Izh«jìv: 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako jeta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. & V& Ij si : za celo leto za bolj pre-možne 2 goldinarja; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr. Denar naj se pošilja pod napisom: Upravništvu „Mira“, v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. & Leto XV. V Celovcu, 10. rožnika 1896. Štev. 16. Za kmetovalce! Naš državni zbor pečal se je v zadnjem času z nekterimi predlogami, ki so važne posebno za kmetovalce. Sklenil je med drugim davčno reformo, s ktero se je državni zbor brezuspešno pečal dolga leta, potrdil postave o pregledovanju zemljiško-dav-čnega katastra, o odpisu zemljiškega davka vsled uim (toče itd.) in nektere druge. Po teh predlogah dobijo kmetovalci nekoliko olajšav; — od bogate mize, pri kteri sedijo državniki, ministri itd., padlo je nekaj drobtinic vsaj enkrat tudi za kmetski stan. Težko je šlo tudi to! Zakaj tisti gospodje, ki so zelo radodarni, ko gre za podporo kaki propadajoči banki ali velikemu židovskemu društvu, stiskajo vsak goldinarček in zapirajo žepe, ko treba pomagati ubogim kmetovalcem. Pa vendar pozdravljamo tudi te drobtine, ki pridejo na dobro našemu propadajočemu kmetskemu stanu! Zrno do zrna pogača, pravi naš pregovor in mi upamo, da bode tudi v tem slučaju iz malega zrastlo veliko, s tem, da se poklicani možje vedno bolj potegujejo za velike kmetske potrebe in koristi. Najznamenitejši je bil razgovor o pregledovanju zemljiško-davčnega (gruntnega) katastra. Šlo je zlasti za to, ali naj se zniža zemljiški (gruntni) davek, kteri iznaša v naši državi 37 Vg milijonov goldinarjev, za pol drugi ali poltretji (2'l2) milijonov goldinarjev. Vlada in večina odseka je bila za to, naj se davek zniža samo za P/a milijona, manjšina odseka je bila pa za 21/2 milijonov goldinarjev. Predlog manjšine (21/2 milijonov) je bil konečno v državnem zboru tudi z ogromno večino sprejet. Branil se ga je z ostrim govorom le finančni minister Bilinski, ki je besedičil tako, kakor bi morala Avstrija kar razpasti, če se kmetovalcem dovoli na leto 1 milijon goldinarjev več. Poslanci so bili nad govorom ministra kar osupnjeni in res čudno je, kako se more minister toliko braniti majhne olajšave, ktera naj se dovoli kmetskemu stanu, in vsled ktere država gotovo ne propade! Zavračali so ministra razni poslanci, posebno dobro so se potegnili za kmetovalce slovenski poslanci Povše, Bobič in Pfeifer. — Povše je v daljšem, izvrstnem govoru dokazoval, kako krivično se je naložil sedanji zemljiški davek. Naložili so Mišnica. Ko berač Frančišek Kotač pride pred trg Draganice, ga ne malo preseneti tablica takoj na prvem poslopju. Bilo je tam črno na belem zapisano, kajpak po nemški: »Tukaj se prepoveduje beračiti !“ Kotač niti ni zapazil pet pravopisnih napak v kratkem napisu, pa dobro je vedel, kaj pomeni taka tablica. Potoval je že dolgo let po svetu in poznal je vse skrivnosti raznovrstnih ključavnic, s kterimi se beračem brani „prost vhod“ ; znal tudi prav izvrstno izpreminjati vbogaime, ki se mu je navadno dajalo v podobi kruha iu krompirja, v denar in ta zopet v nekaj, s čemur se po njegovem mnenju najboljše ogreva želodec. In tako izšolani ter izkušeni berač je obstal pred tablico, koja mu je kakor plot zabraujevala vhod v lepi „nemški“, boljše: nemčurski trg na slovenskih tleh. Jezil se je, ko se je spomnil, kaj ga čaka, ako trg obišče in tam poprosi po hišah. Tu bode gotovo nluknja“, policaj in še druge hujše reči. Vtakne torej palico v zemljo in premišljuje. Že je izvršil veliko lepih rečij, s kterimi se je kratkočasil na dolgočasnem potu in lahko zaslužil denar. Znabiti, da „namaže“ tudi ta-le trg, kteri tako drzno prepoveduje beračenje. Denarja mu je manjkalo, in žejen je bil kakor goba. Kaj toraj? Kmalu mu šine v glavo misel, kterej se je že ga takrat, ko je imelo žito visoko ceno; sedaj je cena žitu in drugim poljskim pridelkom hudo padla, visoki davki pa so ostali. Sploh peša kmetski stan ; viri njegovega nekdanjega blagostanja izginjajo vedno bolj, vedno več pa se od njega zahteva. Zato pa tako strašno naraščajo zemljiški dolgovi in ljudje se morajo seliti v Ameriko ! Kmetje torej željno čakajo na vsako olajšavo. Govornik tudi še posebej kaže na krivico, ki se je zgodila pri zadnjem uravnanju davčnega katastra mnogim kmetovalcem s tem, da so se parcele za paše vpisale kot gozd in zahteva, naj se stare krivice sedaj temeljito poravnajo. G. Bobič je obžaloval, da se zemljiški kataster tudi sedaj ne bo uredil bolj temeljito, marveč se bodo pustile mnoge stare težave, ktere zadenejo le kmeta. Ko se je pred 15 leti uravnovala davčna knjiga, potrosili so za to 30 milijonov goldinarjev in uspeh je bil le ta, da so bili ljudje še bolj nezadovoljni, kakor prej. Dalje govornik navaja še pritožbe s Štajerskega. G. Pfeifer se je potegnil posebno za vino-gradne kraje in kazal na mnoge težave in nadloge, ktere težijo kmetski stan. Prav dobro je rabil sledečo primero, spominjajoč na besede, ki jih je dejal žid svojemu sinu: ,,Če položiš 1000 gld. v zemljo, torej v kmetijstvo, bodeš užival slan krop kot juho in zraven še malo krompirja s kislim zeljem. Če pa založiš 1000 gold. v blago in ž njimi kupčuješ, bodeš jedel vsak dan juho, meso in prikuho11. — Prav res je tako! Kdo pa je temu kriv? Tisti, ki so imeli kmetski stan vedno le za molzno kravo, ki pa, dasi so imeli moč in priložnost, ničesar niso storili, da bi ga ohranili in okrepčali. Iz rečenega spoznate, dragi bralci, kako vrlo se potegujejo slovenski poslanci za prospeh kmetskega stanu. Zapomnite si to za bodoče volitve! Predloga o pregledovanju davčnega katastra z določbo, naj se zniža davčna svota 272 milijona, se je sprejela. Kavno tako ona, kako naj se odpišejo davki, kedar poljske pridelke uniči toča, nalivi, spodjedajo miši itd. — S tem se je ukrenilo vendar zopet enkrat kaj za kmetski stan. Malo je še, a sčasoma pridemo do večjih uspehov, če se združimo vsi v delu: za kmetovalce! —an. naprej smejal. Poišče v žepu zadnje krajcarje in gré naravnost k bližnjemu štacunarju. Ne dolgo potem je korakal brez strahu od hiše do hiše. Truma psov ga je spremljala. Ni beračil; policaju se je oglasil kot prodajalec praška za miši, ščurke, stenice in druge take „beštije“. V roki je držal papirnati zavitek z nekim belim praškom in zajemal ga z leseno žličico. „In to je res mišnica?” vprašal je varuh varnosti. „Če hočete poskusiti, dam vam zastonj“, ponujal je Kotač; a policaja ni mikalo poskusiti. Obrnivši se, korakal je na drugo stran trga. »Gospodinja, ali ne potrebujete praška za ščurke?” vpraša Kotač, vtaknivši glavo med duri in takoj gledajoč pod peč. ,,Je dober tudi za bolhe, stenice, miši —.