NAPIS NAD ČLANKOM GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2018 | 13 Pogled na rastlinstvo osrednjega dela Škofjeloškega hribovja skozi oči Ivana Tavčarja IZVLEČEK Pokrajina je bila navdih mnogim literarnim ustvarjalcem. S Poljansko dolino in Škofjeloškim hribovjem je povezan pisatelj Ivan Tavčar, ki je v rojstno loško okolje umestil povest Cvetje v jeseni. Z namenom ugotoviti, ali motivi rastlinstva v povesti Cvetje v jeseni sovpadajo s fitogeografskimi značilnostmi osrednjega dela Škofjeloškega hribovja, smo prek analize rastlinstva interdisciplinarno povezali geografijo in literarno vedo. Ključne besede: fitogeografija, literarna veda, Cvetje v jeseni, rastlinstvo, računalniško podprta kvantitativna analiza, Škofjeloško hribovje, Slovenija. ABSTRACT The landscape was an inspiration to many writers. The writer Ivan Tavčar is closely connected to the Poljanska Sora Valley in the Škofja Loka Hills, also his birthplace, where his novel Autumn Blossoms is placed. Geography and literature have been intertwined through the vegetation analysis. The intention of the analysis was to establish whether the motives of the story's vegetation coincide with its phyto-geographical characteristics. Key words: phytogeography, literary criticism, Autumn Blossoms, vegetation, computer-based quantitative analysis, the Škofja Loka Hills, Slovenia. Rastlinstvo v povesti Ivana Tavčarja Cvetje v jeseni 14 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2018 GEOGRAFIJA RASTLINSTVA IN IVAN TAVČAR GEOGRAFIJA RASTLINSTVA IN IVAN TAVČAR Avtorica besedila: ANA MESTNIK, diplomirana geografinja in diplomirana slovenistka Kavče 42g, 3320 Velenje E-pošta: anamestnik94@gmail.com Avtorja fotografij: ANA MESTNIK, MIHA PAVŠEK COBISS 1.04 strokovni članek L ani je bila stota obletnica objave T avčarjeve povesti Cvetje v jeseni (1917) v Ljubljanskem zvonu. Letos pa mineva 45 let, odkar so na podlagi njene zgodbe posneli priljubljeni istoimenski film in glasbo. Cvetje v jeseni je pripoved o Janezu, meščanu zrelih let, ki se odloči oditi v rodno Škofjeloško hribovje, saj je naveličan mestnega življenja. V času bivanja na Jelovem Brdu skusi, kaj je prava ljubezen. Zaljubi se namreč v mlado kmečko dekle Meto, ki umre tik pred njuno poroko. Tavčar v povesti idealizira kmečko življenje ter poudarja pristnost in lepoto Škofjeloškega hribovja, kar je razvidno tudi skozi opise rastlinstva. V literarnem delu se rastlinstvo pojavlja v povezavi s folklor­ nimi motivi, ljubezenskimi prizori, opisi pokrajine in domoljubnimi odstavki. Ne nazadnje ga najdemo tudi v naslovni metafori cvetje v jeseni. Vključitev rastlinstva v tako različne dele pripovedi poveča njegovo zanimivost. Motivika rastlinstva v povesti Cvetje v jeseni Pri literarnovedni analizi smo metodološko izhajali iz preštevne analize besedi­ la, ki je bila narejena z odprtokodnim spletnim orodjem Voyant T ools. Namen preštevanja je bilo prikazati razmerje med izrazi za rastlinstvo in drugimi pol­ nopomenskimi besedami v povesti. Motivika rastlinstva se v povesti pojavlja 175­krat. Rastlinstvo smo glede na kontekst pojavljanja povezali z žanrskimi oznakami povesti. Cvetje v jeseni pripada dvema žanrskima tipoma kmečke po­ vesti: idilični kmečki povesti zaradi poudarjenih folklornih motivov in patri­ otski povesti zaradi izražene domovinske zavesti (Hladnik 2008). Rastlinstvo se v povezavi z delovno folklorno motiviko pojavi 26­krat, medtem ko ga z domoljubjem povezujemo le enkrat. Za povest se nam