Iz haj n vsalt četrtek. Ona mu jo 3 K na loto. (Z» Nomčijo 4 1C, r.a Amorilto in drii|>n tujo državo o K.) — Posamezno štovilko so prodajajo ——po 10 vinarjov. ——
Spisi in dopisi so pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba*. Ljubljana. Kopitarjeva ulica. Naročnina, roklamaeije in in-soratipa: Upravništvn ^Domoljuba*, --Ljubljana, Kopitarjeva ulica.-
Dobrih štirinajst dni je tega, kar je 0. irski ministrski predsednik grof T.sza prebral izjavo našega zunanjega ministra Buriana, v kateri je povedal, kaj hoče naša država doseči v sedanji vojski. Zunanji minister sam nima pravice govoriti ne v ogrskem, ne v našem državnem zboru, ki sicer, kakor vemo, sploh ne zboruje; njegovo mesto so delegacije, ki jih tudi ni. Zato je pa naprosil Tiszo, naj prebere njegovo izjavo. Potrebna je bila, ker so pred njim govorili že zunanji ministri drugih, tudi nam sovražnih držav; zlasti angleškemu ministru Greju je bilo treba odgovoriti, ki so je pred kratkim skliceval na to, kako jc pomagal ob posvetu državnikov v Londonu svoj čas, cla so se razna vprašanja ob balkanski vojski mirno in za Avstrijo ugodno rešila, in iz tega hotel posneti, da bi se ?: njegovo pomočjo dala preprečiti svetovna vojska, ko bi bila Avstrija, hotela sprejeti od njega predloženi posvet zastopnikov velikih držav o njenem sporu s Srbijo.
O takem posvetu ali konferenci, kakor mu pravijo s tujo besedo, se je že mnogokrat govorilo in naši sovražniki so vse storili, da bi bili pred svetom našo državo naslikali kot vzrok svetovni vojski, češ da ni sprejela od Angležev predlaganega posveta. Ta misel more dobiti zase samo človeka, ki ■io popolnoma pozabil, za kaj je šlo med nami in med Srbijo.
Predlani v nedeljo pred sv. Petrom — to dni smo doživeli drugo obletnico ~< jc bilo, kar sla v Sarajevu gasilne smrti v vseh nas neizmerno žalost končala svoje življenje prestolonaslednik Franc in njegova žena Zo "ja. Natančna preiskava jc dognala,
da so zarotniki dobili orožje iz srbske kraljeve orožarne, da jih je srbski častnik učil streljati in metati bombe, in da so vedele, kaj se namerava, osebe zvezane s srbskim kraljevim dvorom in s srbsko vlado. Naši državniki, ki so odgovorni za politiko v državi, in dolžni odstraniti vse, kar grozi njenemu mirnemu obstoju, so po natančnem preudarku sklenili, da hočejo priti s Srbijo do čistih računov, izlepa, če sprejme v ta namen sestavljene pogoje, če pa ne, pa tudi izgrda. Že prej, zlasti ko je naš cesar proglasil, da spadata Bosna in Hercegovina v našo državo, so nam Srbi dali mnogo posla in s svojimi pripravami za vojsko proti nam, tudi silno stroškov, Ob balkanski vojski je šlo tudi vse navskriž in tudi takrat je imela naša država strašno sitnosti in novih ogromnih stroškov. Krvavo dejanje v Sarajevu je izbilo dno. Ko bi bila Avstrija takoj napovedala vojsko Srbiji, ko se je dognalo, kje je imel divji umor svoje korenine, bi ji ne mogel nihče nič očitati. Pa ni, nego stavila jc prej svoje zahteve, stroge in odločne sicer, toda le take, ki naj bi ji zagotovile v Srbiji mirnega soseda. Nedavno se je dognalo, da bi bila Srbija te pogoje sprejela, ko bi 110 bila Rusija skočila vmes. Ta ji ni dovolila sprejeti omenjenih pogojev in ji je seveda za slučaj vojske obljubila svojo pomoč.
Pa še nekaj se jc zdaj odkrilo. Ko je bila Avstrija žc napovedala Srbiji vojsko, bi se bila dala svetovna vojska še vedno preprečiti, ko bi bili hoteli Angleži in Rusi lc količkaj pripoznati, kako nujno jc bilo, da se urede razmere s Srbijo. Brez kapljice krvi bi bilo šlo, ker je naša država ponovno izjavila, da nc mara v sporu s Srbijo nobene pedi zeml je si prisvojiti, in ker je dne 31. julija T914 sklenila celo, da je s posvetom zastopnikov velikih držav
(Angleške, Francoske, Rusije, Nemčije) zadovoljna, samo da mora imeti prej neko jamstvo v rokah proti Srbiji. Sprejela je ta-le predlog, ki so ga dne 30 julija Grey, nemški poslanik Lih-novski in ruski poslanik v Londonu sestavili, in ki slove: »Ko primarširajo Avstrijci v Belgrad in se tam ustavijo, bodo velike države presodile, kako more Srbija zadovoljiti Avstrijo, ne da bi svoje državne pravico in svojo neodvisnost oškodovala.«
Torej brez krvi! Srbi bi pustili, da zasede naša armada Belgrad in naši vojaki bi bili tam ostali, dokler bi se zastopniki velikih držav ne dogovorili, kako naj sc tloseže mirno srbsko sose-dovstvo za Avstrijo. Ruska armada je bila pa že ponoči dne 30. julija mobilizirana in vsa reč sc je zasukala tako, da sc je po svetu vnel krvavi požar, ki še danes ni poga.šen. Zdaj jc cela srbska država na tleh, srbska vojska poražena, ljudstvo glada, bolezni in trpljenja izžeto, kralj pregnan, Anglež v nevarnosti celo na svojih otokih, Francoz v vednem strahu, da mu Nemec ne pride v Pariz, Belgija uničena, velik del Rusije v naših in nemških vojakoV rokah.
I11 zdaj — po dveh letih — naš zunanji minister brez vsake željo po kakih prilastitvah, s tisto potrpežljivo mirnostjo poudarja, cla smo miroljubna država, da naše zahteve za slučaj miru ne bodo visoke, in tla nočemo pravzaprav nič drugega, nogo zagotovilo, da bomo v miru lahko živeli in sc razvijali. ___
Praznik sv. apostolov Petra in Pavla. Kdor ga je kdaj doživel v Rimu, ga nc pozabi nikdar več.
Štev. 27. V Ljubljani, dne 6. julija 1916. Leto XXIX.
Kresno solnce kot zlat blesk, razlit nad Rimom. Po cestah hite romarji v pisanih nošah vsega sveta. Hrepeneče hite, vsi proti istemu cilju. Tam na velikanskem trgu sredi slikovitih stebrišč stoji tempelj, kakršnih nima svet. Po stopnicah stopajo romarji kvišku, mogočna bronasta vrata so široko odprta, m tisoči in tisoči stopajo skozi vrata. Kakor valovi sc gibljejo množice. Notri vonj po cvetju in kadilu in morje lučic. Tam gori pa se dviga oltar nad grobom sv. Petra. In nad oltarjem v nedoscžni višini kupola ha v kupoli silen napis: »Ti si Peter Skala, in na to skalo bom zidal svojo Cerkev in peklenska vrata je nc bodo premagala!« In orgije buče in iz zbora se sliši nepozabni spev:
O srečni Rim! S krvjo apostolov
Škrlatno oškropljen in posvečen,
Presegaš ti lepote vse sveta!