“ »Nič takega nimamo v hiši,“ odreže se gospodinja. „Pri vas se sicer povsod vidi snažnost, ali taka nesnaga včasih pride v hišo, ko se niti ne nadejaš. Tam-le v gostilni je tudi snažno in vendar so kupili praška za dvajsetino. Ko so tudi pri sosedu kupili, ni se vam treba sramovati zavolj „nesnage“ in boljše je kupiti od tujca, kakor doma v štacuni.“ „Dajte mi tedaj praška za deset krajcarjev^, reče konečno gospodinja. „Takoj v luknje ?“ vpraša Kotač z lokavim smeškom na licu. Gospodinja pogleda jezno Kotača, ki jej dà nekaj praška na papir, hvaležno vzame denar ter gré k sosedu. Tudi tu nič niso hoteli slišati, da bi imeli kakšno nesnago v hiši, ali ko se Kotač sklicuje na sosedno hišo, kupijo mišnice kar za Dopisi prijateljev, (Kronski darovi za velikovéko šolo.) Povodom smrti č. g. kaplana Pikl-na so darovali njegovi sošolci V. L., H. S. in O. T. po 2 kroni; Tomaž Pokeršnik ‘2 kroni. Skupaj 8 kron. — Prisrčna hvala. Živeli nasledniki! Iz Celovca. (Kako bomo praznovali dan sv. Cirila in Metoda?) Zopet se nam bliža lepi in za nas prepomenljivi praznik sv. Cirila in Metoda, ki pride letos na nedeljo. Treba že sedaj pomisliti, kako bomo ta dan vredno obhajali. Zadnj^ leta se je pri nas na Koroškem udomačila lepa navada, da naši rojaki na predvečer slovanskega rodu zažigajo kresove. Ostanimo tej šegi zvesti tudi letos in po vseh gorah, po vsakem hribu, koder prebivajo Slovenci, naj se žarijo kresovi v zrak in dokaz, da po naših krajih še, prebiva verni slovenski rod, da ga tuja sila še nf^zatrla. Na praznik sam zbirajmo se prav številno pri slavnostnih službah božjih, ki naj se priredijo povsod, ter obračajmo se v iskrenih molitvah do slovanskih apostolov, prosédi, da Bog na nujno priprošnjo pošlje srečnejše čase Slovanom! —Naše Ciril-Me-todove podružnice naj pa priredijo tisti dan slavnostne shode, po kterih naj se ljudstvu razloži pomen dne in visoki namen naše šolske družbe! — Tako bodemo praznovali dan sv. Cirila in Metoda brez šuma in hrupa, brez izzivanja čisto mirno pa dostojno v jasen dokaz, da tudi koroški Slovenec — še živi! Iz Št. Jakoba v Rožu. (Požar.) Naše sosede pogorske fare v Dragožičah je zadela 20. vel. travna huda nesreča. Pogoreli so tam trije posestniki: Korant, Kocijan in Kramarčič, ki so bili k sreči vsi zavarovani. Začelo je goreti v skednju pri Korancu ob pol devetih dopoludne. Kako je ogenj navstal, ne ve se za gotovo; govori se pa, da so otroci igrali z nekim vžigalnim predmetom, neko slepo patrono, in so ogenj tako zastrosili. Kešili so samo živino in obleko, kar so jo na sebi imeli; hišno in gospodarsko orodje, postelje in posteljno obleko, kuhinsko posodo, slamo, seno in nekaj žita jim je pa požar pokončal. Ljudje ne vedó kam glave položiti. Posebno žalostni so bili binkoštni prazniki, ker je dež v enomer vlijal in je zelo mrzlo vreme navstalo. Gasitev sama je prav malo izdala, ker je vode manjkalo. K sreči je pri nas lepa navada, da priteče pogorelcem na pomoč trideset krajcarjev — za vsak slučaj. Drugje so se mišnice bali in so želeli, da bi Kotač nasipal prašek takoj v sumljive luknje. »Pa pazite, da ga ne liže mačka ali pa otroci!“ svaril je Kotač, „zboleli bi in mogli bi umreti. Zjutraj se pokaže uspeh praška in potem mišnico pometite vun. Ali glejte na kure, da ga kaj ne dobijo. “ In tako je Kotač govoril v vsaki hiši, kjer so kupili mišnico za nadležno ponočno žival, ktera ne pušča ljudij pri miru. Da bi več prodal je Kotač povsod pravil, kje je že hodil in koliko so kupili po posameznih hišah. „Glej, mi smo mislili, da samo mi imamo stenice !“ tolažili so se po njegovem odhodu sosedje. „Torej pri Žokarju so tudi kupili? In za kakšno gospodo se delajo!” »In Smolarjevi so tako prevzetni in vendar »jih« tudi imajo. Zakaj pa bi kupovali mišnico, ako bi »jih« ne imeli !“ Kotaču pa se je nekako mudilo. Bil je že na drugem kraju trga. Praška je bilo zmirom manj iu manj, v žepu pa mu je žvenketal denar. ,,Babica, kupite mišnico za bolhe. Bode leto, pridejo pasji dnevi”, ponujal je Kotač, kazaje na zavitek. „Vaši mladi so tudi kupili!” »Dokler sem jaz gospodarila, nismo imeli nobene nesnage v hiši, zdaj pa je drugače, olajšala si je babica srce !“ »Torej ne bodete kupili? Mudi se mi“, silil je Kotač. „Jaz sicer ne potrebujem", reče babica „ali dajte mi je vendar za štiri krajcarje za našo mlado gospodinjo !” bližnja in daljna soseščina: jedni pripeljejo žita, dii, lesà za zidanje; drugi krme za živino, obleke, posteljnine itd. ter pomagajo z vožnjo in roko nesrečnikom pri zidanju. S tem in z zavarovalnino jim je vendar za silo pomagano. — (Zborovanje.) Binkoštni ponedeljek je bil v Št. Jakobu v gostilni „na pošti“ letni shod podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Božak in okolico. Udeležilo se ga je čez dvesto ljudi. Zborovanje je začel podružni načelnik g. Jože Paul p. d. Rutar, veleposestnik v Dolinčicah, Rožeške fare, s kratkim, pa jedrnatim nagovorom. Za njim je nastopil gosp. Dragotin Hribar iz Celja kot govornik in je z živimi besedami in ginljivimi primeri slikal ljubezen do matere in maternega jezika. Pravil