ponuja tudi žanrska oznaka pokrajinska povest, čeprav je Hladnik pri žanrski določitvi Cvetja v jeseni posebej ne omenja. Rastlinstvo se v vlogi oblikovalca podobe pokrajine Škofjeloškega hribovja pojavi največkrat, in sicer kar 122­krat. Zaradi tega bi se nemara zdela žanrska oznaka pokrajinska povest še ustreznejša (Mestnik 2017). Ker so bili izrazi za rastlinstvo v celotni povesti sorazmerno slabo zastopani v primerjavi z drugimi besedami (predvidevamo, da tudi zato, ker računalniško orodje Voyant Tools ne šteje skupaj pojavitev iste besede v različnih sklonih), smo pozornost zožili na posamezna poglavja. Zastopanost rastlinstva po posa­ Preglednica 1: Motivika rastlinstva v povezavi z žanrsko oznako. Motivika rastlinstva in delovna folklorna motivika »Zopet smo morali koso v roke vzeti, tisto kratko, široko koso, s katero se klesti resje in druga goščav po gozdu.« (Tavčar 1956, 57) Motivi rastlinstva in domoljubje »Eno je glavno: Naša zemlja se nam ne sme vzeti in narod slovenski mora stati kot večno drevo, kateremu korenine nikdar ne usahnejo!« (Tavčar 1956, 96) Motivi rastlinstva kot oblikovalca podobe pokrajine »Češnja je glavno drevo in spomladi je krajina povita z belimi venci. Tudi oreh je tu domačin in sad njegov slovi po vsem pogorju.« (Tavčar 1956, 14) GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2018 | 15 GEOGRAFIJA RASTLINSTVA IN IVAN TAVČAR tlinstvo v prenesenem in simbolnem pomenu 27­krat, najpogosteje v pove ­ zavi z besedama 'cvetje' oziroma 'roža' (Mestnik 2017). Metaforika rož oziroma cvetja je v povesti najpogostejša, pojavi se že v naslovu Cvetje v jeseni. Naslovna me­ tafora do neke mere ustreza zapozneli ljubezni med Janezom in Meto. Hlad­ nik navaja, da so ravno Kristusove srajčke (močvirna samoperka) rože iz naslovne metafore. Meta jih najde pozno jeseni, ko pospremi Janeza, ki se vrača v Ljubljano. Bela barva cvetov asociira na nedolžnost. Srčasti stebelni listi Kristusovih srajčk se povezujejo z Metino srčno hibo, prav tako pa roža ustreza Meti z zdravilnim učinkom, saj jo v trenutku ljubezenskega razburjen­ ja, ko ji Janez razodene svoje načrte, pomiri. A še bolj verjetno se zdi, da je Tavčar Kristusove srajčke, ki cvetijo v jesenskem času, izbral kot simbol svo­ je pozne literarne dejavnosti (Hladnik 2008). Zanimivo se nam je zdelo tudi dejstvo, da se znanstveno ime Kristu­ sovih srajčk Parnassia palustris nanaša na goro Parnas, kjer naj bi prebiva­ le muze. Mogoče pa sta Škofjeloško Poleg povezave motivike rastlinstva z žanrsko oznako povesti in njene raz­ poreditve v besedilu sta nas z vidika literarne vede zanimali tudi simbol­ na ter metaforična vrednost upora­ bljenih motivov. Rastlinstvo je bilo tako razdeljeno v dve skupini. Prvo, številčnejšo (148 pojavitev) sestavlja rastlinstvo, ki je naravno bivajoče v pokrajini. V drugo skupino so uvršče­ ni izrazi za rastlinstvo, za katere smo v povesti glede na njeno vsebino in sporočilo prepoznali metaforične in simbolne razsežnosti. Tavčar rabi ras­ meznih poglavjih v povesti je različ­ na, od 0 do 78 motivov rastlinstva. Spoznanje, da so izrazi za rastlinstvo po poglavjih različno zastopani, je dalo slutiti na njihovo različno vlo­ go za vsebino in sporočilo povesti. Sklepamo lahko, da je neenakomerna razporeditev rastlinstva po poglavjih pogojena z dogajalnim prostorom ter vsebino, ne pa z dolžino posameznega poglavja. Z rastlinstvom najbolj bo­ gata poglavja so tista, ki se dogajajo v naravi Škofjeloškega hribovja, torej 2., 4., 