se obregni obnje, brž ti povedo, da je to pač sklep njihovega centralnega delavskega sveta in da oni ne morejo nič proti temu. Sklep je za njih nepreklicen, velja pa tudi za vse tiste, ki si žele skodelico čaja ali čašo vina po Selitev v stolpnico bi lahko primerjali z razkošno gostijo! Galerija nasmejanih obrazov, hrupen smeh, dobra volja,.. Vsemu temu sicer ne velja naša pozornost; skopo povedano dejstvo nas le opozori na malce nenavadnega »sostanovalca«, ki se je hkrati z drugimi vselil in ta je — trgovina/ Isti dan namreč, ko so se ključi posameznih stanovanj komaj ogreli v rokah prvih stanovalcev, je obšel vsa vrata v stolpnici predstavnik špecerijske trgovine, ki ima svoj lokal na Karlovški cesti in je ponudil vsakemu novonaselje-nemu stanovalcu svoje usluge. Ljudje, nevajeni tega, so Z iskrenim veseljem hiteli z naročili. Omenjena trgovina si v našem primeru ni samo povečala števila svojih potrošnikov, pač pa je tudi vzbudila V njih dobršno mero zaupanja. Naročilo, pozneje dostava na dom, po prevzemu blaga — poravnamo račun - je bilo jedro nevsiljivega razgovora med predstavnikom trgovine in med stanovalci. Vsekakor iznajdljivost, ki nas seznani s trgovino drugačne sorte! Če je ta primer zaenkrat pri nas še bela vrana, vendarle ob njem že lahko domnevamo, da ne bo ostal osamljen v svoji težnji, kako zbližati trgovino in potrošnika, kako tudi v trgovini ustvariti na osnovi organiziranega po-večania prometa primernejši skupni kot tudi osebni dohodek! D- KRALJ H kroniki tega tedna so prispevali: J. »Gradis« v Mariboru 2. Kranjska gora 3. Hudovernikova — Ljubljana LEVICA NE VE DELAVKE IZ POUANSKE DOLINE VPRAŠUJEJO: ALI BO OBRAT UKINJEN? KAJ DELA DESNICA »Industrija obutve Planika« iz Kranja je lani ustanovila svoj obrat v Poljanah v Poljanski dolini, kjer naj bi izdelovali gornje dele čevljev. Zato nas je hodilo od marca meseca 24 delavk na priučevanje v Kranj, novembra pa smo začele delati v Poljanah. Sedaj nas dela tu 31, medtem ko se jih 11 še vedno vozi v Kranj na priučevanje, da bi potem, ko bomo dobile še več strojev, začele z delom še na enem traku in tako izdelale vsaj tisoč parov gornjih delov za vulkanizacijo. Uredili naj bi še prikrojevalnico, tako da bi bilo zaposlenih tu okoli 80 do 85 delavk. Obrat je v novi zgradbi in je moderno urejen. Delavke smo nadvse zadovoljne, čeprav imamo zaenkrat samo stare stroje. Manjka nam le še več prakse, da bi laže dosegle in presegle norme. Vseskozi pa si želimo, da bi bila tovarna čimprej polno zasedena, ker bomo le tako lahko tudi s finančne strani opravičili obstoj obrata. stiramo proti ukinitvi obrata oziroma priključitvi k obrtnemu čevljarskemu podjetju v Gorenji vasi.« Članice kolektiva obrata »Planike« v Poljanah smo ga pred kratkim poslali, ne objavite, ker bo zaradi tega sklican sestanek, in sicer v ponedeljek, 30. januarja ob H. uri v toparni »-Planika« obrat Poljane.« Žal je prišlo obvestilo prepozno,' da bi se lahko tudi mi udeležili sestamka. Seveda pa so nas vse v uredništvu zanimali sklepi oziroma obrazložitve o tej zadevi. Zato se je naš sodelavec dan nato zglasil pri delavkah v Poljanah in povprašal, kaj zdaj vedo o ukinitvi njihovega obrata. Delavke pa vedo sedaj prav toliko o svoji usodi, kot so nam sporočile v svojem pismu. Prejšnji teden so upravniku poljanskega obrata sporočili iz uprave »Planika«, da jih bo v ponedeljek obiskal eden izmed vodilnih uslužbencev. Torej bodo imeli sestanek. Takšna stvar je 2e nekaj tednov pa se govori,. da bo »Planika« ta naš obrat ukinila oziroma da ga bo prevzelo drugo podjetje. Da te govorice niso izmišljene, potrjuje tudi to, da so nas pred nedavnim vprašali, ali gremo raje v obrtno čevljarsko podjetje v Gorenjo vas ali pa bi raje počakale, da bi nas »prevzelo« drugo podjetje s stavbo vred, ki pa bo seveda kovinske stroke. Seveda nas je vse* to, menimo upravičeno, razburilo. Veliko truda in časa smo žrtvovale, ko smo se vsak dan , vozile v Kranj, vstajale smo ob štirih zjutraj ter se vračale šele. ob pe-' tih popoldne. Toda vse smo potrpele, ker smo se zavedale, da bomo le tako lahko dobile delo in zaslužek, da bo tako rekoč naša služba prav pred nosom. Sedaj pa, kar nenadoma: ali v Gorenjo vas ali na cesto oziroma iz industrijskega podjetja v obrtno. delavnico ali. pa se pri-učevati nove stroke, kar bo nedvomno vplivalo na naše prejemke. Nikakor ne moremo razumeti, zakaj tako. Dvomimo, da je to v korist skupnosti, pač pa menimo, da je tu po sredi kaj škodljiv lokalpatriotizem, ker si nekateri že od vsega početka prizadevajo, da bi bil ta obrat v Gorenji vasi in ne v Poljanah. Kot vemo, mora »Planika« tako dajati delo izven svoje tovarne v Kranju, to je v Gorenjo vas in Sovodenj, zato menimo, da se ne morejo izgovarjati, da nas ne potrebujejo. Toda kljub temu, čeprav nas ne bi potrebovali, bi to morali vedeti prej, ne pa sedaj, ko smo z delom v Poljanah začeli, ko smo se že priučili, kupili stavbo in tako dalje. Večkrat so nam govorili, da smo sedaj člani močnega kolektiva, da se nam ne bo treba bati, da bi kdaj ostale brez dela, ker »Planika« gornje dele za vulkanizacijo nujpo potrebuje in bodo proizvodnjo še povečali. Planirali so celo, da bomo delale v dveh izmenah. Sedaj pa je nenadoma vse to vrženo proč, nas pa nameravajo poslati v obrtno delavnico v Gorenjo vas, kjer ni za vse niti prostora, saj se stiskajo v privatni hiši in torej to podjetje nima nobene bodočnosti. Govorili so celo, da bi ta del delavnice priključili na^ šemu obratu. Toda nenadoma se