je, da je olika in izobraževanje ljudstva edino mogoča na podlagi materne besede pri vseh nàrodih, torej tudi pri koroških Slovencih. S tem se bodemo ubranili, da ne bodo se tujci med nami širili kot krčmarji in kramarji, bogatili in našim sinovom pote do blagostanja zapirali. V zahvalo zato še našo materno besedo zaničujejo in nas silijo, ž njimi nemški govoriti, če hočemo tam kaj piti ali kupovati. Zlasti koroški Slovenci so koroško deželo osnovali, njih vojvodi so na vojvodskem stolu pri Gospej sveti slovenski zaprisegah itd. Samo nekaj nemški znati ne zadostuje, da s tem naprej pridemo kakor se pravi, ampak mi si moramo priučiti koristnih vednostij, da si zamoremo v sedanjem času naprej pomagati, kar pa je edino mogoče otrokom s pomočjo take besede, ktero od matere znajo. Ce bi poznanje nemškega jezika nam res toliko koristilo, kakor se trdi, bi moralo obstojati nemško ljudstvo, ki to znanje nemškega jezika od matere ima, iz samih zmožnih ljudi. Pa poglejte, tam je ravno toliko, morebiti še več siromakov, kakor pri nas, čeravno vsi znajo nemški. Naučimo se toraj popolnoma najprej materne besede, potem potrebnih znanostij in končno tudi za silo nemškega, laškega itd., kakor okolnosti zahtevajo. Pri tem zborovanju so nam prav mične, slovenske pesmi lepo in ubrano prepevali Bilčovski pevci, ktere so zelo dobro izučili častivredni gospod provizor Jos. Vintar v Bilčovsi. Pristaviti moram, da so se pevci s svojim udeleževanjem pri zborovanju hudo zamerili bilčovskemu učitelju, ki jih v posebnem pismu odgovarja in zmerja: da so „klerikale Schlepp-trager (farški kimovci)“. Morebiti se tudi tako ravsanje ljudskega učitelja vjema z namenom ljudske šole, da vzgaja otroke versko in čednostno. Lep duh veje v nemških ljudskih šolah po Slovenskem, kajti tako imenovane utrakvistične šole po Slovenskem se ne morejo drugače imenovati. Ker omenjam ravno ljudskih šol, moram dodati še sledečo čudno dogodbico. Cetiri možaki na Recivesi, ki meji z rožeško faro, so prosili za izšolanje svojih otrok iz šentjakobske šole in za vsprejem v nemško šolo v Rožeku. Jeden je to storil iz nasprotja proti svojemu zamožnemu bratu in odličnemu narodnjaku, drugi je bil podšuntan od neke žlahte v Vrbi, tretji se je pridružil dvojici, četrti pa nima za šolo godnih otrok. So pač hvale vredni slovenski korenjaki! Bilo bi zares vredno, da se njih slavna imena v „Miru“ razglasijo ! Toraj zopet jeden ropot na našo dobro slovensko šolo. Mimogrede dostavim, da ravno rožeški šolarji domu grede, ako koga srečajo, vsi na komando zakričijo: „ku- Kotač je obiskal še jeduo hišo na kraju trga in potem jo je mislil hitro popihati. Gospodinja je tudi kupili praška ali otroci so se zbrali takoj okrog nje, da jim pokaže mišnico. Odganjala jih je in Kotač je resno ponavljal, kak strup je to. Maškinja mu je izplačala denar in ko je bil Kotač že na cesti, letela je za njim povprašat, ali je ta prašek tudi za miši. „Za vse, ljuba gospodinja, za vse“, reče Kotač hiteč po cesti naprej. Bil bi najrajši popil v gostilni kak glažek, ali hitel je, da bi imel Draga-nice kmalu za seboj. Zagledavši tudi na drugem kraju trga tablico z napisom, da je beračenje prepovedano , zasmejal se je in zažvenketal z denarjem v žepu. „Ker ste prepovedali beračenje, pomagal sem si drugače. Človek vendar mora živeti/' In že je bil v gozdu, kjer se je v hosti zgubil kakor bi bil padel v vodo. Med tem je v Draganicah navstal velik polom in sicer ravno pri Mašekovi hiši, kjer je Kotač prodal zadnjo mišnico. „On je to snedel, Franček seje zastrupil, polizal je prašek za ščurke in stenice. Ljudje pomagajte!" Tako so vpili vsi na enkrat, stari in mladi ter vsak, ki je zvedel za to nesrečo. Franček se je drl na vse preteze, usmiljeni Samarijani so v njega silili lug in slano vodo, vsi ljudje iz celega trga so pritekli in od ust k ustom je šla govorica, da je Mašekov Franček snedel to, kar je bilo namenjeno ščurkom, mišim in drugim škodljivcem človeštva. „To ga bo raztrgalo neporedneža!" ugibali so nekteri in drugi so svetovali razno pomoč zoper ten tok“ in pri tem vsakovrstne burke uganjajo ter eden druzega v stran potiskujejo. Treba več spodobnosti, sploh pa bi bil že zadnji čas, da bi se take nedostojnosti popolnoma odstranile. Ko-nečno še poročam, da bi vročo kri naših Nemškutarjev malo potolažil, da je pred nekim časom po okolnostih moral prestopiti eden šolar iz šentjakobske slovenske šole v Rožeško in je tam postal prvi v svojem razredu v vseh predmetih. To vendar priča, da je fant prestopil z naše šole tudi v nemščini dobro podkovan. Morebiti sreča vendar enkrat že naše nasprotnike v tej zadevi prava pamet. Bog daj! Iz Švabeka. Imeli smo tu že pretečene dni občinske volitve, kterih se volilci žal še vedno pre-pičlo udeležujejo. Voljeni bili so možje različnih barv, odločila je večinoma srečka, ki pa nam ni bila mila. Po volitvi obžalujejo mnogi, da se jim volitev ni ugodno izvršila, a krivi so sami, ker se volitve ne udeležijo. Polovica samo je odločno narodnih odbornikov, a župan postal je zopet obče spoštovani jekleni narodnjak in predsednik Suške posojilnice g. Radoslav Mihev. Čestitamo ! — Poroča se nam, da bode gosp. dr. Kramar v nedeljo 14. rožnika ob 3. uri popoludne v gostilni pri Ponkarju v Potočah govoril slovenski o gospodarstvu. Vabimo na obilno udeležbo. Iz Trušenj. (Odgovor raznim klepetuljam.) Kakor ose na sladek sad, zasadili so se tukajšnji naši nasprotniki na zadnji prelepi shod naše Ciril-Metodove podružnice na Želinjah, da ga od vseh stranij objedajo. Že davno pred shodom se je razkoračil nek človek nad njim in nad vrlim gostilničarjem, ki nam je prepustil prostore, v celovških „Fr. St." Razne surovosti, ktere je zavlekel v oni dopis, so od nekdaj prav po ceni, posebno pri celovških liberalnih listih. Tam se sklicuje tudi na besede mil. g. knezoškofa v deželnem zboru, ktere so liberalci, kakor znano, hudo