7. in 8. poglavje. Z vidika vsebovanosti motivov rastlin­ stva močno odstopa sedmo poglavje, ki se tako izkaže za z rastlinstvom naj­ bolj pestro poglavje povesti. Vsebuje 78 besed, ki poimenujejo rastlinstvo. Pestrost rastlinstva sedmega poglavja lahko utemeljimo z vsebino povesti. V tem poglavju se namreč Janez in Meta odpravita na izlet na Blegoš, kjer zo­ bata jagode, nabirata planinsko cvetje, sedita na travnatem vrhu, medtem ko občudujeta razgled in se na poti nazaj lovita med debli smrekovih dreves. Slika 1: Motivika rastlinstva po poglavjih. uvodno poglavje 1. poglavje 2. poglavje 3. poglavje 4. poglavje 5. poglavje 6. poglavje 7. poglavje 8. poglavje 9. poglavje 10. poglavje 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 Slika 2: Besedni oblak petinsedemdesetih najpogostejših besed v sedmem poglavju. 16 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2018 GEOGRAFIJA RASTLINSTVA IN IVAN TAVČAR GEOGRAFIJA RASTLINSTVA IN IVAN TAVČAR bovje sta značilna velika namočenost ter zmerno celinsko podnebje zahodne in južne Slovenije. Za ta tip podnebja sta značilni povprečna temperatura najtoplejšega meseca med 15 in 20° C ter povprečna temperatura najhlad­ nejšega meseca med 0 in –3° C. V višjih predelih Škofjeloškega hribovja pa temperatura najhladnejšega meseca pade pod –3° C (Ogrin 1996). Geolo­ ška zgradba je podobno kot v drugih predalpskih hribovjih zelo pestra. Pre­ vladujejo zlasti starejši (paleozojski), pa tudi mlajši (mezozojski) skrilavci, peščenjaki in dolomiti, medtem ko je apnenca manj (Šifer 1974). Geološka podlaga je vplivala na nastanek prsti. Na nepropustnih kamninah so se raz­ vile distrične rjave prsti, na apnencih in dolomitih pa rjave pokarbonatne prsti in rendzine, ki so značilne pred­ vsem za strmejša pobočja (Gabrovec 1998). Z opombami Marje Boršnik iz šeste knjige T avčarjevega Zbranega dela smo Škofjeloško hribovje – dogajalni prostor povesti Vez med literarnovednim in geograf­ skim preučevanjem rastlinstva pred­ stavlja Škofjeloško hribovje, ki postane literarni prostor. Škofjeloško hribovje je obsežna tektonska guba, zasukana v smeri sever–jug (Eniko 2003). Gre za močno razčlenjeno hribovito površje v Zahodnem predalpskem hribovju, v porečjih Poljanske in Selške Sore. Za relief Škofjeloškega hribovja so zna­ čilni zaobljeni vrhovi, široka slemena, globoko zajedene doline in grape (Ši­ fer 1974). V osrednjem delu hribov­ ja se pne najvišji vrh Blegoš, ki meri 1562 m. Na njem je zgornja gozdna meja tik pod vrhom, na nadmorski vi­ šini 1500 m (Planina 1962). Nadmor­ ska višina ima močan vpliv na rastlin­ stvo, saj se temperatura z višino znižuje (Lov renčak 2003). Za Škofjeloško hri­ hribovje in tamkajšnje kmečko življe­ nje »muza« oziroma navdih Tavčarje­ vega literarnega ustvarjanja. S kvantitativno (preštevno) anali­ zo povesti smo pokazali, da je vloga motivov rastlinstva v povesti različna. Če primerjamo gozdno in travniško rastlinstvo, lahko ugotovimo, da ima travniško več pojavitev (19) s simbol­ nimi in metaforičnimi razsežnostmi od gozdnega (8), kar kaže na to, da ima travniško rastlinstvo, zlasti rože oziroma cvetje, večjo simbolno vred­ nost in je podpora sporočilu povesti. Gozdno rastlinstvo pa ima večjo vlogo kot oblikovalec podobe pokrajine. V povezavi s pokrajino se gozdno ras­ tlinstvo pojavi 82­krat, travniško pa 62­krat. Statistično gledano pa bistve ­ nih razlik ni; gozdno ima 90 pojavitev in travniško 85 (Mestnik 2017). Slika 3: Rastlinstvo, razvrščeno v dve skupini. gozd drevo, deblo, veje češnja oreh jelka bukev, bukovje smreka macesen leščevje, lešnik jelšje divji kostanj jesen hrast, hrastje grmovje, goščava resje praprot osat trava, travnik, tratina, senožet kopriva vranje noge cvetje, roža rododendron planika zvonček murka jagoda Kristusove srajčke pokalica 0 5 10 15 20 25 30 35 40 I. Skupina II. skupina Slika 4: Gorenja Žetina (foto: Ana Mestnik). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2018 | 17 GEOGRAFIJA RASTLINSTVA IN IVAN TAVČAR zi opise rastlinstva lahko nedvomno potrdimo Tavčarjeve oziroma pripo­ vedovalčeve simpatije do podeželja. Ključno vprašanje, ki smo si ga zasta­ vili, je, ali se motivi rastlinstva, kakor jih je uporabil Tavčar, ujemajo s fito­ geografsko podobo osrednjega dela Škofjeloškega hribovja. Z namenom odgovoriti nanj, smo izbrali 13 v po­ vesti lokacijsko določenih ter v nadal­ jevanju predstavljenih rastlinskih vrst, od tega 7 dreves (siva jelša, bela jelka, navadni oreh, evropski macesen, div­ ja češnja, navadna bukev in navadna smreka), 3 grmovne vrste (navadna les ka, dlakavi sleč in spomladanska resa) ter 3 vrste cvetja (črna murka, planika in močvirska samoperka). Divja češnja se kot diagnostična ra­ stlinska vrsta pojavlja v eni od pre­ vladujočih gozdnih združb obrav­ navanega območja, in sicer združbi bukve in pravega kostanja. Tavčar češnjo in oreh omenja v opisu idi­ lične vasice pod Blegošem. V okoli­ co Gorenje Žetine je pisatelj umestil Primerjava rastlinstva iz povesti s fitogeografskimi značilnostmi preučevanega območja Škofjeloško hribovje je zaradi obilnih padavin in večinoma nepropustne kamninske podlage poraslo z bujnim rastlinstvom. Prevladujejo bukove gozdne združbe. »Otava je lepo kazala in rožice so cvetele po zeleni tratini, ki se je vlekla skoraj tja do bukovih gozdov zelenega Blegoša.« (Tavčar 1965, 30) Na podlagi vegetacijske karte gozdnih združb Slovenije v merilu 1 : 400.000 na izbranem območju prepoznamo šest bukovih gozdnih združb. Prevla­ dujoči sta združba bukve in rebrenjače ter združba bukve in pravega kostanja. Poleg gozdnih preučevano območje obsega tudi travnata zemljišča. Veči­ na travnikov je v neposredni okolici naselij. Kot travnato območje izstopa tudi vrh Blegoša. Vrh Malega Blegoša je v sodobnosti poraščen z gozdom, čeprav Tavčar v povesti za oba vrho­ va navaja, da sta travnata (Mestnik 2017). Travnikov je bilo v preteklosti več, saj so v 17. stoletju velik del bu­ kovih gozdov v Škofjeloškem hribovju posekali, ker so iz lesa kuhali oglje, ki so ga uporabljali v plavžih (Gabrovec 1998). Izsekane goličave zasledimo tudi v povesti Cvetje v jeseni. »Dospela sva do Ajdove rebri. Na desno in levo je bil gozd izsekan.« (Tavčar 1956, 60) Tavčar vseskozi poudarja pristnost in lepoto Škofjeloškega hribovja. Sko­ si pomagali pri opredelitvi dogajalne­ ga prostora povesti. Ta v Škofj eloškem hribovju obsega 12 lokacij. Najbolj frekventna lokacija je Jelovo Brdo, ki jo v povesti zasledimo 40­krat. Jelo ­ vo Brdo je omenjeno v prav vseh po­ glavjih, tudi v tistih (uvodno, 1. in 9. poglavje), ki se dogajajo v Ljubljani (Mestnik 2017). Je pa to fiktivni, to je literarno ustvarjeni kraj. Pravo ime vasi je Gorenja Žetina, ki v povesti ni točno predstavljena, saj leži pod Ko­ privnikom in ne pod Blegošem, kot trdi Tavčar. Pisatelj naj bi jo zamenjal s pod Blegošem ležečo vasico Jelovica, po kateri je povzel tudi ime (Boršnik 1956). »Jelovo brdo! Ravno pod Blegošem tiči mala ta vasica sredi rodovitne ravnine, kjer prideluje prebivalstvo svoje živ- ljenjske potrebščine.