Kdor jc slišal ta spev, ga nc pozabi nikdar.---
Svetovna vojska je odtrgala narode od Rima. Noben romar ne more poklekniti na grob sv. Petra, da bi molil tam za svoje, za ljudstva, za blaženi mir, za edinost med narodi, da bi ponavljal tisto Gospodovo molitev: da bi bili vsi eno! In nobeden ne more k čuvarju tam ob grobu, k njemu, ki je Petrov naslednik in Kristusov namestnik na zemlji, da bi mu potožil svojo gorje, ponovil svojo ljubezen in zvestobo in prejel njegov blagoslov. V Rimu gospodari sedaj vlada, ki je njegov in naš sovražnik. Med nami in sv. Očetom stoje, sovražne armade in ne pusto ne, njemu, da bi nas tolažil, ne nam, da bi iskali pri njem pomoči in tolažbe. ,
A če 'ločijo -od Rinm naša telesa sovražne meje, našega duha in naših src ne morejo ločiti. Naša srca so v Rimu pri sv. Očetu. V duhu smo romali na praznik sv. apostolov na grob sv. Petra in v duhu romamo v Rim vsak dan. Vsak dan smo s srccm pri sv. Očetu. Zakaj mi vemo, kaj nam je Rim. Rim jc nam sveto mesto. Tam so grobovi svetnikov, od tam nam je prisijala luč sv. vere in tam je še vedno živo središče vsega krščanstva. Naj tudi sovražniki ravnajo s sv. Očetom, kakor da je njih jetnik, sv. Oče dviga blagoslavljajo roke nad nami in vsemi narodi, in naj bi mu uklenili roke, njegova ustna bi še šepetala blagoslov, in naj bi zaglušili njegov glas, njegovo srce bi vendar molilo za nas.
V tej strašni vojski sc je tako očitno pokazalo, kam žene narode človeška politika brez vere in Roga. Toliko je bilo govorjenja o svobodi in bratstvu narodov, a kaj je bil konec vsega? Krvavo klanje! Zastonj — brez vero in Boga nikdar ne bo na svetu sporazumnosti, ljubezni in miru. Človek brez vere je sebičen in zato sovražen, in taki so brez vere tudi narodi in države. Evangelij miru je božji evangelij. Kristus ga je prinesel in njegova Cerkev ga hrani in sv. Oče jc njegov glasnik. Le iz Rima more iziti glas resničnega in blaženega miru. Sv. Oče je namestnik »Kralja miru«, zato more biti tudi le on pravi 2»
posredovalec miru in razsodnik narodov. Sv. Oče je oče vseh, zato vse ljubi in vsem želi, kar je najslajšega na zemlji, medsebojno ljubezen, mir, a on more tudi zagotoviti ta mir in to ljubezen, saj je Sv. Duh z njim, Duh sveta in Duh moči. O ko bi mu narodi z zaupanjem izročili svoje pravde in prepire, kako hitro bi prišel blaženi mir!
Ko je to tako očitno, in ko sv. Oče od početka vojske doslej neprestano misli in dela le za mir, pa nekateri šču-jejo zoper njega, kakor da je on kriv, da vojske še ni konec. Človek ne bi verjel, da je kaj takega mogoče. A že mora biti, zakaj le taka satanska zloba je mogla zbegati tudi nekatere sicer dobre ljudi. Bog odpusti tistim, ki v teh strašnih časih rujejo zoper edino, kar nas še more rešiti, zoper vero in Cerkev, zoper sv. Očeta in Rim! In naj bi bilo vojske danes konec, ako nc bo narodom glas sv. Očeta svet, bomo, preden mine četrt stoletja, doživeli novo, mogoče še strašnejšo vojsko. Rusi že premišljujejo, koliko bodo takrat lehko vrgli armad na bojišče — če se bodo naprej tako množili, bodo lahko spravili skupaj, tako pravijo, 20 milijonov vojakov — in imajo tudi rosno voljo pripraviti se na novo vojsko. Zato more mir zagotoviti le pameten sporazum, a ta jc mogoč le v duhu krščanstva, če se narodi zopet zavedo evangelijskih resnic. A te resnice svetu oznanja ravno sv. Oče v Rimu.
Kaj storiš, če ti: kdo grdi očeta ali mater? Hrbet mu obrneš, zakaj tak človek ni tvoj prijatelj. Obrni hrbet tudi njemu, ki ti grdo,govori o sv. Očetu in Cerkvi! O Rim, da bi; mi mogli zopet, kmalu poromati k tebi in poklekniti na grob sv. apostolov in poljubiti sv. Očetu blagoslavljajoč© roko! Saj vemo, da bomo iz njegove roke prejeli mir, zato bo naše romanje -— romanje velike srčne zahvale. Kako lep bo tisti čas! Naj bi kmalu kmalu prišel!
Pregled po svetu.
Romunija. Romunski: listi pišejo o začasni demobllizacrji in sicer zaradi žetve. V' Italiji pa sodijo, da ni žetev,' ampak da so močne ruske čete v bližini romunske meje, povod za razorožitev. Ni izključeno, da bo ententa ravnala z Romunijo, kakor z Grčijo .
Grčija. Grški kralj Konštantin se poda v notranjost dežele, ker nc mara vplivati na volitve. Nasproti listom je izjavil, da so ga višjo koristi grškega ljudstva, ki mu preti lakota, nagnile,, da je podpisal zahtevo entente; tako upa, da bo izvlekel deželo iz stisk. Kralj! je tudi podpisal splošno razorožitev armade in1 mornarice.
Amerika se zapleta v vojsko. Sv. oče Benedikt XV. je posredoval za mir, a kakor se čuti, brezuspešno. General Pershing, ki je imel za prvo silo 15.000 mož, je v prvih spopadih izgubil baje 8500 mož. Nahaja sc 60 'milj zahodno od Carrtizala. Mehikanski general Car-
ranza, ki koraka proti ameriški meji, ga namerava odtrgati od drugih čet in ujeti. — Wilson je naročil, da morajo vse tovarne, ki izdelujejo strelivo in orožje kljub drugim naročilom, delali za domačo armado. Angleži so zaradi tega v velikih skrbeh, ker bi jim pošel vir za dobavo streliva. Ameriški bogataši so nevoljni na Wilsona. — Neposredni spor mod Mehiko in Ameriko se utegne preprečiti, ker so izpustili pri Carrizalu ujete Američane.
Amerika in Mehika. Položaj je zelo resen. Mehikanski general Carranza je sklical državni zbor, ki naj napove narodno vojsko. V Zedinjenih državah so poklicali pod orožje zadnjo tretjino oborožene armade. Zahteva se popolna blokada Mehike. Ameriškim državljanom ovirajo v Mehiki prosto pot v domovino; smatrajo jih za talnike. Mehi-kanska armada ima že 150.000 vojakov.
Zdaj se odloči. Splošna ofenziva hoče, kakor pišejo, dovesti bojevanje do odločitve. Angleška svetovna sila napenja zadnje moči. Ako bi se ne dosegla odločitev, sc je bati lakote osobito v Švici; zato so ukrenili, da se izdajo izredne odredbe, da se odvrne lakota.