je vse preobrnilo. Nedvomtio to ni odraz dobrega in premisli6" nega. gospodarjenja, temveč so tu po sredi osebne koristi posameznikov. Odkar delamo v tem obratu, so nam tudi vseskozi obetali, da bomo v kratkem ustanovili svojo sindikalno podružnico oziroma da bomo imele svoje zastopnice v matičnem podjetju in da bomo imeli tudi svoje samoupravne organe. Toda do danes ni bilo še ničesar uresničenega. delek dražji od 4 do 12 dinarje^’ kot v matičnem obratu. Droži} pa je zaradi prevelikih reiijJ skih stroškov, amortizacije V°J slopja, centralne kurjave, vreJ iarjev, snažilk. Drag }e tud11 prevoz delavk, ki se vozijo eM priučevanje v Kranj, skrotM »Planiki« je obrat v Poljanci1 odveč in zato ga bodo ukinili' Delavke se lahko zaposlijo v obrtno čevljarskem podjetju v Gorenji vasi, ki pravkar ureja V delu zadružnega doma novo de‘ lavnico. To jim je povedal upravnik omenjenega obrtnega podjetja, ki se je udeležil se" Stanka. Razumljivo, da delavke ni^a mogle mirno sprejeti takšne odločitve im to so tudi poveda}1' Precej glasno, tako da so ji11' sklicatelji očitali, da »klepetajo* kot otroci in da bi vendar^ lahko razumele razloge za ukv nitev njihovega obrata in spl° slabe perspektive vse čevljarska industrije. Vendar pa delavke nis0 mogle dobiti preprostega odgOf vora, zakaj je Planika spl0'1 ustanovila ta obrat? Kako !e. moč govoriti o nerentabilnaS^ obrata, ki je komaj začel z d«' lom in še to le na enem trak0" Zakaj ni moč vpeljati še druQe' ga traku in dela v prikrojeval" niči? Zakaj ima proizvod^ obrtno podjetje perspektivo, dustrija pa ga nima? Ali je l°‘ gično, da se industrijski obt* priključuje obrtnemu ali obral" no ?« Le na slednje vprašanje r skušalo odgovoriti vodstvo če0" Ijarskega obrtnega podjetja Gorenje vasi: . »Mi se ukvarjamo g čevlji, stvom že nad 30 let in ta obra mora tudi ostati v Gorenji V Poljanah tako in tako imal obrat Motorja, nekoč pa gotovo stekla proizvodnja tudi novi tovarni (v kateri je s -M'1 . edM v korts Kak*’0’ V tale trenažni center »Planike« so hodile delavke iz Poljan. Kam sedaj? V nov trenažni center kovinske stroke? obrat Planike). To je vse Poljanske doline.* kdaj? To zadeva že staro rivali ^ med Poljanami in Gorenjo ves jo. Važnejši pa je pouk iz teJL primera: to poslopje so zgradi v Poljanah za kovaško kljui°v. ničarsko podjetje, ki pa ga hotelo, ker je bila tovarna Pm lepa! Zatem so »mimogrede ustanovili obrat »Planike«, ki 1 prostore preuredila v čevljarsk stroko, sedaj pa je zadeva ta\. daleč, da jih bo preurejeval J OPOMBA UREDNIŠTVA Pismo smo že odposlali v tiskarno, ko je — v torek — uredništvo prejelo iz Poljan novo pismo: »Prosimo vas, da članka, ki v tem obratu redkost. Pričakovanju pa je sledijo razočaranje. Zvedele so namreč, da je njihov obrat nerentabilen, ker je’ zaradi majhne proizvodnje v njihovem obratu vsak iz- nekdo tretji. Koliko sredstev )e ril s tem vrženo proč, se nikdo vpraša. Delavke pa zahtevajo rS pravo in odgovore tudi o h’ Ali je njihova zahteva PreV lika? »PRIBORILI SMO VAM SVOBODO!«? (Nadaljevanje s 1. strani) preti, ne pa jo zatirati. Le tak ročje dela pa si lasti upravni aP^ prejemka. Ko je vprašala mojstra mladinec, ki se bo v kolektivu po-v 1BI tovariša Franca Pogačnika, čutil svobodno In ki bo imel če se v tem podjetju res ne more možnost razvijati vse svoje ustvar- več zaslužiti, ji je odgovoril, »da za žensko taka plača pač zadostuje.« Tovarišica iz personalnega oddelka A. B. pa je dejala delavkam v navijalnici, »naj pač delajo še med odmorom, če hočejo več zaslužiti«. Antonu Markunu pa je dejala: »Današnja mladina je nehvaležna, nam, ki smo ji pribo-fhi svobodo. Morala bi vedeti, v kakšnih razmerah so živeli delavci v stari Jugoslaviji, danes se lahko igra s službo« Kaj naj sodimo o takšnih trdi- jalne sile, bo vedno pripravljen vse žrtvovati v korist socializma. In kaj naj pričakujemo od mladincev, ki smo jim vzeli celo možnost, da bi povedali svoje mnenje? Kdo bo razvijal socialistične odnose v tem kolektivu, ko bo generacija, »ki je priborila rat. In vprašam se, kaj del3 IBI sindikat? Zaščita tistih, ki a jim godi takšna krivica, bi 0 „ njegova prva naloga. Takšno Janje odnosov bi moral post® na svoj dnevni red, zahtevah^ moral od samoupravnih org311,^ da o tem razpravljajo in skleP*. Vse pa kaže, da tudi delavC. m tem podjetju ne znajo stvari. Zgodi se sicer, da del®' svobodo«, prepustila svoje polo- koga »nesejo« iz podjetja, žaje mlajšim. O tem tovarišica pa ne pomislijo na to, da A. B. prav gotovo ni razmišljala, slej ali prej prišli na vrsto ' ^ Ni nas obiskal niti predsednik "a,J sodlmo ° tak sindikata ali delavskega sveta in tvaKvodstvenega osebja v IBI? dolžnosti. O tem govorijo zgraje- niko« do tega, da mora obrat i,ogoiih zaveda svojih ukiniti. Zato menimo, da se z nami enostavno baranta, n6 da bi nas o Sm uXnVv Srž #•« ,» m* «• t”uX«- SBB-& čarne S®1’1*1 delavskega ter družbenega ' 11nravi ismis. „ pomianih orgarlj- K vsemu temu še to, da so v podjetju potem, ko so delavke Helena Markun, Milka Kepic in Matilda Zadrav zapustile podjetje, premestili na slabše delovno mesto tudi brata Helene Markun, Antona. Ta je zaradi takšnega odnosa tudi zapustil podjetje. Sedaj pa tudi on zaman hodi od podjetja do podjetja, ker tudi zanj ni dela v kranjskih podjetjih. oni, če ne bodo začeli stvari jati drugače. . ^ Primer je vsega obsojanja ' .;« den! Tudi če bi tj mladi u ■K napravili kakšen drugačen Pr® (j Šek. hi 7. n it mi smeli kdo bo od$ šek, bi z njimi ne smeli pos1' na tak način. Le kdo bo odfe- .