zavili. Da bi g. dopisnik in njegovi pomagači le tudi tako pridno vlekli na ušesa besede mil. g. knezoškofa v njihovih pastirskih listih in se iz njih učili bolj spoštovati in izpolnovati cerkvene in božje zapovedi, od kterih je jedna: „Ne obrekuj," na ktero ti gospodje posebno tedaj, ko pošiljajo dopise v liberalne liste, kaj radi pozabijo. — Po shodu, kteri se je vršil vseskozi sijajno, zatekli so se k beljaški klepetulji, da si pri njej olajšajo svoje srce! Da jih je bodlo v oči nepričakovano veliko število udeležencev pri shodu, jim ne moremo zameriti ; saj na njihovih šulferajnskih in drugih shodih kaj tacega ne doživijo in spoznati so morali, da je bil ves njih trud in jeza zastonj. Onemu dopisu le na kratko odgovorimo (takim neslanostim odgovarjati obširno bi bilo škoda papirja in črnila). Mi in vsi, ki so se shoda udeležili, smo ga zaradi poučljivih in koristnih govorov, milega petja in mične igre nad vse veseli in ž njim zadovoljni. Da je vas po shodu bolela glava, da ga vi ne morete prebaviti in zato brcate na vse strani in zoper nas hujskate, (hvala Bogu, kakor vidimo brez uspeha), kaj to nam mar? — Posebno napadajo ti ljudje, menda iz gole krščanske ljubezni (?) in iz gole krščanske „pravičnosti“, vrlega gostilničarja Aichwalder-a p. d. Kramar-ja. Slovenci! to je za vas najboljše priporočilo, da se ga oklenete in obiskujete njegovo zastrupljenje. Bili so namreč prepričani, da je to bil najhujši strup. Ves trg je bil poln vpitja in svetovanja. Zmerjali so Kotača, da ga je sem sam peklenščak prinesel, da tu itak nobenega praška ni prodal, ker nihče takšnega strupa ne potrebuje. V tem pride tudi štacunar iz gorenjega kraja trga, da bi zvedel, kaj se godi. Precej so mu pripovedovali, kaj se je pripetilo, da je hodil po trgu razcepdn mož, ki je prodajal prašek za stenice in miši. Maškinja si ga je tudi nekaj kupila, ali Franček ga je snedel. „In ta mož je imel plavi jopič — ?" »Da; že precej umazan in raztrgan.—" „ln rjave lase?" vpraša dalje štacunar. „Da; brado je imel tudi rjavo. —“ No štacunar se je začel muzati. Franček se je še drl, ker so mu hoteli v usta naliti terpentinovca. »In ta prašek je bil bel, v rdečem papirnatem zavitku ?" „Z napisom neke tvrdke (firme), kjer se strupi delajo." Štacunar se je zdaj začel smejati na vsa usta. »Ta prašek je od mene", pojasnjeval je vso stvar, in ni čisto nič strupen. Botra, ne dajajte Frančku terpentinovca. Nič mu ni.“ Vsi so štacunarja debelo gledali. »Ta potep si je od mene kupil", nadaljeval je štacunar, „tro-hico moke in meni se je to takoj čudno zdelo, kaj bode ž njo počel. Torej jo je ta goljuf prodajal za mišnico?" Franckovo mučenje je prenehalo in vsi so leteli iz trga, da bi Kotača vjeli. Ali po Kotaču ni bilo ne duha ne sluha. gostilno ! Na prihodnjem zboru pa se zberemo pri g. Kramarju še v večjem številu! Iz Spod. Dravograda. (Nesreča. — Sadje. — Nevihta.) Nek slepec iz naše občinske siro-mašnice si je zlomil nogo ; pripeljali so ga v bolnišnico v Wolfsberg in spremljala ga je tja ženska Skalarca, ki je imela skrb za siromake. Domu grede sta zašla z voznikom na Grebinj in tam se je zgodila nesreča. Zutraj so ljudje našli preobrnjen voz; kočijaž je bil močno poškodovan, Skalarca pa mrtva. Pokopali so jo v Grebinju. — Sadje je letos pri nas tako cvetelo, da se niti stari ljudje na kaj ednakega ne spominjajo. Zadnje de-ževanje je morda malo škodovalo, ali vendar upamo, da bo nam Bog dal dobro sadno leto. — Snega sicer nismo imeli, kakor zgornji Korošci, ali dež nas vendar vsak dan nadleguje. Dné 28. velikega travna smo imeli tudi že nevihto, kakor po leti. Bliskalo je in grmelo, — tudi malo toče je padlo, dež pa je šel prav kakor bi »iz škafov" vlival. Iz njiv, ki so na hribih je dež izpral zemljo, mali potoki so narastli ter poplavili s to zemljo travnike, med tem ko je na ravnih njivah stala voda, kakor v jezeru. Na mnogih krajih se je zemlja tudi vsedla. Hudega vremena varuj nas, Gospod ! Iz Želinj. (Podružničen shod.) Obletni shod podružnice sv. Cirila in Metoda za Velikovec in okolico binkoštni ponedeljek pri Kramarju nas je vnovič potrdil v boju za našo slovensko in katoliško stvar. Da nas ni tako malo enih mislij in enega duha, videli smo na tem shodu ; prostori so bili pretesni, toliko se nas je zbralo. Pa nam tudi ni bilo žal, da smo prišli, ker marsikaj poučljivega smo izvedeli in koristnega posebno za naše čase. Č. g. Podgorc so nam priporočali, naj se združujemo v kmečke zadruge, ker si bodemo združeni že še mogli pomagati na noge, česar posamezniku skoraj že ni več mogoče. Zadruge naj nam priskrbijo boljšega semena na njive, našim krajem primernih drevesc na bregove in sadne vrte, v hleve pa živine lepšega plemena, kot je na mnogih krajih do sedaj. Imamo sicer v Celovcu kmetijsko društvo , a ta se za kmeta le malo briga, za slovenskega in katoliškega kmeta že kar čisto nič. — Nadalje so nam č. g. govornik priporočali, naj bolj pazimo na gnoj, naj ne pustimo gnojnice stakati se po potih, ampak naj jo porabimo za travnike in njive; dobiček bode velik. Poglejte, so rekli č. g. Podgorc, kako lepo žito ima tukaj vaš sosed, graj-ščak, ko ve ceniti veliko vrednost gnoja. To je pa tudi res. Gospod pl. Ratzesberg skrbno pazijo na dober gnoj ; skoz celo leto morajo posli gnojišče polivati z gnojnico — in tako vlažen gnoj izdà. Priporočali so nam tudi skrb za sadje. Veliko zaleže sadje že za dom — koliko si ž njega lahko skupiš, ako ga imaš. — Gosp. Ražun so nas navduševali za slovensko šolo, v kteri bi pa tudi nemščine ne smelo manjkati. Da bi vendar že enkrat prišel čas, ko se bojo naši možje s tako srčnostjo potegnili za slovensko šolo, da bi jo dobili. Dokler nimamo slovenske šole, smo še vedno v nevarnosti, da nas nemškutarija pohrusta. — C. g. župnik iz Št. Ruperta so nam priporočili družbo sv. Cirila in Metoda ter nas spodbujali, naj ostanemo trdi v boju, četudi se nasprotniki na nas