Vodja Ircev obsojen na smrt. Sir Roger Casement jc kot vcieizdajaiec obsojen na smrt.
Svetovna vofska.
Vrhunec bojevanja: Ogenj na vseli bojiščih
i■ i Ljubljani, Jarc Martin z Dobrove na Itako, Kaps Rudolf iz Vipave v Trebnje, Zavrl Alfonz iz Črnega vrha nad Idrijo v Vipavo, Hrovat I vaja iz Cerkclj pri Kranju v Dobrniče, Lunder Alojzij z Bohinjske Bislriec v Črmošnjice, Petrič Gabriel z Bleda v Ribnico, Ga-brovšek Frančišek iz llrcnovic v Cerklje pri Kranju, Zalokar Anton iz Črnomlja v Črni vrh nad Idrijo, Črnugclj Anion iz Stopič v Črnomelj, Kreč Anton iz Šenčurja pri Kranju v Borovnico. Šimenc Josip, prefekt v zavodu svetega Stanislava, na Mirno. — Nameščeni so častili gospodje semoniški duhovniki: Frakcij Frančišek v VTOmah, Fran-čič Ivan v Stari Loki, Kramarič Ivan v Šenčurju pri Kranju, Kres Josip v Kranjski gori, Lesar Alojzij v Starem trgu pri Ložu, Mevželj Ivaiuv Trnovem na Notranjskem, Tomo Alttjzlj sen. v 41
Mokronogu, Vercč Frančišek v Toplicah, Zupančič Ivan na Trebelnem; čč. gg. novomašniki: Klemenčič Josip v Starem trgu pri Ložu, Lavrič Vincenc pri Sv. Trojici v Tržišču, Skobe Ignac v Senožečah, Skubic Anton v Št. Janžu, Sparhakl Karol na Bledu, Tome Alojzij v Stopicali, Torkar Anton v Škocjanu pri Mokronogu, Žužek Karol v Knežaku, Bukovec Martin na Bohinjski Bistrici, Garše Martin na Koroški Beli, Jager Matija v Hrenovkah.
Prvi novomašniki iz zavoda Sve« tega Stanislava. Zadnjo nedeljo so opravili prvikrat sv. daritev bivši gojenci v zavodu Sv. Stanislava čč. gg.: Vinko Zor iz Preske, Peter Flajnik, Andrej Stare, .Tožef žužek in Franc Urbanec.
Odlikovanje. Preč, gospod Frančišek Žvan, župnik na Bohinjski Bistrici, je dobil častno znamenje II. razreda z vojno dekoracijo s spregledom tak?e. — Gdčna Frančiška Zemljan, šolska voditeljica, srebrno častno svetinjo Rdečega križa z vojno dekoracijo. Naznanilni pismi jima je takoj iztočil sam tamošnji c. kr. štacijski vojaški poveljnik.
»Občinska uprava«, glasilo kmetske županske zveze, je po skoro dveletnem prestanku, ki so ga povzročile vojne razmere, zopet izšla. Iz predgovora uredništva v prvi številki lista, ki je izš.a ie dni, posnemamo, da se je kmetski županski zvezi posrečilo dobiti novih sotrudnikov ter tako listu zagotoviti redno izhajanje. »Občinska uprava« bo prinašala poljudno pisane članke strokovnega značaja, ki bodo v prvi vrsti ravno v sedanjem času zanimali župane kot tudi druge naročnike. List bo imel, kot doslej, stalno rubriko, kjer se bo na vprašanje naročnikov odgovarjalo. Poleg tega bo »Občinska uprava« prinašala važnejše sklepe in odredbe deželnega odbora, pa tudi druge krajše zanimive sestavke. Izhajal bo enkrat na mesec na 12 straneh. Celoletna naročnina jc kakor poprej 6 K. Prva številka prinaša strokovni sestavek »Izterjevanje denarjev' od občanov za javne občinske potrebe po § 84. občinskega reda kranjskega« in zanimiv zgodovinski spis »Kaj so bili župani nekdaj«. Oba članka se bosta nadaljevala v prihodnji številki. Nadaljno vsebino lisl,a tvorijo nekrolog »f Andrej baron Wink-ler«, za tem važnejše uradne zadeve iz deželnega odbora in kratke notice pod »Razno«, med njimi tri važne razsodbe c. kr. upravnega sodišča na Dunaju v zadevi prispevka za preživljanje svojcev mo-bilizovanih. List »Občinska uprava«, ki je namenjen v prvi vrsti našim avtonomnim oblastvom in drugim javnim organom, je ravno v tem času zelo potreben ter ga radi dobre vsebine najtoplejše priporočamo,
Gasilstvo. Na praznik sv. Petra in Pavla je bilo odlikovanih 8 članov ljubljanskega gasilnega društva, in sicer s častnimi in zaslužnimi kolajnami •Rdečega križa.
Smrina kosa. Lhnrl jc na Vrhniki Fr. Tršar st., oče vrhniškega župana. Vrlemu možu, ki jc doživel lepo starost 75 let, večni miri — V Vogljali pri Kranju je 25. junija umrl mož poštenjak Mihael Globočnik, posestnik in načel-
nih Gasilnega društva. Zavratno bolezen si je napokal, ko jc bil poklican pod orožje.
Prve sveže smokve so prišle na ljubljanski trg. Blago je dobro in lepo.
Potres. Dne 29. junija, malo pred polnočjo, je bil, kakor se naznanja iz Adlešič, v ondotnem okolišču precej močan potres.
V Savi utonili. Zadnjo uedcljo popoldne se je vozilo več otrok in nekaj vojakov po Savi blizu Ježice. Čoln sc je prevrnil. Utonila sta dva dečka: 11 letni K. Kos z Ježice, 7 letni begunski otrok C. Blede in baje tudi en vojak. Vsi drugi so se le s težavo rešili.
Vojna razstava na Dunaju je bila otvorjena 1. julija. Slovesnost se je izvršila v navzočnosti nadvojvode Franc Salvatorja in vojnega ministra Kroba-tina.
Obsodba. Nemški soeialdemokra-tični poslanec Liebkneelit je bil dne 28. jun. v Berlinu zaradi poizkušenepa vojnega izdajstva obsojen na poltretjc leto ječe.
Pozdravljen domači kraj! Ljubi Domoljub«! Upamo, da zopet kmalu prideš k nam na te visoke tirolske grebene, kjer ni ne steze, ne potu. Kamor, je v mirn m času komaj stopila noga divje koze, prihajaš Ti k nam, slovenskim vojakom. Ze dolgih 11 mesecev smo tukaj, kjer si gledamo v oči s kletim sovragom naše domovine, a ni bilo tedna, da nas ne bi bil obiskal. Hvala Ti za dobroto!
Včasih si katero zapojemo, a le bolj tiho, kajti onstran skale so že izdajalci.