« ren za to, če se zaradi tak»0^, odnosa nekega dne znajde zacijah, skratka povsod. Novi Po vsem tem sodec je torej v ozadju dogovor med personalo tovarne IBI in personalo tovarne v rica pred sodiščem, kar ne bi nič čudnega. ^ j«- Upravičeno sta vprašala na Markun in njen brat A° ! naS’ vaJ' na, razvoj svobodne osebnosti pri naši mladini. Zato se ta mladina ne more sprijazniti z birokratizmom in z raznimi nedemokratičnimi pojavi. Toda prav to njeno kritičnost bi morali pod- ki imata doma že 4 leta bol^« Menimo, da je prav, da o tem zvedo vsi in da naj e tem razpravljajo tudi organi oblasti, da me delavke iz obrata »Planike« iz Poljan odločno prote- podjetij, ali pa gre morda celo za dogovore »na višjj ravni«. Vprašujem se, kaj delajo v tem in teh podjetjih komisije samoupravnih organov za sklenitev in odpoved delovnega razmerja. Videti je, da so le na papirju, to njihovo pod- očeta (priklenjen je na zaradi posledic vojne): . j, jih po zvečanju najemnin za P°' slovne prostore sorazmerno P0' višali, hkrati pa izdvojili iz njih postavko osebnih dohodkov. Postojnski gostinci menijo, da bodo lahko izdelali te predlog® najkasneje do začetka turističn® sezone, nakar bodo postrežnin® prvi uvedli v hotelu »Javornik'' ter Mestna in Jamska restavracija. M. A- *» ’' ■ ------------------ ške skupnosti j? med drugim razpravljal tudi zadnji plenum Občinskega sindikalnega sveta, kjer so sindikalnim podružnicam postojnske občine priporočili, naj se že zdaj lotijo priprav in agitacije za letovanje delavstva v okviru skupnosti. M. A. »gola za življenje« v Postojni in Sežani Na pobudo organizacije Ljudske mladine je v Postojni in Sežani organizirala Ljudska univerza novo obliko Izobraževanja mladine v tako imenovani »Soli za življenje«. Odziv med mladino je izredno velik, saj samo postojnsko Solo obiskuje redno 80 mladih ljudi. Tudi koprska mladina si želi tako šolo, vendar doslej tamkajšnja Ljudska univerza ni pokazala dovolj zanimanja za uresničitev težnje mladine, čeprav bi bilo prav v Kopru najmanj težav zaradi predavateljskega kadra. »Sola za. življenje« ima v programu predvsem snov s področja vzgoje, zdravstva in podobnih predmetov. . Kazen tega pa dela na Koprskem že šest oddelkov mladinskih političnih šol, ki jih obiskuje skupno 130 mladinskih aktivistov in mladih družbenih delavcev. Take oddelke so osnovali ob političnih šolah doslej v Piranu, Izoli, Kopru, Sežani, Postojni in Ilirski Bistrici. V Kidričevem razpravljajo o organizaciji sindikata Tudi kolektiv Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem se v teh dneh pripravlja na^ predvolilna zborovanja in na občne zbore sindikalnih pododborov in sindikalne podružnice. Zato so se že sestala vodstva sindikalnih pododborov. V teh dneh največ razpravljajo o reorganizaciji sindikalne organizacije kakor tudi o uvedbi ekonomskih enot in obratnih delavskih svetov. Tako so na nedavnem plenumu sindikalne podružnice govorili predvsem o tem, ali bi ustanovili več sindikalnih pod- ružnic in bi sedanjo podružnico preimenovali v tovarniški sindikalni odbor ali pa bi ostali pri sedanjem sistemu, ko imajo 12 sindikalnih pododborov. Mnenja so bila različna, predvsem še zato, ker še ni znano, koliko bo ekonomskih enot. Sindikalne podružnice naj bi namreč po nekaterih predlogih ustanovili po ekonomskih enotah, menijo pa, da bi ostali tudi še vsi sedanji pododbori. O tem bo razpravlja) še kolektiv na predvolilnih konferencah. VtKiM ai»a Koko pot pokojnina otro^ bivših trgovcev? R. A. Litija: Ali se predp’-si zakona o pokojninskem zavari®" vanju o štetju let za pokojn1® osebam, ki so prej opravljaj poklicno obrtniško delo kot edi ni ali glavni poklic, pa so pile po vojni v redno delovh^ razmerje nanaša tudi na otro^ bivših obrtnikov? Pred vojj5 sem delal kot pomočnik v vini svoje matere polnih 8 | . in s svojim delom preživU brate in sestre. Socialno zavai van nisem bil. Ali se mi deldp na doba. ko sem delal kot Pv močnik pri. materi s polnim d lovnim časom šteje za pokm nino? Odgovor: Čl. 41. in 44. zfl^ na o pokojninskem zavarov . nju, ki pravi, da se osebam*, so prej opravljale poklic obrtniško delo, pa so stopile , vojni v redno delovno razmerij šteje od poklicnega dela 15. majem 1945 toliko. -i* so bile po 15. maju 1945 v rejje nem delovnem razmerju, s® y nanaša na otroke takih oseb.^ kolikor bi uspeli dokazati, ^ ste bili pri materi pred v(dnvo* rednem delovnem razmerju trgovski pomočnik v njeni ’ vini, bi se vam ta doba vs^>ar. kor štela za pokojnino. Vehd^ kot je iz vašega pisma raZ , .fg no, vaše delo v trgovini ni imelo znakov rednega ^e^\o nega razmerja, temveč je (j. to delo v družinski skupn- ^ Iz teh razlogov dobe pred } ^ letom ne bo moč uveljaviti j, dobe, ki se po zakonu o P°- ^ ninskem zavarovanju štej® rvvV/Aivn ncVn HrvK/N KORISTNA IZKUŠNJA PIRANSKE SPLOŠNE PLOVBE Posledice neobveščenosti kolektiva I : ’ Ko Je pred dvema letoma pre- klonili, saj dobijo s hranarino in sadk »Obalne plovbe« sproti ob- delovati, če ga kolektiv ne pozna. Ilo pomorsko podjetje »Obalna miljarino ter mesečnimi premija- veščal o vseh novosti v podjetju. Vendar menimo, da je treba iti plovba« spet pod »Splošno plov- mi za delo po učinku okoli 40 ti- vmvnn/rn a rrnvnArTtsrrr a dalje od zahteve po samem obve- bo« v Piranu, najbrž nihče ni soč dinarjev, medtem ko-znaša rnu-jiuvA a ščanju, da je treba zahtevati ude- predvideval, da bo ta gospodarska povprečje ostalih članov posadk Menimo, da je naš dopisnik iz ležbo delavcev