srdijo. — Med govori so nas vedrile lepe slovenske pesmi tru-šenjskega slovenskega pevskega zbora. Prisrčna Sosedinje so tajile, da so kupile kak prašek, ker bojda nobene nesnage v hiši nimajo, ali Maškinja je povedala, kjer je bil Kotač na zadnje, tam so izdali prejšnjega in tako je prišlo vse na dan. Nihče več ni mogel tajiti, in o snažnosti v hišah, s ktero so se prej radi pohvalili, je začel marsikdo dvomiti. Kotač je tudi v drugih krajih na tak način goljufal ljudi, dokler ga niso vjeli. Bil je kaznovan, četudi se je izgovarjal, da je ud društva zoper trpinčenje živalij in da je tako hotel živali rešiti strupa in smrti. Njegovim izgovorom sevéda niso verjeli. —S— * * * Zadovoljnost nad vse. V kuhinji grada ver-saillskega je bil za časa kralja Ludovika XIV. deček, čigar delo je bilo sukati pečenko na ražnju. Enkrat je šel skozi kuhinjo sam kralj in videl je dečka pri delu. Kralju je ugajal prijazni obraz dečkov in njegov veseli pogovor; mislil si je torej: Ta fant je znabiti sposoben tudi za kaj boljšega ; povprašam ga, ali je tega vreden. — Kralj tedaj vpraša: »Odkod si, in kakšno je tvoje delo?" — »Sem iz mesta Berry", odgovori fant, ne da bi vedel, da govori s kraljem — »imenujem se Štefan in pomagam v kuhinji." — »Koliko pa pri svojem delu zaslužiš?" — »Zaslužim toliko, kakor kralj." — »Hm, koliko pa kralj zasluži?" — »Toliko, kolikor potrebuje in toliko jaz tudi zaslužim. Več si ne želim." — Ljubi čitatelj! Ta revni deček je bil tako zadovoljen s svojim stanom, in za koliko bogatejši so nekteri ljudje in vendar niso nikoli zadovoljni. —č— hvala marljivim pevcem. Za konec smo pa dobili igro „Berite »Mir«“. Kako lepo so jo igrali! Igra je bila za nas čisto kaj novega, posebnega. Vrli igralci so jo pa tudi predstavljali s posebno vnemo in zato s posebnim uspehom. Posebej moramo pohvaliti zaradi dobrega igranja „župana“ (g. Štangl) in „Manico“. Slava in hvala igralcem; upamo, da nas bodo še večkrat tako prijetno razveselili. Drugo leto gotovo, ako pa mogoče še prej, je naša želja in prošnja — naj se snidemo zopet ! Od Hude luknje. (Veselica.) na binkoštni ponedeljek v jami se je obnesla dobro. Došlo je tudi nekaj vrlih Korošcev iz Prevalj. Živeli! — Ob tej priliki naznanjam, da se romantična jama vsak čas na izrečeno željo kakega društva ali rodoljubov razsvetli brez ozira na število obiskovalcev, ako se plača 10 gld. in podpisanemu naznani 8 dni prej. Janez Vivod v Doliču, pošta Mislinje (Misling). Iz Istre. (Volitev v deželni zbor.) Velike krivice se godè Slovencem na Štajerskem, še huje je za slovenske Korošce, a mislim, najhuje delajo sedaj Slovencem in Hrvatom v Istri. Prav peklenske so zvijače in laži, ki jih italijanska „kul-tura“ in druhal počenja, posebno ob času mnogih volitev ali gledé odobravanja naših volitev. Še vsem todi je v živem spominu kruto nasilstvo in krivična svojeglavnost, s ktero je laška večina deželnega zbora v Poreču lani zavrgla volitev 3 naših poslancev: gg. Jenko, Mandič in Kozulic. Postavno so bili lani vsi 3 izvoljeni, c. k. volilni komisar v Voloskem je sam zagovarjal pravičnost volitve, in celo italijanski verifikacijski odbor je bil za to. Tudi sodrug Kozulicu, to je Spinčic, je bil jednako s Kozulicem izvoljen. Torej povej, italijanska večina, kako moreš jednega potrditi, druzega zavreči? Večina italijanskih poslancev je volitev treh imenovanih zavrgla kot neveljavno! A ne boš italijanski Jaka! Minule dni so bile nove volitve v 2 okrajnih glavarstvih, v voloskem in lošinjskem. In s kakim uspehom? Naše letošnje volitve so še sijajnejše ko lanske vkljubu rovanju laške stranke! V Lov-rani so našinci lani svoje volilne može na Italijane zgubili, letos so pa naši zmagali. V Kastvu in Podgradu in še nekterih občinah so Slovani dobili več glasov ko lani, v nekterih krajih kakor v Dobrinju itd. so naši kar jednoglasno, ali skoro bi rekel, jednoglasno volili. V Podgradu so volili dan in noč do 5. ure zjutraj, da bi našim vzeli pogum, toda z nami je Bog, zato smo zmagali. Pri glavni volitvi dné 30. vel. travna so bili vsi trije poslanci gg. Jenko, Mandič in Kozulic izvoljeni j edn ogl a s no. To je sijajna zmaga, ktero je pridobila slovensko-hrvatska vstrajnost in navdušenost za dobro stvar; to je tudi najprimernejši odgovor drzni lahonski druhali, ki nam hoče krasti naše pravice. Resnično, v Istri po malem lezemo naprej, a gremo le zmerom naprej. Torej: „Naprej zastava Slave !“ *) J. M. Glasovi nasprotnikov. Nemški „scliulverelnu je imel o binkoštih občni zbor v Brnu, kteri je pokazal 1. da šul-ferajn močno hira, 2. da je popolnoma pod židovskim (judovskim) vodstvom. Dohodkov je imelo društvo lani za 43.327 gld. manj, kakor prejšnje leto. Da društvo hira, je poglavitni uzrok ta, ker ga zapuščajo judje, kteri so doslej šulferajn izkoriščali za politične, nemško-liberalne namene. Na-cijonalci (ndrodovci) hočejo društvo dobiti v svoje roke. Doslej so še propadli, a gotovo ne bodo od-jenjali. — Pri zboru so se razkoračili kajpak tudi nad slovenskimi duhovniki, češ, da le-ti najbolj zavirajo in nasprotujejo delovanju šulferajna. No, slovenski duhovniki so zavoljo tega napada ravno tako mirno spali, kakor prej, ali nemški gospodi bodi povedano, da bodemo šulferajnu vedno in odločno nasprotovali tudi zanaprej, in se ga branili z vso silo, dokler se bo vtikal med Slovence in v svoje šole ter s svojimi Judeževimi groši in darili lovil slovenske otroke! Od tega ne odjenjamo! — Rekli so na zboru, da šulferajn zaradi prepičlih dohodkov ne bo več mogel ustanavljati novih šol in da bodo morali opustiti nektere dosedanje podpore. Kaj bo, če pridejo tako ob kruh, hočem reči ob Judeževe groše tudi naši koroški učitelji?! Na shodu celovške šulferajnske podružnice smo slišali, da so koroški učitelji, t. j. tisti, ki rogovilijo na Slovenskem za nemštvo in liberalizem, lani dobili 945 gld. kot „ehrengaben“ ali po našem: kot Judeževe