Kličemo izdaleč: Pozdravljen bodi oo-mači kraj in vsi, ki ste doma; posebno pa udje mladeniških Marijinih družb in katoliških izobraževalnih društev, in ve dekleta ter ostali mladeniči in možje. Fakuč Fran-1 čišek, Ustje pri Vip.; Furlan Anton, Loz;ce;l Marc Kocijan, Planina; Gergol Ant., G!a-I vina Ivan, Ivančič Anton, Jaksetič Anion,I Dekleva Alojzij, Puntar Jožef, Segina Ka-I rel, Petrič Edvard, Mavrič Anton, Dulmo-I vič Karel, Rajhard Josip, Vrančič Josip.-I Z Bogom in Marijo! i
Edino veselje marsikateremu slovenj skemu vojaku je dober časopis, ki ga vsa|| nekoliko razvedri. Poddesetnik Janez Sf-I ver (vojna pošta 26) piše upravi »Dor.io-I ljuba«: Prav lepa hvala za Vašo dobroto,! da ste mi tako hitro poslali zaželjeni Do-| moijub«. Komaj sem čakal, da sem se malo! razvedril nad njim. Tukaj sem namreč samB Slovenec pri kompaniji; nimam nobenega! tovariša, da bi se kaj pogovoril. Doma scn:| Vaš list rad prebiral, zdaj pa že 15 niese-| cev nisem imel v rokah slovenskega časo-1 pisa. Nisem prej nehal čitati, dokler sem vsega prebral. Prav lepo se mi je delo, ko sem bral o slovenskih junakih. '3M tudi jaz zahvalim Boga in Mater božjo ••3i vse varstvo in za zdravje. Upam, da nu ""i ljubi Bog dal zdravje tudi naprej. Žen"! ljubo zdravje tudi Vam in vsem bralccm bralkam »Domoljuba«, 1
Vojni invalidi, ki iščejo zaposlitve in zaslužka, se naj v tej zadevi obrnejo do posredovalnice, ki je za Kranjsko na državni obrtni šoli v Ljubljani. Delodajalci se prosijo, naj naznanijo posredovalnici vsa za invalide prosta službena mesta.
Ranjen je bil na severnem bojišču vojni kurat č. g. J. Goleč. Bil je na ruski fronti zadet in zasut od granate. Zdravi se v Mariboru. Sedaj irna že dvojno odlikovanje: duhovski križec in kolajno, ki se zove »signum laudis« (znamenje pohvale).
Pozdravi. Iskrene pozdrave pošiljajo iz dolgočasne bolnišnice v Solnogra-du vsem slovenskim materam in dekletom v trdni nadi, da v kratkem zopet gredo nad polentarja: Četovodja P. Ma rolt, desetnik Al. Jerčič, korp. P. Sen-ko, inft. P. Žitko. — »Iz strmih hribov, kjer je večen sneg in mraz, kjer bivamo pod skalami kakor lisjaki, kjer se vseeno dobro počutimo, pošiljamo slovenski fantje lovskega bataljona srčne pozdrave vsem bralcem »Domoljuba«, vsem prijateljem, znancem in slovenskim dekletom«: Četovodja Ivan Goro-pečnik — Dobrova, lovec Fr. Nussdor-fer — Slap pri Vipavi, Anton Raspor — Duplje, Ivan Knapič — Verd pri Vrhniki, Jožef Klančar — Osolnik, Fr. Ka-slelic — Grosuplje. — Iz pogorja Bombon prišejo vojaki domobranci in pošiljajo vesele pozdrave vsem doma ostalim fantom, dekletom, staršem, naročnikom »Domoljuba«: Jožef Kra-sevec — Viševck pri Ložu, Muhič Gašper.— A m brus, Mirko Preveč — Vrhnika pri Ložu, Janez Janežič — Marko vec pri Ložu, Rok Gregorc — Ilraše pri Smledniku.
Zahvala. »Presrčno se Vam zahvaljujemo jaz in moji tovariši za Vaš cenjeni »Domoljub«, ker tukaj na Dunaju ne dobimo nič slovenskih časopisov. Iz »Domoljuba« vsaj vidimo, kako jc še kaj na Kranjskem. Vaš list ima zmeraj dosti novic od polentarjev in mnogo krntkočasnih stvari. Listek in tudi skrivalnica nas zanimljeta. Pozdrav! Anton Glavan, Kaiser-jub.-Spital na Dunaju.
Kdo ve, kje se nahaja poddesetnik Andrej Komel pp. 97, 1. slot. Doma je iz Lok, župnija Solkan pri Gorici, Pogreša sc od 14. novembra 1914. Poizveduje in stroške plača sestra Antonija Homec, vas Loke št. 3, p. Solkan pri Gorici.
Zopet eden. O črnovojniku Francetu Sušnik iz Jame, občina Mavčiče, ni bilo 8 mesecev nič slišali. Sedaj se je oglasil iz ruskega ujetništva. Piše, da sc mu še ne godi preveč slabo za te razmere. Nahaja se v guberniji Kijev. Dopisnica je domače, zlasti starše, zelo razveselila. Naj bo to sporočilo v tolažbo vsem, ki še pogrešajo svojcev. Dopisnica je romala 8 tednov.
Do pol milijona mož. Ruska južno-zahodna armada je izgubila v preteklem mespcu vojske 500.000 ranjenih, mrtvih in ujetih.
Kralj Peter jo, kakor se čuje, smrt- j nenevarno obolel.
19 sovražnih letal premagal .Stotnik Bolcke v nemški armadi je dne 27. junija zvečer sestrelil že 19. sovražni aeroplan pri selu Thiaumont vzhodno od Verduna.
Razne novice.
Skrb za vojne sirote. Krški škof dr. A. Ilefter naznanja, da se je njegovemu pozivu odzvalo 957 koroških družin, ki so voljne sprejeti vojne sirote, in sicer 632 izmed njih brezplačno. Nekatere družine jih bodo sprejele celo za svoje. Na vprašanje, kdaj bodo dobili te sirote, jim je škof odgovoril, da bo to uredilo deželno društvo za preskrbo vdov in sirot, zraven pa pristavil: »Sprejmite otročiče kot dragoceno zapuščino naših mrtvih junakov. Vzgajajte jih z očetno ljubeznijo v strahu Gospodovem za dobre kristjane in vrle Avstrijce ...! Bog Vas za to blagoslavljaj! Naj se nad Vami izpolni obljuba Gospodova: Kdor sprejme enega izmed teh malih v mojem imenu, mene sprejme!«
Spominska kolajna sv. očeta, ki jo
izda jo v Vatikanu vsako leto o prazniku sv. Petra in Pavla, kaže letos na eni strani podobo Benedikta XV., na drugi strani je pa alegorična slika, ki kaže papeža, kako kleči pred Marijo ter nro-si za mir. Marija prihaja v oblakih ter drži v desnici oljično vejico. Okrog je napis: Kraljica miru — prosi za nas, in letnica 1916. — To svetinjo dobe kardinali v zlatu, člani papeževega dvora srebrno, vatikanski uradniki pa bronasto.
Dnevi brez masti. Na Dunaju se posvetujejo, če bi kazalo vpeljati dva dneva v tednu, ko se ne bi smela prodajati (in tudi ne rabiti!) mast.
Še je življenje v Gorici. Kljub temu, da ga ni dne, ko se ne bi oglašali ali laški letalci s strojnimi puškami ali pa laški topovi, je v Gorici še precej živahno. Procesije sv. Rcšnjega Telesa na prostem sicer ni bilo, a se je s tem večjo iskrenostjo izvršila v stolni cerkvi, kjer je imel veliko sv. mašo msgr. Kastelic. Za olepšavo je skrbel stolni vikarij dr. Kobal.