pri odločanju. Pri enota s svojimi štirinajstimi za- okrog trideset tisočakov mesečno. Kopra načel zelo pomemben pro- vsakdanjem delu kolektiv piran-Starelimi ladjicami tako kmalu Vsekakor je ta primer »zgle- blem, ki zadeva delavsko samo- ske »Obalne plovbe« prav gotovo Poslovala brez izgube. Se več: den« po tem, kako neobveščenost upravljanje, to je problem obve- tudi sam prihaja do tega spozna- letos je70-članski kolektiv »Obal- kolektiva lahko povzroči nepo- ščanja. Na tem primeru je poka- nja. O problemu obveščanja smo ne plovbe« Piran prvič zajadral trebno razburjanje med delavci, zal, da — čeprav je sistem še obširneje pisali v prejšnji številki v mirne vode, kajti podjetje je Nedvomno bi bila dolžnost tako tako dober — ne more uspešno našega lista. Postalo celo aktivno. Sicer so to uprave kot tudi sindikalne orga- izboljšanje gospodarskega polo- nizacije, da bi pomorščake o vsa- žaja čutili pomorščaki že pred kem sklepu in vsaki spremembi, časom, ko so si razdelili del »do- ki zadeva poslovanje podjetja in bička«, ki so ga ustvarili z novim podobno, sproti obveščali, Sicer sistemom nagrajevanja. Lani je je res, da imajo pomorska pod- kolektiv ustvaril ob 110 milijonih jetja pri obveščanju večje težave, realizacije kar 7 milijonov čistega ker ne morejo nikoli dobiti svo- dchodka. V tem se že čuti vpliv jih ljudi na skupni pomenek,. Pravilnika o nagrajevanju, ki sti- zato pa bi kazalo razmišljati o haulira štednjo, boljšo organizaei- uvedbi rednega ali občasnega in- jo dela, uspešnejše povezovanje formatorja, ki bi tudi člane po- komerciale s koristniki teh ladij —.—-—~~———pJ,„, in drugo. cn i * * i s In prav tukaj, pri nedavni de- 50 161 V ZOlGžCflHi litvi »dobička«, se je stvar malce Prejšnjo soboto se je pet čla-2ataknila. Naj povemo za pojas- nov jeseniškega železarskega ko- nilo, da so med ladjami »Obalne iektiva s štiridesetletno delovno Plovbe« tudi štiri ladje —peskani, dobo in 31 članov z več kot tride- ki prevažajo ta iskani gradbeni setletno delovno dobo, ki so bili material za obalna gradbena pod- upokojeni v preteklem letu, zbra- jetja Iz bogatih nahajališč ob jo na jubilejnem večeru. Dobili istrski obali in ustja reke Soče. so diplome za vestno delo in de- Posadke teh ladij so zares izpo- narne nagrade, za tem pa so vete- stavljene precejšnjim naporom, rani dela kramljali še pozno v kar je podjetje sicer zadnji čas noč in obujali spomine na mlade omililo z nabavo mehaničnih gra- dni. bežev, vendar se pri tem delu v Železarni Jesenice je bilo do tudi dobro zasluži in to prav po tega dne že 465 delovnih jubilan-zaslugi dobrega premijskega pra- tov, ki so bili zaposleni v podjet-thlnika, ki z določenimi dopolnit- ju preko 40 let, nekaj pa jih je Vamj velja že več let. Seveda je delalo v Železarni neprekinjeno ta pravilnik postal sestavni del 50 in več let. splošnega pravilnika o nagraje- vanju, kar so v celoti uvedli šele Preteklo leto. Vendar novi pravilnik določa, da se sredstva, ki jih ustvarjajo peskarji, zaradi različ nega značaja dela in delitve — V šempetrskem obratu Iskre izvolili delavski svet V šempeterskem obratu kranj- Peskarji dobivajo premije meseč- ske »Iskre«, ki bo, kot kaže, po-no, ostali pa po letnem obraču- stal kmalu eden najpomembnej-nu — ne stekajo skupaj. In upra- ših podjetij v novogoriški občini, va je bila precej v zadregi, ko so so po nedavni ustanovitvi sindi-Začeli peskarji ob nedavni delitvi kalne podružnice in aktiva LMS Kroni so iVnnlnili količinski nlan Premij med člane ostalih tovor- izvolili pred dnevi tudi prvi de- 7 ‘ " i n4 ,7 0 y “ nih ladij negodovati ter so skle- lavski svet. Sestavlja ga 19 čla- za 16to laou 5 '°- nili celo odpovedati, če jih upra- nov kolektiva, skupno pa jev tem Kartonažna tovarna v Ljubljani je usvojila nov proizvod. To so ohišja in obloge motorjev za sesalce prahu. Doslej so morali te dele uvažati. Za nove proizvode se zanima predvsem »Sioboda« iz Čačka in tudi tovarna »Niko« iz Železnikov. Po nekaj mesecih poskusnega obratovanja so sedaj začeli že s serijsko proizvodnjo teh delov. Prednost teh ohišij je v tem, da duše zvok, so lažja, tesnjenje je boljše in so tudi precej cenejša kot uvožena. Stroj za izdelavo teh delov so konstruirali v Kartonažni tovarni. Konstruktor je vodja servisne delavnice Andrej Pirš. Na sliki: konstruktor z delavkama pri stroju. Vajenec se je pritožil... Ladislav Bažika iz Dolgovaikih goric pri Lendavi je junija 1958 uspešno končal osem razredov osnovne šole. Moral si je izbrati poklic. Rad bi nadaljeval šolanje. Toda... doma so revni. Da bi dobil štipendijo, ni niti pomislil. Odločil se je, da bo mesar. Mogoče se niti ne bi odločil za ta poklic, če ga ne bi nagovarjal njegov polbrat Jože Horvat, ki je mesar. Ladislav se je zaposlil kot vajenec v lendavski -Klavnici*' in 1. oktobra sklenil učno pogodbo. Trudil se je in bil dober vajenec. Toda njegov polbrat ga je začel surovo izkoriščati in ni upošteval njegovih pravic. Sicer pa naj pripoveduje Ladislav sam, tako kot je povedal na občini v Lendavi, »V lendavski -Klavnici*' zahteva moj polbrat J. H-, d Pravkar si rekel, da si me imel rad. Tudi v prihodnje me boš rad imel. Skupaj bova delala za uresničenje velikih ciljev, hkrati pa se bova imela rada.