« (Tavčar 1956, 14) Izrazom za rastlinstvo smo na pod­ lagi vsebine povesti določili lokacijo in tako rekonstruirali podobo ras­ tlinstva, kakor ga je v povesti Cvetje v jeseni opisal Ivan Tavčar. V prostor umeščene rastlinske vrste ustrezajo fitogeografski podobi osrednjega dela Škofjeloškega hribovja. Naravne sestavine pokrajine kot okoljski dejavniki, ki posredno (prst in relief) in neposredno (podnebje, voda in kamninska zgradba) vpliva­ jo na razporeditev rastlin (Lovrenčak 2003), smo skupaj s terenskim de­ lom, ki je temeljilo na določevanju in prepoznavanju rastlin, uporabili za dokazovanje obstoja v povesti opisa­ nih rastlinskih vrst v osrednjem delu Škofjeloškega hribovja. Slika 5: Združba bukve in rebrenjače (foto: Ana Mestnik). 18 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2018 GEOGRAFIJA RASTLINSTVA IN IVAN TAVČAR GEOGRAFIJA RASTLINSTVA IN IVAN TAVČAR »Da bi jo premotil, sem jo pozval, da pojdiva gledat, če bi se dobilo še kaj pla- ninskega cvetja. To rase samo na selški strani Blegoša. Ta breg sva torej pre- hodila in preiskala. Hudičel je bilo vse polno, pa ni bilo cvetja na njih. Istotako ni bilo murk, katerih je v priličnem času prav mnogo. Skoraj je že bilo prepozno. „Tu je pa zvezdica!“ je vzkliknila Meta ter res izbrskala iz goste trave zakasne- lo, majhno, zelenkasto planiko, katera se časih dobi na Blegošu; kako leto jih je več, drugo leto pa zopet nobene. Po daljšem iskanju sva jih še nekaj staknila v travi in Meta je vse skupaj obdržala za spomin na tisti dan, ko je bila z mano na Blegošu.« (Tavčar 1956, 62) Rododendron oziroma hudičele, ka­ kor Tavčar imenuje dlakavi sleč, uspe­ va na travnatem vrhu Blegoša in nje­ govih gozdnatih pobočjih. Ravno na teh dveh lokacijah smo ga na terenu opazili tudi sami. Tako kot dlakavi bukve. Vse tri vrste smo zasledili tudi na terenu. »Prijetna je bila hoja: povsod zeleno bu- kovje, jelke in smreke.« (Tavčar 1956, 59) Zanimivo je, da se v povesti med vrstno poimenovanimi drevesi naj­ večkrat pojavi bukev. Pogostnost te besede lahko povežemo z dejanskim stanjem preučevanega območja. Torej je navadna bukev najpogostejše drevo tako v povesti kot tudi v Škofjeloškem hribovju. Bukev smo med terenskim delom opazili vse do gozdne meje, kjer pod vrhom Blegoša bukovi goz­ dovi prehajajo v planinski pašnik. Tavčar piše, da na vrhu Blegoša raste planinsko cvetje, in sicer planike, ro­ dodendron in murke (Mestnik 2017). Planina v knjigi Poljanska in Selška dolina piše, da je murk na vrhu toli­ ko, da bi Blegoš lahko imenovali gora murk (Planina 1962). tudi macesen. Na enako lokacijo kot Tavčar umešča češnjo in macesen Planina, ki navaja, da Gornjo Žeti­ no obdajajo njive in senožeti, ki so okrašeni s šopi macesnov in češnjevih dreves (Planina 1962). Macesni naj bi uspevali še na bregovih Karlovšči­ ce, saj Tavčar v povesti zapiše, da se v vodi zrcalijo macesni (Tavčar 1956). Na dogajanje ob Karlovščici so vezane tudi jelše. Najverjetneje gre za združ­ bo sive jelše, saj je ta značilna pred­ vsem za montanski pas, kjer uspeva na karbonatnih in nekarbonatnih pešče­ nih nanosih ob zgornjem in srednjem toku rek (Marinček in Čarni 2002). Med Karlovščico in Jelovim Brdom se razprostirajo senožeti. Te zasledimo tudi v vznožju Koprivnika, kjer uspe­ va navadna leska. »Hodila sva po lepih senožetih pod Ko- privnikom, kjer rase mnogo leščevja.