groše. Lep denar, kterega se veseli 72 učiteljev ; kaj bo, ko usahne zlati vir ? ! Ali bodejo potem tudi še s takim navdušenjem in^^prepričanjem" agitirali in delali zgago med našim ljudstvom ? .... °‘ „Baiieriibund“ se je spravil zadnjič med Nemce v Milstat, da tam prodaja svojo neslano *) Svojim južnim bratom srčno čestitamo na sijajni zmagi ! Živeli! Slava tako vstrajnim in navdušenim borilcem, ki naj so sijajen izgled nam koroškim Slovencem. Le posnemajmo isterske slovanske junake! Uredn. ! modrost. Černik, Kiršner in drugi so po stari, menda že prirojeni navadi udrihali po „klerikalcih“. Zavrniti je hotel njih laži in zavijanja navzoči gosp. baron Manndorff, pa liberalni „bauernbundarji“ so prevpili njegovo besedo, ker nočejo poslušati resnice, in ker se bojé, da bi ljudje, ki sedaj še letajo za „bauernbund“-om, slišali enkrat tudi drugi glas, in se potem spametovali. Tudi taka „po-moč“ bauernbundu ne pomaga za vselej ! —o. Politimi pregled. Avstro -Ogerska. Delegacije so se zbrale v Budimpešti dné 30. m. m. Skupne potrebščine av-stro-ogerske države za 1.1897. iznašajo 160,584.751 gld., t. j. 4,244.180 gld. več, kakor letos. Od tega se potrebuje samo za vojake 151,642.088 gld., t. j. 4,026.000 gld. več!! Cesar je pri pozdravu delegacij poudarjal, da živi naša država z vsemi drugimi v dobrem razmerju in da smemo upati, da se ohrani mir. In vendar vojaške potrebe rastejo tako strašno! — Dopolnilne volitve v Istri dné 30. vel. travna so končale z jednoglasno sijajno zmago slovensko-hrvatske stranke. Več povemo v dopisu. — O državnem zboru, kteri je bil zbran do 6. rožnika, spregovorimo danes obširneje na prvem mestu. Tu naj omenimo še, da je finančni minister predložil načrt postave, da naj se Kranjski dovoli pol drugi milijon gld. posojila po 3°/o- Dr. Lueger je med drugim zopet zelo ojstro pa resnično govoril proti Ogrom. — Za ogersko tisočletnico in razstavo se ljudje le malo zanimajo. Razstava je zelo slabo obiskana, in konec bode grozen fiasco in polom, ker so dohodki pičli, stroški pa ogromni. Baharija se bo sama ujedla. Druge države. Tudi Angleži nimajo sreče v Afriki, kakor Italijani ne. Sudanci so jih hudo naklestili. Egipčanski vojaki so grozno bežali, ko so jih napah Sudanci. Večina egipčanskih vojakov je kar pometala puške in zbežala, ko je zagledala sovražnika. — Na Kreti so se vneli o binkoštih krvavi boji med vojaki in krščanskimi prebivalci. Turki že ropajo po celem otoku in morijo kristijane trumoma. Rusija, Angleška in Grška so vsled tega odposlale več vojnih ladij na Kreto. Tudi turška vlada pošlje tja mnogo vojakov in nekaj vojnih ladij. — Laška vojska v Afriki je končana, za Lahe seveda zelo nečastno. Laški vojaki so se povrnili v domovino, le mala posadka je še ostala v Masavi. V desetih letih 1885 — 1894 je žrtvovala Italija 198 milijonov lir, da bi si pridobila Abesinijo. V tekočem letu so znašali stroški 127 milijonov lir, za prihodnje leto pa je določenih zopet 56 milijonov. Skupno se je porabilo za prazen nič celih 351 milijonov lir, povprečno po 2974 milijonov lir na leto. In koliko človeških žrtev! — Kronanje ruskega carja se je zvršilo s sijaj-nostjo, ki se dà le težko popisati, ki pa priča o silni mogočnosti ruskih carjev. Z veseljem moramo poročati, da je bil papežev zastopnik, nuncij Agli-ardi, od carja posebno odlikovan. Žal, da je lepe slavnosti motila strašna nesreča. Dné 30. velikega travna bi se imele med ljudi razdeliti jedi in pijača. Pri tem pa je kar iz začetka nastala tako strašna gnječa, da je bilo k smrti zmečkanih menda nad 2000 ljudij, silno veliko pa hudo poškodovanih. Car je dal one, ki so se na tako žalosten način ponesrečili, pokopati na svoje stroške, za ranjene hoče radodarno skrbeti. — Kako lepo skrbijo sv. Oče za Italijane, kaže zopet ta-le slučaj: Poslali so k Meneliku posebnega poslanca, ki naj ga prosi, da izpusti laške vjetnike. Upati je, da sv. Oče dosežejo blagi namen ! Tako papež z dobrotami v vzvišeni krščanski ljubezni povračujejo, kar jim je žalega storila laška država! Gospodarske stvari. Kako se muhe in brenclji odzenó od tovorne živine. Da se nadležni mrčes v vročih dnevih odžene od živine, rabijo nekteri kuhano vodo, v kteri se je kuhalo orehovo perje, pelin, vodeni dresel in lopatika ali aloa. S tem se namažejo konji in oprega. Ako pa tega ni pri rokah, rabi naj se rman, ki raste povsod ob potih. Ž njim naj se živina obdrgne. Kdor hoče rabiti v ta namen lopatiko, naj v dveh litrih vode skuha 20 gramov lopatike ter naj s tem namaže konje in opravo. Če bi to ne pomagalo, poskusi naj se s karbolnim oljem ali z zmesjo, ki ima 10 delov petroleja, 10 delov ribje masti, 10 delov lavorje-vega in en del nageljnovega olja. V Ameriki rabijo farmarji zmes iz dveh delov ribje masti in iz enega dela petroleja. j;Dol. Nov." N o v i č a r. Na Koroškem. Zakonska načrta o novem volilnem redu za koroški deželni zbor in o do-! kladah na vino, ki se pripelje v Celovec, nista do- bila najvišega potrjenja zavoljo formalnih napak, čudno ; v našem deželnem zboru sedi toliko dohtarjev in še pravilne postave ne znajo skrpati ! ! In ti naj rešijo kmeta? Da se Bog usmili! — Novo požarno hrambo so ustanovili v Št. Lipšu. — Nemško katoliško-politično društvo je binkoštni torek zborovalo na Kekovem ob Trbižu. — Znani hotel „Sandwirt“ v Celovcu, kamor radi zahajajo tudi Slovenci, kupil je gosp. Jilg, sedaj restavratér pri „Kaiser v. Oesterreich" v čelovcu. Pričakujemo, da bode tudi novi g. posestnik, ki prevzame hStel z novim letom, Slovencem tako rad postregel, kakor dosedanji posestnik g. Simon. Potem zahajali bodemo tjà tudi zanaprej in svoje zbirališče priporočali znancem. — Neznani uzmoviči so izpraznili nabiralnike v farni cerkvi na rudi. — Celovški mestni zbor je odposlal dné 3. t. m. deputacijo na Dunaj, ki se je potegovala za železnico preko Karavank. Da le z uspehom ! — Zasebni uradniki v Avstriji se po