Praska. V romunskem mestu Gala-cu so bili hudi nemiri med delavstvom in vojaštvom, ker je oblast prepovedala shod organiziranih delavcev. Pri obhodu delavstva so se spopadli vojaki in delavci. Vojaki so na povelje ustrelili in ubili 9 delavcev, 25 pa ranili.
Izdatna pomoč — za Ruse. Japonski finančni minister je izjavil, da dela v japonskih tvornicah za strelivo in orožje 180.000 mož več kakor lani.
Toča. V gornji Italiji je močna toča pobila in popolnoma uničila bogata žitna polja. Ponekod so bili posamezni kosi tako veliki, da so pobili veliko perutnine. /
Dopisi.
Smlednik. Dne 22. junija se je izgubila oziroma ubežala posestniku Jeraju št. 1, telica stara 7—8 tednov, splošno bolj bele barve, okrog vratu pa je imela rjavo liso. Tozadevna poročila, oziroma obvestila naj se blagovoljno pošljejo posestniku samemu, oziroma njegovi ženi v Smlednik št. 1. Kakor se domneva in se je moglo opažati, je telica bežala proti vasem Voklo in Vogle.
Leše pri Tržiču. Izredna čast je letos doletela znano, občespoštovano hišo Rahotovo in ž njo vso lešansko faro. Že tretji sin sedanjega župana, frančiškan o. Metod Valjavec, je namreč imel v farni cerkvi 2. julija t. 1. novo mašo. Kolikor nam je znano, je na Kranjskem poleg imenovane samo še ena družina, iz katere so izšli trije, še sedaj živeči duhovniki-bratje. Novomašpiški pridigar je bil novomašnikov brat g. dr. Jožef Valjavec; zlasti ganljivo pa je bilo videti, ko sta pri oltarju g. novomašni-ku levitirala dva brata duhovnika, oba salezijanca. Srečni družini čestitamo iz dna srca. Slovenska domovina je po pravici ponosna na take družine.
Iz Bele Krajine. Komu ni znana župnija Radovica ob hrvaški meji! Zgodovinar Valvazor piše o tem kraju: »Ti gorica mila, vrt nebeških trtic si.« Res lep je naš kraj, da ga vsak tujec občuduje. Da ga ljubijo domačini, jo lahko urnljivo. In res, tukajšnji prebivalci so navezani na svoj dom z vso dušo. To ljubezen kažejo posebno sedaj v tej strašni vojski, v katero so odšli navdušeno in veselo skoraj vsi moški. Bati se je bilo za obdelovanje polja in vinogradov; toda na pomoč je priskočilo naše vrlo ženstvo. — Ljubezen do domovine se jc pokazala tudi, ko jc bilo razpisano vojno posojilo. Pri tukajšnji hranilnici in posojilnici se je podpisalo 24.100 K; občina Radovica jo podpisala 2200 K. Teden »Rdečega križa: Hranilnica in posojilnica je dala 30 K, šolski otroci so zbrali 25 K, dekleta Marijine družbe 190 K 60 vin., dva člana 8 K, skupaj 253 K 06 v.
Iz Sel pri Šumberku. Dno 9. junija je padel na italijanskem bojišču, zadet od šrapnela Jožef Krevs, podomače Kovačev Jože ie Sel. Odtrgalo mu je pol glave in je bil takoj mrtev. Pokojnik je vstopil spomladi 1. 1915. kot prostovoljec v vojno službovanje. Boril se je dalj časa na severu, zadnjo mesece pa na laškem bojišču, kjer ga je dohitela smrt v cvetu življenja. Rajni Jože je bil član tukajšnjo Marijine družbe, vedno vesel ter splošno znan kot sila postrežljiv mladenič. — Doma zapušča žalostne starše in sestro, brata pa v vojni. Spa-vaj sladko, hrabri junak, na tuji italijanski zemlji, ki si jo napojil z lastno krvjo! Pokoj tvoji duši!
Iz Istre.
1. Mlekarna H r u š i c a s podružnico Brezovica je imela svoj 12. redni občni zbor 18. junija 1916. Borila se jo tekom teh let z velikimi težavami, a je pod vodstvom blagopokojnega
msgra. Rogača, dekana v Hrušici, srečno premagala vse ovire ler se razvila v zavod, ki je prvi in najsolidnejši te vrste na Primorskem sploh. Vsled bližino Trsta ima še lepo podočnost. Koliko dobrega je mlekarna storila, koliko zmisla za živinorejo zbudila, koliko samozavesti in ponosa mecl gospodarji oživila, bodo pokazali šele poznejši časi. Gotovo je, da je mlekarna središče gospodarskega življenja gornje Istre, in če bo šlo tako srečno naprej, bo veliko pripomogla, da ne bomo čutili slabih nasledkov vojne v toliki meri kot bi jih sicer. — L. 1915. je imela mlekarna 977.539 K 1 h prometa, torej okroglo 22.000 manj kot en milijon kron. Koncem lela 1915. jc imela 729 članov, premični invAitar v znesku 19.877 K 20 h, nepremični, to je hiše v Hrušici in Brezovici z zemljiščem 30.222 K 70 h, rezervni zaklad preteklih let 25.443 K 3 h, čisti dobiček leta 1915. 1355 K 60 h. Skupni rezervni zaklad 26,798 K 63 h.
Lani je plačala mlekarna za blago svojim zadružnikom 284.823 K 44 h. —-Mlekarna ima v Trstu osrednjo proda-
ra.nami v bolnišnici na Ogrskem; I. Samec, Prelože 21, dobil 21 strelov, umrl na kraški fronti; Bubnič Peter, Pregar-je 50, mladenič, padel v Karpatih; De-kleva Anton, Zajevšjc 17, mož, umrl avgusta v Karpatih; Guslinčič Anton, Tatre 35, mož, umrl na laški fronti 21. junija 1915; Jožef Mahne, Tatre 26, mladenič, padel 1915 na goriški fronti; Jožef Frank, Pregarje 20, mladenič, padel v Besarabiji; Parapat France, Pregarje 18, padel v Besarabiji; Luka Franc, Pregarje 39, zasul ga jc plaz, doma žaluje za njim 9 otročičev. — Vsled strela v glavo na obeh očeh je oslepel Mahne I. iz Rjavč št. 9.
3. N o v o m a š n i k tržaške škofije č. g. Anton Požar je opravil prvo sveto daritev dne 2. julija v Brezovici pri H er pel j ah. Ze več kot 60 let ni bilo tu nove svete maše. Bog daj poklicev v duliovski stan!
4. Naši možje in fantje rosijo svojo srčno kri po bojiščih, žene in dekleta pa ponekod (Bog varuj, da bi o vseh to trdili) lepe obleke kupujejo in podporo razsipljejo. Čemu lo? Saj fantov ni, da
Naš aeropian v boju s
letalcem.
jalno »Via delie poste« in še tri podružnice. Koncem junija t. 1. se je odprla v prostorih kat. tisk. društva pri sv. Antonu novem četrta podružnica. Mlekarna je bila od začetka in je še zdaj pod vodstvom duhovščine, ki deluje popolnoma brezplačno. Zdi se, da je ravno tako delovanje od Boga blagoslovljeno, ko vodstvo javno kaže, da mu je pri srcu edino le blagor ljudstva. Ti pa, dobro ljudstvo, oklepaj se mlekarne, podpiraj jo, delui zanjo, kajti le s skupnim delom, združeno močjo in dosledno, le če boš samo v sebi rešitev našlo, boš v resnici svobodno na lastni ljubljeni zemlji, in Bog bo rosil blagoslov na tvoje prizadevanje.