« Še je govorila. Izprva nežno, potem pa ukazovalno in nazadnje spet toplo, ljubeče. Ves dan sta bila skupaj. Ivica ni bil zadovoljen s tistim, kar je slišal. Zavedal se je, da je Olja oziroma Klara prav takšna ženska, kakršno si je želel. Hkrati pa ga je mučil dvom o njeni iskrenosti. Morda ga izkorišča kot nepomembno figurico, ki jo bo žrtvovala v svoji nadaljnji politični igri, če se ji bo zdelo potrebno, prav kakor se to dogaja pri šahu. Napravila ga je za člana pete kolone v Jugoslaviji. Vse, kar dela, dala na ukaz, brez čustev, brez ljubezni. Tako bi ravnala tudi s kom drugim. Poslej bom odločen, si je rekel. »Ne vem, v kakšnem položaju sem,« je začel, »zdi se mi pa, da sem postal član pete kolone in igračka v tvojih rokah hkrati.« »Vse je jasno, Ivica, jasno kot na dlanL Nisi prav nobena igračka, temveč resen sodelavec, prav kakor jaz. To, da se imava rada in da uživava v svoji ljubezni, je najina zasebna zadeva, srečno naključje. Temu naključju bi morala biti hvaležna, ne pa se zaradi tega jeziti. Osebno popolnoma razumem vse to in ne maram kaliti najine sreče. Razočarana sem, da veš. To ni peta, temveč prva kolona, razen tega pa te nisem izkoriščala. Ponovno naj ti povem tisto, česar ne moreš zanikati: ko sta midva postala .. . Hm, bil si že član te kolone, ko sva se midva tako zbližala . . . Delal si za denar, brez idealizma, brez prepričanja. Kaj se je zdaj spremenilo? Samo to, da boš poslej delal kot pristaš ideologije in da si bo tvoja ljubezen prizadevala napraviti iz plačanega agenta idejnega sodelavca . . .« Vsa prevzeta od misli, ki so že zastrupile del nemškega ljudstva, je Klara dolgo govorila, nazadnje pa Je spet vrgla v igro svoje čare. Ivici je bilo to bolj všeč kot prepričevanje, vendar se je kmalu povrnil k staremu: »Draga, odkrito mi povej, kaj zahtevaš ti in kaj se na splošno zahteva od mene?« »Tu se boš usposobil,« je rekla Klara, »naučil se boš to in ono, da boš storil kar največ za zmago novih idej. To je moja želja. Temu sem posvetila svoje življenje, zato želim, da tudi ti storiš tako. Ce se ne strinjaš, se bova razšla in bom nesrečna. Odločno sem proti temu, da bi bil ti še nadalje plačan agent, vohun za denar.« To pot sta v svojih pomenkih prvič tako naravnost uporabila besedo vohun. »Vohun?« »Da, vohun. Govoriva odkrito! Tudi jaz sem v Zagrebu vohunila. Tvoj zaščitnik, mislim na doktorja špilerja, ni nič drugega kot vohun. Mar si domišljaš, da si ti kakšna izjema? Nisi! Delaš isto kot mi, torej imaš isto ime. Seve pa pozabljaš, da je to ime lahko včasih komu v čast.« Zvečer sta se sešla z Alfredom. Ivica je Izvedel nekaj, kar mu je bilo všeč. Mračni Alfred je Klari suho povedal: »Jutri grem na pot. Ti boš prevzela skrb za gosta. Veš vse, ničesar ti ni treba posebej dopovedovati . . .« Klara je poskrbela za vse. Naslednji dan Je imel Ivica v Dortmundu majhen apartma-V vas sta zadajala ob koncu tedna. Usposabljati so ga začeli takoj. S skupino drugih mladih ljudi Je poslušal politična predavanja v Westfalski dvorani. Z Balkana sta bila razen njega še dva. Ivica ni imel z nobenim tesnejših stikov. Zdelo se mu Je. da Je to inštruktorjem še posebno všeč. Sicer pa jih sploh niso seznanili drugega z drugim. Pri drugih učnih urah je bil Ivica sam. Kot bodoči inženir se mora predvsem izuriti v risanju, so mu rekli. Tako je delal risbe in osnutke terenov. Šestila, nekaj drugih pripomočkov, potem pa — nariši sosednjo vas, pot, cesto, potok, hribe in vse drugo. In no-tem — brez teh pripomočkov, samo z očmi in z roko. Prizadeval si je. sčasoma je obvladal zahtevno tehniko. Inštruktor je bil zadovoljen. Potrepljal ga je po plečih in rekel, da mu bo pred odhodom pripravil še nekaj predavanj. Potem so Ivico učili šofi-ranja, orientacijo na neznanem zemljišču, šifre, preproste in zapletene. Seznanil se je z radiofonijo, nazadnje pa so ga peljali še na letališče. Naučil se je pilotirati, vendar ne brezhibno. Spored RTV Ljubljana za teden od 6. do 12. februarja 1961 PONEDELJEK 6. februarja 8.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) S.26—5.45 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Simfonični plesi 8.40 Romunska zabavna glasba S.00 Naš podlistek 9.20 Operne melodije 10.15 Glasbena ruleta za dobro voljo 10.40 Zbor »Slavka Klavora« iz Maribora 11.00 Po svetu jazza 11.30 Za otroke 12.00 Zadovoljni Kranjci danes opoldne 12.15 Radijska kmečka univerza 12.25 Pet po-pevk — pet pevcev 12.45 Violinistka Neli Skoljnikova igra virtuozne skladbe 13.15 Obvestila In zabavna glasba 13.30 Georgea Bizet: Arležanka, suita št. 1 13.50 Zabavni ansambli 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce — RTV Zagreb 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.15 Obvestila, reklame In zabavna glasba 15.40 Naši popotniki na tujem 16.00 Popoldanski koncert operne glasbe 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Šoferjem na pot! 18.00 Športni tednik 18.15 Slavni umetniki našega časa 18.50 Človek In zdravje 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Glasbeni varietč 20.45 Kulturna tribuna 21.00 Trije impromptuji ' Gabriela Faureja 21.15 Simfonični koncert Orkestra RTV Ljubljana 23.05 Iz naših studiov 23.55 Prijeten počitek! 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje DRUGI PROGRAM 19.00 Se vedno jih radi poslušate 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Večer Ravelove klavirske glasbe 20.30 Utrjujte svojo angleščino — 5. lekcija 20.45 Prisluhnimo kvintetu Art van Damme! 21.00 Srečanje čez mnogo let 21.40 Melodije z Apeninskega polotoka TOREK SREDA J. februarja 8. februarja ČETRTEK 9. februarja PETEK SOBOTA 10. februarja 11. februarja 3.00—8.00 Dobro Jutro! 8.05 izberite melodijo tedna! 