skupnih društvih potegujejo za to, da se zboljšajo njihove razmere in se jim za stara leta zagotovi primerna pokojnina. Prizadevanju je želeti najboljšega uspeha! Na shod katoliško-delav-skega društva pri Šteklu v Prevaljah dné 31. vel. travna so prišli tudi mil. gosp. knezoškof Jožef, vozéé se od Strojne v Črno. Spregovorili so delavcem nekoliko spodbudnih besed in jim podelili svoj blagoslov. Pričakujemo, da nam kak prijatelj še več sporoči o tem ! — Spodnjedravberška kmetijska podružnica ima v nedeljo dné 14. t. m. shod na Blatu pri Libeličah v gostilni gosp. Kramarja. Poučeval bode gosp. dr. E. Kramar iz Celovca o živinoreji. Na Kranjskem. Presvitli cesar so z najvišjim odlokom z dné 26. vel. travna izvolitev gospoda I v a n a H r i b a r j a za župana deželnega stolnega mesta Ljubljane potrdili. — Krščanski slovenski delavci so v Ljubljani ustanovili svoje pevsko društvo „Zvon“. Pravila so že potrjena. Dobro! — Posojilnico so ustanovili v Sodražici. — Dné 24. vel. travna se je podrla v Kropi spodnja fužina. Škode je več tisoč. Da se je to primerilo v delavnik, bilo bi zasulo kacih 30 ljudij. Valjači za železo ostali so nepoškodovani. Fužina je bila že stara in lanski potres jo je bil pa še bolj razrukal. — Občni zbor „Slovenske Matice" bode v sredo dné 24. rožnika ob 5. uri popoludné v mestni dvorani ljubljanski. — Družba salezijanskih sotrud-nikov je imela binkoštni torek lep shod v Ljubljani. — Po Gorenjskem in tudi po nekterih krajih Koroške je pred binkošti globoko zapadel sneg. — Cesar so potrdili novi stavbeni red za ljubljansko mesto. — V Knežaku je umrl župnik Iv. Strnad. — Javen shod je imel dné 31. vel. travna deželni poslanec dr. J. Žitnik v Škocijanu. — Bralno društvo so ustanovili na Robu. — Dné 31. vel. travna so hoteli socijaldemokratje zborovati v Novem mestu. Ker je pa prišla večina katoliških delavcev, ki niso hoteli poslušati socijalističnih naukov, so morali shod zaključiti. Na Štajerskem. Pri sv. Barbari pod Mariborom so ustanovili „bralno društvo". — Na shodu štajerskih učiteljev v Gradci bilo je čez 1000 udeležencev navzočih. Učitelj Hórvatek je v svojem obširnem govoru pojasnoval resolucijo, v kteri so vse tirjatve učiteljstva kratko pa jedrnato in odločno navedene. Ta resolucija sprejela se je jednoglasno. Govoril je tudi socijalni demokrat Ressel, in učitelji so mu ploskali!! — Pravico javnosti je naučno ministerstvo podelilo privatnemu ženskemu učiteljišču č. šolskih sester v Mariboru. Vsled tega se že letos tukaj vrši zrelostni izpit za četrtoletnice. Ta ministerski odlok pač najlepše priznava izvrstno delovanje čč. šolskih sester mariborskih. Čestitamo ! — Pred porotniki v Celju je zadnjič stal Anton Čagran, pomožni učitelj iz ljutomerskega okraja, zaradi grdega pohujšanja šolske mladine. Obsodili so ga na 6 let težke ječe. Na Primorskem. Dné 25. vel. travna je umrl v Strasoldu pri Gradiški slavni feldcaigmojster baron Kuhn v 79. letu svoje d6be. Bil je lastnik kranjskega pešpolka št. 17. in eden najboljših avstrijskih generalov, ki se je zlasti odlikoval v letih 1848., 1849. in 1866. v vojski proti Lahom. Kot vojni minister si je veliko zaslug pridobil za pre-osnovo vojaštva. — Nadvojvoda Leopold Salvator je v Gorici te dni nadzoroval artilerijo. — Ministerstvo je mestnemu zastopu goriškemu zaukazalo, da mora za slovensko ljudsko šolo priskrbeti primernih prostorov sredi mesta. Skrajni čas je že ! Po drugih deželah. Na Španjskem vlada velika suša. Kmetje se bojé, da letos ničesar ne pridelajo. Na Španjskem že žanjejo v vel. travnu in rožniku. Kruh se je po deželi že zelo podražil. Primanjkuje že vode. Vlada je izdala oklic na prebivalstvo, naj ne trosi po nepotrebnem vode pri pomivanju in pranju. — Kolera vedno hujše razsaja po Aleksandriji in Kajiri. Kdor le more, beži v druge kraje. — 18 let po nedolžnem zaprt je bil v Zagrebu kmet Čelko. Leta 1878. so po krivem obsodili njega in kovača Grišnika, češ, da sta umorila postiljona P. Mavrina. Grišnik je umrl 1. 1887 v ječi ysled žalosti, Čelkota pa so sedaj izpustili, ker so se našli pravi morilci. — V Tiflisu v južni Eusiji je te dni umrla vdova Arutjanova, stara 120 let. Starka je bila do zadnjega trenotka pri-lično krepka ter je šivala brez očal. Raznoterosti, Koliko je v Avstriji uradnikov ì V naši državni polovici je 9022 uradnikov jednajstega či-novnega (plačilnega) razreda, 8252 desetega, 8381 devetega, 3205 osmega, 1946 sedmega, 713 šestega, 203 petega, 37 četrtega, 20 tretjega, 10 druzega in 1 prvega činovnega razreda, skupaj 31.790 uradnikov. Izvrstna naredim. Da bi odpravil popivanje med do- in popoldnevno službo božjo, je izdal predsednik neke francoske pokrajine naslednjo naredbo: »Vsi pivci“, ki so pred- in popoludne med službo božjo v krčmah, smejo oditi, brez da plačajo." Pomagalo je. Priporočamo gosp. županom v posnemo! Nekaj o gledališčih. Nek francoski profesor objavil je statistiko gledališčnih požarov za čas od 1. 1751. do 1885. toraj za 135 let. On pravi, da je med tem časom zgorelo 730 gledališč (teatrov) in se je ponesrečilo 6573 ljudi. Največi požar bil je v Kapodistriji, kjer je 1000 ljudi zgorelo, v Filadelfiji 970, v Petrogradu 800, v Kantonu 1670, v Knebeku 200, na Dunaju 450 in v Parizu pri požaru komične opere 268 ljudi. Na leto 8 milijonov ljudi obiskuje gledališča. Duhovniške zadeve v Krškej škofiji. Na binkoštno nedeljo so birmali mil. knezo-škof v celovški stolnici 636 otrok, v pondeljek pa 534, vkup 1170. —Na župnijo Št. Jur blizu Nemškega Št. Vida je prezentovan č. g. Jan. K o n r a d y, mestni kaplan v Celovcu. — V pokoj je stopil č. g. A. Kristyniak, župnik v Zelčah. — Umrl je č. g. Fr. Oman, župnik v Knezovi, star 74 let. N. v m. p. ! Z ozirom na poziv v „Miru“ št. 15. so za nagrobni spomenik pokojnega gospoda profesorja Josipa Lendovšeka darovali: Preč. gg. kanonik Lambert Einspieler B gld., kanonik dr. Anton Mùller 1 gld., c. in