2. Kronika g o r j (1 v kraju Pregarje. Zn rodno zemljo so darovali življenje: Tomažič Ivan, Huje 13, posestnik, zapušča enega otroka, umrl za legarjem v Besarabiji 3. julija 1915; Cek Jožef, Huje 19, mladenič, umrl vsled ran v bolnišnici v Schardingu; JValenčič Ivan, Huje 26, mož, umrl za 6i
bi vas gledali, mož ni, da bi vas cenili. Vojaki pa, ki jih je vojna uprava poslala na pomoč za poljska dela, so pre-pametni in zraven še poročeni. Bolj ko sc v teh strašnih časih Iišpate, bolj ka-žete, da niste vredne sreče v zakonu in je tudi ne boste deležne. Vse pa, ki podporo prejemate, predno tiste denarce zapravite, obrnite jih in glejte, če se jih morda ne drži strjena kri, kajti podpora je cena krvi.
5. P a m e t n a m i s e 1. Krajni šolski svet v Materiji pod predsedstvom g. glavarja B. Kastelica je sklenil, da se mora kaj storiti za nadziranje šoli odraslih otrok, ki mlajše kvarijo. Naprosil je gospoda glavarja, kot predstojnika občine* ki vodi policijsko službo, naj se za večje pregreške otroci od 12. do 16. leta kaznujejo po potrebi z zaporom. Nadzorstvo vodi občinski stražnik, po vaseh pomagajo občinski čuvaji. Kaznuje se ostro zlasti ostajanje zunaj cerkve med službo božjo, ponoč-no postopanje, poškodba tuje lastnine.
6. »Gospodarska zadruga« v Pod-: gradu je prejela od kulturnega sveta za Istro na razpolago plemenskih prešičev in svinjic, da jih razdeli med člane, in sicer samce zastonj, samice proti polovičnemu plačilu.
7. Podružnica F d e č e g a k r i-ž a v Trstu uraduje izključno v laškem ali morda še v nemškem jeziku. Zakaj ne bi tudi v slovenskem?
8. Tudi — prerok". Začetkom svetovne vojske je v Polžanah pri Materiji umrl star fant, ki so mu dejali »ate nebeški«. Tobakovega dima ni maral, zadnje molitve po sv. maši tudi ne, vinee pa je rad cukal, če ga je dobil. Večkrat je kar v cerkvi med opravilom napravil kak škandal in začel »pridigati« in »žegnovati«. Tudi pri sv. Jakobu v Trstu je poskusil. Navadno je pridigal« o žveplu, ki bo padalo z nebes in o strašnih šibah, ki bodo prišle, ker se je »ate nebeški« razjezil zavoljo zadnje molitve po sv. maši. Trdil jc, da je vsega kriv »ntikrist«, rojen v Bolonji. Eni so dejali, da jc »ate« obseden, drugi da je nor, zdaj pravijo nekateri, da jo »tudi prerok«. Žveplo še sicer ne pada, če odštejemo odpadke aeroplanov v podobi bomb, a šiba je vendar tukaj! Počivaj v miru »ate« Jurij! Mogoče si vendar v svoji modrosti kaj malega uganil.
Naša vojska.
O Bog! Iz nebes ozn se zares na nas na zemljo, da mir že skor bol
Poglej na vojake! Nadloge prav vsak.t jih zdaj dolete. Ozri se na nje!
sovražnik je mislil, la bode nas stisnil; zdaj zanj je slabo nam vtekel ne bo.
5o Lahi veseli na fronto pripeli, ia Avstrijo zmleli, Primorje bi vzeli.
Tako so dejali, da radi razklali bi naše dežele. Oh prazne te želje!
5e zganejo naši, mi Lah se prestraši; iar more beži, da ne obleži.
Vlu nič ne pomaga, če kliče tud' vraga, ^aj Rus bo al' Lah • Ja steremo v prah.
Invalid J. Zmrzlikar Sp. Bernik,
PB Listek g||g
Gramoz in Otrobek.
Vesela povest z žalostnim koncem.
Spisal —r,: (Dalje.)
To povabilo je pa učinkovalo na Gramozovo jezo, kakor olje na razburkane valove. Ker so prihajali vedno novi kupovalci in je videl, da ne moro z Otrobkom nič več nemoteno govoriti, mu je voščil lahko noč in odšel domov. Od samega veselja jc bil tako zmeden, da je pozabil celo na — poper.
Stopal je lahko in radostno po Dunajski cesti, kakor pred tridesetimi leti, ko je mislil, da so bo priženil na grunt. Razloček jc bil samo ta, da je videl takrat v duhu lepo domačijo, v njej pa mlado brhko ženico, ki ga bo kratkočasila in mu hladila srce, sedaj pa je imel pred očmi tisočake in okroglega Otrobka, ki mu bo pospravljal, kuhal in pomival.
Prišla jc dogovorjena in težko pričakovana nedelja. Gramoz sc napravi v prazniško obleko, navije si košato brke, seže z rokama parkrat v še vedno gosto lase in vtakne v žep od Pija VI. podarjeni in od očetov podedovani cekin.
Mož je namreč nekje bral, da grofi in baroni podarijo ob priliki zaroke nevestam rodbinski kinč. Zato je hotel tudi on, kot. potomec stare cestarske rodovine, pokloniti svoji izvoljenki v znamenje ljubezni in zvestobe rodbinski —■ cekin.
Otrobek je ženina težko pričakoval in temu primerno prijazno sprejel. Dasi je bil nedeljsko oblečen, se je ven-dar le opravičeval, češ da se ni utegnil preobleči, kakor bi se bilo spodobilo.
»Toliko imam opraviti s prodajalno in kuho, da niti pospraviti nisem utegnil,« je dejal prišlecu, prestavil stole z nepravega mesta na pravo mesto in pobrisal mizo, na kateri bi bil komaj solnčni žarek našel kak prah.
Pogovor se je izprva sukal krog vremena, preskočil potem na cestarsko pokojnino in mokarijo ter se naposled ustavil pri križih in težavah samskega stanu.
Po tem uvodu je prišel za Gramoza čas, da »praša«. Najprej se odkašlja, seveda, čisto po nepotrebnem, nato pa začne s svečanim glasom: »Gospa mo-karica, zadnjič ste v prodajalni omenili, cla bi radi stopili v sveti zakonski stan, če bi le poznali kakega poštenega in pametnega človeka. Takega moža dobite lahko v moji osebi. Lahko rečem z mirno vestjo, da sem pošten, tre-7°n in celo delaven član »Svete vojske«. Imam, kakor veste, malo pokojnino, ki človeka pošteno živi, in par stoikov na strani za slučaj kake bolezni. T'idi je še toliko moči v mojih kosteh,
(Ia vam vzdignem vsako vrečo. Mislim, da bi midva prav lahko izhajala. Zato sem se danes odločil, da pobaram, če bi me hoteli za moža.«
Pri teh besedah pogleda Gramoz s strahom na vrata, če ne bo morda kdo stopil v sobo in mu zopet preprečil odločilno besedo.