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Emil Adamič: Tri turkestamske ljubavne pesmi ■ 9.40 Mladinski mešani zbor Gimnazije Celje 10.15 -Klavirske skladbe Franza Schuberta 10.40 Utrjujte svojo angleščino — 5., lekcija 10.55 Karlheinz D8rr: Španski večer 11.00 Iz Smetanove Prodane .neveste 11.40 Iz dežele v deželo z orkestrom Cedrtc Dumond 12.00 Slovenske narodne poje Ivan Mrak 12.15 Kmetijski nasveti 13.30 S popevkami čez kontinente 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Dva ljubezenska dueta 15.40 Listi iz domače književnosti 16.00 Na gostovanju v Kranju 17.00 Lokalni dnevnik. 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Krsto Odak: Simfonija Indrana 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Vedri intermezzo 18.20 Kotiček .za mlade ljubitelje glasbe 18.45 Izobraževalni obzornik 20.00 Poje Komorni zbor poljskega radia iz Krakova 21.30 Aleksander Borodin: Scherzo Iz Simfonije št. 3 v a-molu 21.40 Majhna revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 22.15 Komorni večeri pri W. A. Mozartu 23.05 Ameriške popevke 23.25 Neznani vokalisti jazza DRUGI PROGRAM 19.00 Pietro Mascagnl:. Iz prve slike opere Cavalleria rusticana 20.00 Filmski igralec Yves Montand z ansamblom Bob Castella 20.15 Zabaval vas bo Bert Kampfert s svojim orkestrom 20.25 Beograjski pevec Krsta Petrovič 20.45 Mednarodna radijska univerza 21.00 Simfonični koncert mehiškega nacionalnega orkestra S.OO-^fl.OO Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.25—5.45 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Mladina poje 8.30 isaac Albenlz: iberiaj simfonična suita 9.00 Jezikovni pogovori 9.15 Na krilih zabavne glasbe 10.15 Jugoslovanski operni pevci pojo arije Iz Italijanskih oper 11.00 Od tanga do slow-rocka 11.30 Za cicibane 12.00 Trlo in kvartet orglic Andreja Blumauerja 12.15 Radijska kmečka univerza 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila In zabavna glasba / 13.30 Iz solistične glasbe Vasilija Mirka in Iva Lhotke-Kalinskega 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Klavir v ritmu 14.40 »S onu stranu vode Save«... 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.45 Radijska univerza 16.00 Koncert po željah poslušalcev 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Sestanek v sredo 17.30 Španija v. pesmi in plesu 17.45 Jazz na koncertnem odru 18.00 Kulturna kronika 18.20 Od Gallusa do Hlndemitha 18.43 Hitri prsti 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Koncert za Prešernov dan 21.10 Lepe melodije z velikimi zabavnimi orkestri 22.15 V ritmu današnjih dni 22.60 Ltte'raml nokturno 23.05 Iz modernega glasbenega sveta 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje drugi program Angleščina Za mladino Klavirski koncerti-v filmu Radijski dnevnik Vitezsiav Novak: Slovaška suita Ruski tečaj za začetnike Kvintet Jožeta Kampiča Obisk pri pevki Juli de Palma Zabavni orkester Roberto Rossi Moderna plesna glasba 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.10—5.30 Nekaj domačih 8.05 Glasba ob delu 8.35 Komorni zbor RTV Ljubljana 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Od preludija do rapsodije 10.15 Vrtimo vam ploščo za ploščo 10.40 Pet minut za novo pesmico 11.00 Ruski tečaj za začetnike 11.15 Dve ruski popevki 11.20 Matija Bravničar: Simfonija in Re 12.00 Petnajst minut s Kmečko godbo 12.15 .Kmetijski nasveti 12.25 Iz opernih baletov 13.30 Po strunah in tipkali . 13.50 Krsto Odak: H. in III. Raosodija 14.05 Bi-uno Bjelinski: Komorfi!. koncert za klavir in rk ester aši poslušalci čestitajo l pozdravljajo ; svetovne književnosti ■ Alfred Kern: Klovn : filmov in glasbenih ?vij l o venski samospevi okalni dnevnik i minut turizma i melodij dlomki iz opere /an susanin itarista Jorgen Ingmann i Les Paul •' judski parlament bvesti!a, reklame i zabavna glasba etrtkov večer domačih in napevov deset let s. Finžgarja itomin Dvorak: Koncert violino in orkester a-molu svetu jazza ■e skladbi riusa Milhauda adim plesalcem ijeten počitek! ROGRAM e glasbe clča iievnik pesmi 21.30 Plesni orkester RTV Ljubljana 21.45 Mornarske pesmi '5.00—8,00 Dobro jutrol (pisan . glasbeni spored 5.25—5.45 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 František Krommer — Kramar: Koncert za oboo in orkester 8.30 Ljubljana — Zagreb — Beograd ' 9.00 Naš podlistek 9.20 Pesmi Lovra Hafnerja 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Pred mikrofonom je violinist Ali Dermelj . 10.35 Johny Douglas v filmih in' glasbenih revijah 11.00 Iz oper italijanskih veristov 11.30 Človek in, zdravje 11.40 Zabavni orkester ! Alfred Scholz 12.00 Cačkes: Bosna '• 12.15 Radijska kmečka univerza 12.25 Zvočni kalejdoskop 12.40 Domači napevi izpod, zelenega Pohorja 13.30 Ansambel južnoameriških ritmov Jose Curbelo 13.45 Slovenske narodne za razne okuse ' 14.05 Radijska šola za nižjo ‘ stopnjo 14.35 Poje sopranistka Janine Micheau 16.