« (Tavčar 1956, 58) Gozdnata pobočja Blegoša po Tavčar­ jevih opisih poraščajo smreke, jelke in Slika 7: Močvirska samoperka (foto: Ana Mestnik). Slika 6: Črna murka (foto: Ana Mestnik). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2018 | 19 GEOGRAFIJA RASTLINSTVA IN IVAN TAVČAR značilnosti Škofjeloškega hribovja in terenskega dela primerjali z dejansko fitogeografsko podobo preučevanega območja, ki je skladna z dogajalnim prostorom povesti. Ugotovili smo, da rastlinstvo iz povesti Cvetje v jeseni dejansko sovpada s fitogeografskimi značilnostmi osrednjega dela Škofje­ loškega hribovja. nimali so nas pogostnost pojavljanja motivov rastlinstva v povesti, njihova razporeditev, navezava na žanrsko oznako ter njihova metaforična in simbolna vrednost. Vse te ugotovi­ tve smo nadgradili z umestitvijo sicer fiktivnega rastlinstva v prostor. Izbra­ ne izraze, ki poimenujejo rastlinstvo, smo na podlagi naravnogeografskih sleč tudi spomladanska resa uspeva na karbonatni matični podlagi, zato smo obstoj teh dveh vrst v osrednjem delu Škofjeloškega hribovja potrdili. V Cvetju v jeseni se močvirska samo­ perka pojavlja pod imenom Kristu­ sove srajčke. Kristusove srajčke so iz­ stopajoča rastlina, ki se pojavi samo v osmem poglavju povesti. Ugotovimo, da jih pisatelj v predhodnih poglavjih zavestno in premišljeno ne omenja, ker se le­ta dogajajo, preden sta »njuni duši v kratki dobi Janezovega bivanja na Jelovem Brdu zrastli ena k drugi« (Mestnik 2017). Kako je Tavčar izbi­ ral med cvetjem, da bi bolje ustreza­ lo simbolnemu sporočilu, je videti iz sprememb v rokopisu. Kolebal je med rdečimi jagodami in belimi Kristuso­ vimi srajčkami in se naposled odločil za slednje (Hladnik 2008). Sklep S povezavo dveh znanstvenih disci­ plin smo pokazali, da se literarna veda in geografija na primeru Tav­ čarjeve povesti Cvetje v jeseni stikata prek motivov rastlinstva. V literarno­ vednem delu smo ovrednotili rezul­ tate preštevne analize besedila. Za­ Viri in literatura 1. Eniko, U. 2003: Regionalnogeografske značilnosti Poljanske doline in Žirovske kotline z obrobjem. Slovenija, ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva. Založba ZRC. Ljubljana. 2. Gabrovec, M. 1998: Cerkljansko, Škofjeloško, Polhograjsko in Rovtarsko hribovje. Slovenija – pokrajine in ljudje. Založba Mladinska knjiga. Ljubljana. 3. Hladnik, M. 2008: Cvetje v jeseni. Zbornik SSJLK. Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 4. Lovrenčak, F . 2003: Osnove biogeografije. Filkozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 5. Marinček, L., Čarni A. 2002: Komentar k vegetacijski karti gozdnih združb Slovenije v merilu 1 : 400 000. Založba ZRC, ZRC SAZU. Ljubljana. 6. Mestnik, A. 2017: Rastlinstvo v povesti Ivana Tavčarja Cvetje v jeseni. Diplomsko delo, Oddelek za geografijo in Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 7. Ogrin D. 1996: Podnebni tipi v Sloveniji. Geografski vestnik 68. Medmrežje: http://zgs.zrc­sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_6801_039_056.pdf (16. 4. 2017). 8. Planina, F . 1962: Poljanska in Selška dolina. Mladinska knjiga. Ljubljana. 9. Šifrer, M.1974: Poglavitne značilnosti razvoja Škofjeloškega hribovja. Loški razgledi 21. Muzejsko društvo. Škofja Loka. Medmrežje: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC­I306IKZ8/91572242­ba4d­4001­a57b­54c95f484792/PDF (15. 4. 2017). 10. Tavčar, I. 1956: Cvetje v jeseni. Zbrano delo, 6. Državna založba Slovenije. Ljubljana. Slika 8: Pogled na Škofjeloško hribovje z Blegošem in cerkvijo Sv. Sobote v ospredju (foto: Miha Pavšek)