Toda njegova bojazen je bila zastonj. Zakaj »gospa mokarica« je bila zaklenila vrata v predsobi in zataknila zvonec, da bi ju nihče nc motil.
Otrobek je sprejel snubitev z velikim veseljem. Najraje bi bil padel snu-baču krog vratu, kakor je videl naslikano na. neki razglednici, na kateri sta se dva zaročala. A Gramoz je bil iz previdnosti ali pa neprevidnosti — tega nisem mogel dognati — spravil med se in Otrobek vso širino javorjevo mize.
In tako se jc zaroka med Gramozom in Otrobkom izvršila brez vsega tistega objemanja in lizanja, s katerim se sklepajo pogosto take »zaroke«, ki ne privedejo nikdar do oltarja in porok.
Sedaj je pa prišel za srečnega ženina tudi svečani trenutek, ko je imel pokloniti navesti rodbinski cekin Gra-mozev. Imel ga je zavitega v nič manj ko desetih papirjih. Med odvijanjem je pripovedoval njegovo zgodovino in opisal prijateljsko razmerje, ki je vladalo med starim očetom njegovega starega očeta in papežem Pijem VI. Tudi ni pozabil omeniti cesarja Napoleona in tistega Gramoza, ki se je končal na cesti.
Ko pa pride do desetega in zadnjega papirja, prestati«'malo z odvijanjem in prosi nevesto, naj se pripravi, da sprejme s primernim spoštovanjem najdragocenejši zaklad iz rodu slavnih Gramozev. Nato pade zadnja zavesa in pred pričakujočimi Otrobkovimi očmi se posveti rodbinski cekin, lepo pritrjen na mali črni baržnnasti blazinici.
Otrobek ga je sprejel z velikim spoštovanjem in še z večjim veseljem, saj jc držal v roki dragoceno poroštvo ženinove ljubezni, zvestobo in velikodušnosti.
Gramoz je bil pa res tisti dan velikodušen do svoje neveste. Zakaj daroval ji je — seveda le v duhu — cclo oni cekin, ki ga njegovega očeta oče ni bil hotel sprejeti od Napoleona. In Otrobek je tudi tega sprejel radostno, seveda tudi v duhu.
Takoj nato pa pomežikne ženinu nekako pomenljivo in izgine v sosednji sobi. Ko pride nazaj, položi pred Gramoza precejšei^-nfrvitek in pravi s prijaznim nasmehom na ustnicah: »Pa preštej, koliko je!«
Ta odvije omot in pred njegovimi strmečimi očmi se prikažejo štiri lepe hranilnične knjižice s kaj mikavno vsebino. Moža je od razburjenja kar rdečica oblila. In čim bolj jih je poglc-daval, tem bolj rdeč je postajal. Naposled jih odloži s tresočimi rokami in P'\avi: »Petnajst tisoč brez obresti!«
»Bo že nekako toliko,« mu pritrdi
Otrobek. »Obresti jc bilo pa že lani tudi! okroglo pet tisoč.«
»Torej je vsega skupaj dvajset tisoč,« so zavzame Gramoz. '
(Dalje.);
Slike in črtice z bojišč.
Podrobnosti iz naše velike ofenzive.
Na sovražnih tleh, 1. junija 1916.
Naša izborno zamišljena in započeta ofenziva je trajala 14 dni. Vzlic vsem neugodnim terenskim razmeram, kljub brezštevilnim italijanskim utrdbam smo prodirali vedno dalje. Vsak dan nam je prinesel novih zmag in novih lavorjev. Pod pritiskom naših strašnih, smrt in razdejanje bruhajočih možnarjev so padale laške utrdbe kot zrela jabolka v naše roke. Naše vrle čete, prepojene z duhom Radeckijevim, so prodirale dalje! Gore s svojimi naravnimi in umetnimi utrdbami, o katerih bi človek na prvi pogled sodil, da so nezavzetne, so padle navadno že po prvem naskoku. Neverjetno hitro je šlo vse naprej; po 14dnevni ofenzivi smo bili že na visoki planoti Sedmih občin. — Italijan pa, ki je s svojo premočjo celo leto zastonj butal v nas, je bežal kar se je dalo, nam pa puščal na tisoče ujetnikov, topov in vojnega materiala. — Nevrjetno, a vendar resnično. — Iz teh velikih dni, iz tega zmagoslavnega pohoda v Italijo naj sledi tu nekaj mojih zasebnih doživlj&jev in vtisov.
Koj prve dni, ko smo mi še kot rezerva ležali na visoki planoti lavaronski, so prednje čete pri prodiranju ujele na tisoče sovražnikov ter nam pripovedovale zanimive reči., Nekaj regimentov, ki so jih naši ujeli, je prišlo prejšnji dan v največji naglici s soške fronte. Ne da bi jim dali kaj jesti, so jih pripeljali sem in jih koj poslali v boj. Uspeh je bil za nas ugoden-danes so v naših rokah,
Da so delali tako velikanske izgube na moštvu, ozemlju in vojnem materialu, italijanskim vojnim vodjem pa nemalo skrbi, to je jasno. Zato so si pomagali z vsemi mogočimi sredstvi. Iz izpovedi ujetnikov so imeli baje njih častniki strog ukaz, da morajo vsakega moža, ki vzdigne roke, da bi se vdal, takoj na mestu ustreliti. Zraven so strašili, da Avstrijci z ujetniki grozno ravnajo in jih večjidel pomore. Res izvirno! Nasprotno pa jc res, kar sem se na svoje oči prepričal, da se namreč nobenemu las ne skrivi, temveč se še za njih ranjence stori vse, da pridejo na varno, v bolnice, kjer jih zdravijo z isto skrbjo kot naše vojake. — Da moštvo tem neumnostim malo vrjame, nam priča dogodbica, ki mi jo je pripovedoval ujet ital. seržant:
»Nekega večera dobimo ukaz, da s protinapadom zavzamemo od vas osvobojene naše postojanke. Pred napadom se je nam strogo zabičavalo, da naj se nobeden ne d & ujeti, ker bo od vas brez usmiljenja pobit. Jaz in moji ljudje, ki smo večinoma doma iz Vidma, sploh blizu meje, in ki vas poznamo že iz mirnih časov kot ljubeznive, dobre ljudi — vsaj jaz za svojo osebo vem, ker sem bil v miru skoraj več v Avstriji, kot v Italiji —, smo pa mislili svoje in šli
62
naprej, Po. brezuspešnem napadu smo se zakopali blizu vaših, postojank, in ko ste napadli vi, smo vas počakali in zdaj smo tu in mirno gledamo v prihodnost, srečni, da smof prosti te-od'brezvestnih kričačev nam usiljene- vojne.«
Ako bi hotel po vrsti popisati vse, kar sem zanimivega doživel teh 14 dni, bi ne bil gotov danes, pa tudi-jutri še ne z opiso? vanjem, Zato se moram, omejiti le na nekatere kratke črtice;
Med potjo smo videli prve italijanske postojanke, ki so jih naši pred par dnevi zavzeli. Bil je to že od narave utrjen ka-menit grič; ki so si ga Lahi res imenitno priredili za obrambo. Kritja so večjidel1 betonirali ali vsekali v živo skalo. Krog-inkr.og so obdali to trdnjavico z debelo bodečo žico, ki jo s škarjami ni mogoče prerezati. Žico so prepregli tako na gosto, da bi človek mislil, da je res neprehodna, Kot bi jo- pajek prepredel!