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.45 Radijska univerza 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Od plesišča do plesišča 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Lahka glasba z orkestrom De Gabriele 18.30 Tako pojo in igrajo tuji narodi — Japonska 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Ansambel Boruta Lesjaka 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Veliki skladatelji, kot so jih opisal) njihovi sodobniki 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Godala v noči .22.35 Modema plesna glasba 22.59 Literarni nokturno 23.05 Nočni simfonični koncert DRUGI PROGRAM 19.09 Zapišite narek — tečaj za angleški Jezik 19.15 Plesni zvoki 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Sergej Prokofjev: Ognjeni angel 6.00—8.00 Dobro jutrol (pisan glasbeni spored) 6.10—5.30 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Glasba ob delu 8.30 Melodije Johanna Stranska v priredbah za klavir 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Pojte z nami 9.26 Zvočna mavrica 10.15 Ottorino Respighi: Rimski prazniki 10.40 Angleščina za mladino — 6. lekcija 10.55 Intermezzo z orkestrom Michael Jary 11.00 Po svetu jazza 11.30 Pionirski tednik 11.50 Otroci izbirajo pesmico 12.00 Iz Žirovnice nas pozdravlja Slavko Mežek s svojimi muzikanti 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Veselje na deželi... 13.50 Od arije do arije 14.20 Šport In športniki 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.40 S knjižnega trga 16.00 Zvoki za razvedrilo 16.40 Moški zbor France Prešeren iz Kranja 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Po kinu se dobimo 17.45 Plesni orkester Ralph Flanagam 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Boris Papandopulo: Concertino za trobento in godalni orkester 18.30 Jugoslovanska pevka Aranka Herčan 18.46 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Po domače v prijetni večer pustne sobote 20.20 Michael Brett: Georgeu Se zmerom kaj primeri 21.00 Za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Do polnoči v plesnem , ritmu drugi program 19.00 Melodije velikih mojstrov 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Sobotni glasben.) večer 21.00 Glasba za ples 22.15—23.00 Posnetki z Jazz koncerta Chrls Barbar v Berlinu NEDEUA 12. februarja 0.00—6.30 Nedeljski jutranji pozdrav 6.30 Veselo na pot! 7.35 »Jutranja zarja« 8.00 Mlad inska radijska igra 8.26 Iz albuma skladb za otroke 8.36 Z zabavno glasbo v novi teden 9.56 Anton Lajovic: Andante za veliki orkester 10.00 Se pomnite, tovariši.. < 10.36 Partizanske in množične pesmi 10.45 Spoznavajmo svet in domovino 11.46 Zabavni orkester RTV Ljubljana 12.06 Na£i poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 13.46 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Reklame 15.30 Melodije, ki jih radi poslušate 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Dunajski napevi 16.40 peli so jih mati moja • • *. 17.00 Pol ure ob zabavni glasbi 17.30 Radijska igra 18.31 Ivo Lhotka-Kalinski: Sedem bagatel 18.40 Malo peč nas bo ogrela malo pesmica vesela 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila 20.05 Izberite melodijo tedna' 20.50 P]e»mj orkester Ma rty Gol d 21.00 O Verdijevem življenju in delu 22.15 Ples ob radijskem sp rej emniku 23.00 Poročila . 23.05 Nočni simfonični koncer* 24.00.Zadnja poročila in zaključek oddaj« DRUGI PROGRAM 12.00 Nedeljski simfonični koncert 13.10 Prijetno zabavo! 13.45 Iz solistične glasbe 14.30 Zvočni »cik cak« . 15.10—16.00 Popoldanski openU koncert 19.00 Koncert v miniaturi 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila 20.06 Vesela godala 20.15 Carl Orff: Garmina . burana, scenska kantat* za soliste, zbor in orkester 21.15 Mednarodna radijska univerza — Glasba narodov: Grčija 21.30 Jazz-test DELAVSKA ENOTNOST štev. 5 i. februarja 1961 5,': -'i K -JL Neupravičen strah Pravzaprav tole ne sodi več v moje področje. Tokrat nastopajo namreč v glavnih vlogah gostinci, športniki pa so — tako vse kaže — tu samo še nepotrebni statisti. Zbor smučarskih učiteljev oziroma njegov predstavnik se je pred časom dogovarjal z uglednim gostinskim delavcem (ime in kraj bomo zaradi določenih vzrokov obzirno zamolčali), da bi v enega izmed hotelov, ki so pod njegovo upravo, spravili za deset dni pod streho 35 tečaj-nikov-smučarjev. Vse je bilo skoraj že dogovorjeno, ko so nenadoma nastopile nepredvidene težave. In to kakšne težave! , Vodja tečaja je nameč izrazil željo, da bi tečajnikom Postregli s preprosto, a izdatno domačo hrano; morda nekoliko manj krožnikov in je- dilnega pribora, zato pa več kalorij. Čisto konkretno: za zajtrk naj bi jim skuhali koruzne žgance in kavo. Ne zato, ker bi hoteli s tem. oskruniti cene penziona, pač pa zato, ker pomeni smučanje za smučarja velik fizični napor ter potrebuje njegov želodec temu primerno »kurjavo«. Direktor pa je takšno prošnjo odločno odklonil: »Pri prehrani ne moremo delati razlik,« je dejal, »sicer bi se lahko zgodilo, da bi tudi drugi gostje zahtevali takšno hrano! Kam pa pridemo!« Pogovor z uglednim gostinskim delavcem je bil hitro končan, ker se je obojestransko tako zaostril, da je bila Prekinitev pogajanj še najpametnejša rešitev. Ostal pa je neprijetni ob-£utek in z njim misel, ki dioda... Saj res, kaj če bi tudi dru-di gostje na lepem zahtevali za zajtrk žgance in kavo! In " o strahota — nazadnje naj bi si te kmetavzarske košte zaželeli še spoštovani imo-Zemci, ki jih v hotelu ni ma-l°! Saj ni, da bi. človek po-Piislil! Res, ni da bi človek mislil! Kajti preprosta pamet gostinskega nestrokovnjaka sodi, da Postom nudijo tisto, česar si Postje želijo. Pa če so to zSanci, naj bodo žganci. In če bi si žgancev zaželeli rsi P°stje, jih skuhajmo vsem! S1 Če bi vse to tako pretreslo ,alkulacijo celodnevne oskr-ie’ da bi bilo treba zaradi j preproste hrane cene nižuti, pa jih znižajmo! pa je morda ravno to česar se ugledni gostin-1 delavec najbolj boji?! Sl L O X. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE »AVTOMACIJE« Vsak začetek - dober! 