k. nadštabni zdravnik v pok. dr. Val. Janežič 2 gold., stolni kaplan Mat. Ražun 2 gold., mestni kaplan Anton Pelnaf 1 gld., prof. Ivan Scheinigg 1 gld., prof. Tomaž Schrey 1 gld., trgovec B. K. Rossbacher 1 gld., trgovec Fr. Sadnikar 3 gld., prof. dr. Jak. Šket 2 gld., ravnatelj Simon Janežič 2 gld. ; Fr. Dular, okr. živinozdravnik v Bosniški Gradiški, 5 gld. ; Mat. Prosekar, župan in posestnik v Kotmarivesi, 2 gld. ; Jož. Peterman, župnik na Otoku, 2 gld. ; Martin Štih, posestnik v Št. Janžu, 1 gld. ; Marija Štih, posestnika hči v Št. Janžu, 50 kr.; Jos. Rozman, župnijski upravitelj v Šmarjeti pri Velikovcu, 3 gld.; J. R. Hočevar, mag. farm ac. in posestnik v Cerkljah, 2 gld.; Matej Grm, ekspozit v Raj-beljnu, 5 gld. ; Vekoslav Legat v Celovcu 5 gld. ; prof. Ivan Hutter 1 gld., dr. M. Murko na Dunaju 1 gld. Skupaj 48 gld. 50 kr. Loterijske sreeke od 6. rožnika. Line 65 86 4 54 42 Trst 43 45 10 76 86 Tržne cene v Celovcu dné 3. rožnika. Ime blaga na birne na hektolitre gld. | kr. gid. kr. pšenica 5 6 25 rž 4 45 5 56 ječmen — — — — oves 2 60 3 25 hej da 3 50 4 37 turšica (sirk) 3 55 4 43 pšeno (kaša) 7 20 9 — fižol — — — repica (krompir) — — — — deteljno seme — — — — grah — — — — Sladko seno je po 2 gld. 50 kr. do 3 gld. — kr. kislo 1 gld. 50 kr. do 2 gld. 30 kr., slama po 1 gld. 60 kr. do 2 gld. 10 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 72 do 80 kr. kila, maslo in puter po 1 gld. do 1 gld. 10 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po — do — gld. ^ Za Jedn0 Učenje (Trinkkur) zadostuje >> 1 zaboj z 36 litri. Cena 33 kron franko. Štacija Slavonski Šamac. Naslov : Sičara-uprava, pošta Modrič (Rosna). Mlinske kamne iz slavnozuane tvarine, ki se dobiva v kamnolomu pri Fisckbacku nad Trbižem, tako kamne za pšenico, kakor tudi mlinske kamne iz trdega kremenjaka (Quarzfeuerstein) za trdo mlenje rži, turšice, ovsa, hajde, za mlenje živinske piče, za drobljenje žita in za ječmenove stope, nadalje kamne za piljenje lesa, mečkanje farb, za mline za glazure, mavec (gips) in cement izdeljuje in prodaja lieopoM lùagger v Trbižu na Koroškem. Podružnica pri g. J. Hofierju, stavbeniku mlinov v Celovcu. primes k bobovi kavi edino zdrava kavina pijača. Dobi se povsod, pol kile za 25 kr. Svarilo! Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom Kathreinei* Razpis. Vsled zidanja šole v Selah, razpisuje podpisani krajni šolski svèt minuendo dražbo, ktera se bode vršila dné 24. rožnika 1896. 1., ob 11. uri dopoludne, v gostilni „pri Mazeju". Tukaj so tudi na razpolago in v pregled načrti in proračun , kteri znaša 7293 gld. 95 kr. — Prevzame se vse delo skupno in mora podvzetnik pri oddaji položiti 100/0 kavcije. Krajni šolski svèt v Selah, dné 30. velikega travna 1896. 1. Tomaž Ogris, načelnik. Novo sèzidano posestvo, kakih 10 minut oddaljeno od Velikovca, ki ima okolu 100 birnov posetve in je posebno pripravno za mlekarsko obrt. je zaradi družbinskih razmer na prodaj ali pa se dà v najem. Poleg posestva se nahaja lep vrt za sadje in zelenjavo, vse aron-dirano in v dobrem stanu. Natančneje o tem se izve pri g. Fr. Tratniku, gostilničarju pri „Ele-fantu“ v Celovcu, kolodvorske ulice hiš. št. 25. sms. IVAN SCHINDLER 1= o STROJEVE. SPRAVE ìkORODJE VSAKE VRSTI n KMEJ -ob er T_ n 1 j s K^I^PQHI SNE namen b e Popravila, se preozemajo la najboljio in najprimernijo izpeljano. .. OsKcrbovanje posamesnik skladnih dolov Za Strojeve vsake vrsti-/Uu tc fictA^o rut. rvec/via òn iMuóru? -ssss-BSi Jfig igCŽr* « H Fmbergu pri Dunaju* aisui Kmetiško posestvo je na prodaj v tinjskej fari na Brankovcu nad Strasshofom. Pohištvo je prostorno, trdno zidano in čisto novo, ima 18 birnov posetve, travnika, gozda in paše za domačo potrebo, silno lep in solnčni sadni vrt okoli hiše, z obilnim in žlahtnim sadjem. Proda se iz proste roke. Več pove posestnik „J a k o b" na Brankovcu, občina Važenberk, pošta Tinje (Tainach) na Koroškem. t/ Peter Zerovnik, gostilnica „pri Sokolu11 v Kamniku, velike ulice št, 18, priporoča svojo gostilno p. n. občinstvu v mnogo-brojni obisk. — Dobi se izborno dolenjsko in go-riško vino, okusna hrana in tudi prenočišča, vse po naj nižji ceni. 9«~K# W«I A prežgan iz vina lastnega pridelka, priznan kot najboljše, čudovito učinjujoče in bolečine olajšujoče sredstvo proti protinu, trganju po udih in skrnini. Steklenica velja 1 gld. 20 kr. Sturi JaonjaSi, izvrstno zdravilo za želodčne bolezni in proti onemoglosti; steklenica 1 gld. 50 kr. Razpošilja se po pošti. Kdor vzame štiri steklenice, pošljejo se mu franko. Benedikt Hertl, vlastelin grajščine Golič pri Konjicah (Gonobiz) na Štajerskem. Velika zaloga kovanih železnih cevijza vodovode po tovarniških cenah pri Konradu Proseliti v Celovcu, tovarna za kmetijske stroje. Na vec let v najem, ali pa tudi popolnoma prodà se kovačnica na vodo z malini posestvom (gruntom); pohištvo je v dobrem stanu. Več pové Miha Kumer v Črni na Koroškem. Aažno :a čevljarje, sedlarje, jermenarje n šivilje: najboljše in najcenejše šivalne stroje vsake vrste, josamezne dele teh strojev in igle vsake vrste kakor tudi železne Magajnice, varne proti ognju n tatovom, prodaja podpisani in stroje tudi po coni popravlja v svoji delavnici. Tovarniške cene. Matija Planko v r.Alnvrvn. "Rnrp^Jissp! št. 12. Tudi priporoča najnovejša pnevmati čna kolesa (bicikeljne) v raznih velikostih in po najnižjih cenah. Ozira vreden zaslužek posebne vrste in dolg. «trajnosti ponudi se v vsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam. Pismena vprašanja pod „9132“, Gradec, poste restante. H košnji (seči) in žetvi priporočam sloveče Bistriške kose z zgoraj navedenim fabriškim znamenjem in izvrstne srpe, kakor tudi prave Bergamaške kamne (osle) najbolje vrste po najnižjik cenah. Franc Sadnikar, trgovec z železnino v Celovcu, Burggasse štev. 7. (Vnanja naročila izvršujem po pošti in naj se blagovoli dolgost kos naznaniti.) ra>mmoa^mm«>oo