25. IN 26. FEBRUARJA SE BODO NA KRVAVCU IN MORDA, ČE BODO . SNEŽNE RAZMERE UGODNE, TUDI V LJUBLJANI POMERILI ŠPORTNIKI IZ ENAJSTIH ELEK-TROINDUSTRIJSKIH PODJETIJ NA PRVIH’ ZIMSKIH ŠPORTNIH IGRAH. ORGANIZACIJO TEKMOVANJA JE PREVZEL KOLEKTIV »TELEKOMUNIKACIJ«, ZA IZVEDBO PRVIH LETNIH IGER PA SE JE' ŽE PONUDIL KOLEKTIV »ISKRE«. KAŽE TOREJ, DA SE BO VRSTI TRADICIONALNIH ŠPORTNIH PRIREDITEV ŽE ČEZ NEKAJ TEDNOV PRIDRUŽILA ŠE ENA IN DA BOMO O ŠPORTNIKIH IZ ELEKTROINDUSTRIJE - 'POSLEJ ŠE DOSTIKRAT SPREGOVORILI. Pravzaprav je treba poseči nekoliko nazaj, če hočemo razumeti rojstvo športnih iger »Av-tomacije«. Nekaj več kot pol leta je že tega, kar so.na burni skupščini Zveze sindikalnih športnih društev »Elektre« sklenili, da se dvema največjima članoma te zveze, to je Industriji za elektro-zveze-in Telekomunikacijam odpove gostoljubnost. Po mnenju nekaterih članov je bila namreč »razlika« med elektrogospodarskimi podjetji in elektroin-dustrijskimi pač »tolikšna«, da je tudi tovariško sodelovanje na špprtnem polju v bodoče nemogoče, zlasti še, ker sta oba kolektiva pobrala preveč športnih trofej in prvih mest! Po intervenciji bolj treznih in preudarnih ljudi je skupščina sicer nekoliko ublažila svoj sklep in določila enoletni rok, v katerem naj bi si oba kolektiva organizirala lastno športno dejavnost, dotlej pa lahko še sodelujeta ha igrah »Elektre«, vendar le v posebni konkurenci 1 Razumljivo je, da po takšni razpravi tako športniki Telekomunikacij kakor tisti iz IEV niso čutili potrebe, da bi se še leto dni vdinjali tam, kjer niso zaželeni, temveč so takoj pričeli snovati načrte o športnih igrah elektroindustrije. Prvi pobudnik je bil izvršni odbor sindikata Telekomunikacij, v katerem športniki nimajo ravno majhne besede. Razposlali so pisma vsem sorodnim kolektivom s predlogi in prošnjo, naj bi tudi oni povedali svoje mnenje in stavili svoje predloge. Nekaj kasneje so posegli v akcijo tudi tisti iz IEV in določili prvi sestanek. Sledil mu je še eden v »Iskri«, na katerem so že detajlno obravnavali program ter obenem že poverili izvedbo prvih zimskih iger »Telekomunikacijam«. Hkratt so se dogovorili, da ne bodo sledili zgledu »Elektre«, se pravi, da bi ustanavljali svoje športno društvo sli zvezo, pač pa bodo prirejali vsako leto samo zimske in letne športne igre, ki se jih naj udeležijo predstavniki vseh kolektivov združenja »Avtomacije«. Osnovna športna dejavnost preko celega leta pa bo tudi poslej prepuščena posameznim kolektivom. Seveda pa s tem ne mislimo trditi, da so vsi problemi odstranjeni in da ni več stvari, o katerih se bodo morali še pogovarjati. Nasprotno!-Prav zdaj se jih bo pojavilo še več in pojavljali se bodo sproti z novimi pu-budami. Že v kratkem’ razgovoru z organizatorji letošnjih iger je padlo kup pomislekov. Zaradi velikega števila sodelujočih kolektivov (za zimske igre jih je prijavljenih enajst s 113 tekmovalci)! se bodo tekmovanja udeležili le najboljši športniki iz posameznih podjetij. Organizator namreč sodi, da' s temi igrami ne kaže iti preveč v širino, tako zaradi organizacijskih težav pri izvedbi tekmovanja samega kakor tudi zaradi velikih finančnih izdatkov, ki bi jih zahtevale bolj množične igre. Ker pa imajo na teh igrah pravico nastopati tudi vsi aktivni športniki — člani kolektiva, kar je sicer povsem razumljivo, je s tem vendar že precej jasno ugotovljeno, kdo se bo teh iger udeleževal in na njih 'zmagoval in kdo do njih sploh ne bo imel. pristopa, pa čeprav bi Se še tako prizadeval. Manj sposobnim in manj »vrhunskim« ostanejo vrata zaprta, dokler eden od stalnih »abonentov« ne odpade. Tb pa prav gotovo ni izpodbudno za ostale člane (primer: v »Telekomunikacijah« je zaposlenih več kot tisoč ljudi, iger se bo udeležilo 17 športnikov in verjetno se bo prihodnjih iger udeležilo prav istih sedemnajst predstavnikov! Podobna stvar je v Industriji za elektro-zveze, v Iskri itd.). Iz dveh nasprotnih stališč se je kmalu izoblikovala nova misel, da bodo ta tekmovanja sicer res vključevala predvsem kvaliteto in da tega ne kaže spreminjati, ket- je pač treba poslati nanje najboljše športnike, ki se bodo borili ’ za prestiž kolektiva — hkrati pa pred temi igrami prirejati ‘ izbirna tekmovanja znotraj kolektiva samega preko raznih medobratnih tekmovanj in tekmovanj med posameznimi ekonomskimi enotami! - Na ta tekmovanja naj ' bi’ pritegnili čimveč ljudi, najboljše bi prav-tako nagradili s prehodnimi pokali in plaketami, aktivni športniki pa na teh tekmovanjih ne bi smeli sodelovati, kajti sicer borbe ne bi bile več mikavne. Takih in podobnih misli se bo prav gotovo utrnilo.še veliko, če bodo športniki v vsakem po- s Jutri bo na. skakalnici v Šiški letošnje tekmovanje smučarskih skakalcev za »Pokal Kongsberg«, mladinci pa se bodo'pomerili. v Logatcu. Spisek nastopajočih je že popoln: Vzhodni Nemci, Francozi Avstrijci, Švicarji, Italijakii, Poljaki in Jugoslovani - odpovedali so le Zahodni Nemci. Vsak izmed njih bo imel po dva skoka, ki bosta odločala o letošnjem zmagovalcu na tej prireditvi. Med največjimi favoriti je vsekakor Avstrijec Leodolter, ki je na olimpiadi v Squaw Vallegu osvojil bronasto kolajno. Olimpijce imajo v svojih vrstah tudi še Italijani in Francozi. Torej bo to res prireditev sezone. Zato je tudi veliko zanimanje, kako se bodo odrezali naši predstavniki na čelu z Marjanom Pečarjem, ki je trenutno med njimi najboljši. Pečar meni, da bi, glede na dobro formo jugoslovanskih leprezejitantov,,. pričakovali tri med p^pg,.M^eto.rj,pp, seveda,, če ne bo kakšnih, padcejp, kar pa. se praižmfc&Bš^^ttfreTbdmo m6raWn&*8