Toda kaj je vse to, če začnejo našii 30^5 butati notri? Krasno urejeni in utrjeni hribček je danes ena sama razvalina, grozen labirint, poln vseh najraznovrstnejših predmetov, razmetanih vse križem, poln groznih zijajočih lukenj, izkopanih od granat. Zares grozen je učinek ene take velikanke. Kar bi imelo 10—15 mož celi dan dosti delati, naredi ona v enem trenutku!
Zadaj za-.postojankami so imeli Italijani mojstrsko narejeno pokopališče za padle, na kakem mestnem pokopališču. Zdaj je tudi to precej poškodovano od granat. Seve, Italijani so imeli celo leto časa tu gori in so se čisto po domače uredili. Saj so jih celo žene obiskavale, ki smo jih. pa s presenetljivim napadom ujeli, tako da imamo zda' še ženske ujetnike-
Ko smo 23. maja zvečer prestopili pravo državno mejo, smo se na nekem travniku vlegli k počitku, da tu prenočimo. Kot bi trenil, pa se je nebo pooblačilo in vlila se je ploha kakor da so se odprle vse zatvornice neba. Vmes je treskalo kot da je sodnji dan. Dvakrat je udarila strela v bližnji gozd in nam pobila nekaj mož in konj. Res pravo Cadornovo vreme, ki je nam pokazilo spomina vreden dan, ko smo prvič stopili na sovražna tla. Mokri do kože smo noč bolj prečuli kot prespali. Enako kislo vreme smo imeli potem cele tri dni, ki pa nas ni oviralo kot Cadorna, temveč smo, čeprav mokri do kože in trepetajoči mraza, šli naprej in zavzeli mogočni gori Monte Moschiach in Monte Do-role. Tu so se Italijani brezupno branili in prolinapadali, slednjič so jo vendar morali popihati brzih krač doli na planoto Asiago, pustivši polno mrtvih, vojnega materiala in celo baterijo topov, ki smo jih obrnili za njimi tako, da je mnogi na begu končal od lastnega orožja pobit!
Ko je padlo še lepo mestece Asiago s svojo bersagliersko vojašnico (ca 1000 m), obdano z vencem ljubkih vasic, na lepi planoti z bogatimi gozdi in travniki, smo zajeli tu cele magacine najraznovrstnejših stvari, posebno salam, sira, ki ga pridelujejo v veliki meri, Le škoda, da so hudobneži, ki jestvin v naglici niso mogli rešiti, iste precej pokvarili, vino zastrupili, moko polili s petrolejem in zažgali. Vendar je še 52
' vseeno dosti ostalo in imenitno smo se ma-stili z laškimi oblizki!
Kar hudobec ni mogel uničiti na naglem begu, uničuje s tisto ubogo artiljerijo, kar je še ima. Krasen, visoki stolp v Asiago je najprvo vzel .na piko in ga pol odbil, kakor. da. je on kriv njih smole! — Ljudje i so povsodizbežali, nikjer;ni-žive duše.
Ko je neki naš lovski bataljon napadel utrjeno gpro Monte M., so Italijani zopet enkrat pokazali svojo izdajalsko naravo. Na. naš poziv, so .šli proti nam s puškami na rami, kot da se hočejo podati. Naenkrat pa se vržejo na tla in otvorijo hiter ogenj,. Naši razkačeni, vsled izdajstva pa skočijo nanje in jih potolčejo do zadnjega.
V zapuščenih italijanskih postojankah sem- našel zanimive stvari. Tako n. pr. la-ško-slovensko slovnico s posebnim ozirom na patruljo. V. njih je kakih tisoč besed broječ besednjak, kratka slovnica in pogovori za vojaško rabo. Knjiga je bila »riser-vato« izdana v Rimu od »Capo del Stato Maggiore« leta 1913,, torej še pred vojno! ln vendar se tu v pogovorih imenujejo naše^ patrulje-, »sovražne*! Dobesedno stoji: Ali ste videli sovražne (avstrijske) patrulje tukaj? — Lepa zaveznica, ki nas na skrivnem imenuje sovražnike, pred svetom pa drži z nami!
Dalje sem našel karto, na kateri je naslikan Oberdank, ki je, kot znano, v Trstu položil svojo zlobno roko na osebo našega presvitlega cesarja; vidi se na sliki, kako Oberdanka Bog Oče z odprtimi rokami sprejema v nebesa. Spodaj pa stojita roko
v roki dve ženski, predtavljajoči Trst in Italijo, in gledata ta čudni »vnebohod«. — Na drugi sta naslikana naš in nemški cesar; z grozo gledala na Boga, ki jima z ognjenim mečem grozi. Zgoraj je napis: Ura maščevanja je prišla! — Da, prišla je, a ne za' nas, temveč zate, nezvesta zaveznica, ki te ni sram najnizkotnejših in najgrših sredstev, da bi dosegla svoj zlobni namen: iztrgati najlepše bisere iz naše krone. Ni čuda, če proslavljaš morilce in anarhiste, ker vrana drži z vrano. A vse tvoje prizadevanje je zaman! Judeževo življenje in mišljenje zasluži tudi Judežev konec!
Vide iz Mirne,
Jaz pa zdaj na vojsko grem...
Anton Bregant iz Most naznanja svoji teti, da gre zopet na fronlo:
Draga teta! Pozdravljam in naznanjam, da zdaj zopet grem na bojišče. Ostanite zdravi vsi sorodniki. Vi morate za nas moliti, mi pa norao stolkli laškega vraga. Mi borno usuli po njih točo, da bodo poskakali vsi v Sočo; tam se bodo plavati učili. Sočo pa s krvjo zalili. Lah si misli, -da je malo kranjskih fantov še ostalo; toda revež, v zmoti je; bo že skusil kol'k' nas je! Metali bomo hruške suhe, da padali bodo kakor muhe, laški polentarji vsi, ki še glava se jih drži. Pridite vi fantje naši,
vi domači in mejaši: Hrvat, Slovenec, Dalmatin; kamor pridemo, vse bo »hin«.
Jaz že tretjič grem na bojišče. Ako bo božja volja, pridem zopet zdrav nazaj. Pripravljen sem pa tudi dati življenje za cesarja in domovino, kakor
se spodobi pravemu vojaku. Živela Avstrija! Živeli Slovenci!
Izpred Asiaga.
Četovodja Iv. Šepetavc, 87. pp., piše izpred Asiaga:
Daleč smo že prodrli na laško stran; Sreča nam je bila dosedaj mila. Dobili smo že važne postojanke v svoje i-oke. Pri prvih bojih je padel naš bataljonski poveljnik stotnik pl. Klen-ček in njegov pribočnik Vincenc Gar-ka, rezervni poročnik; poprej graščinski oskrbnik v Ptuju. Tukaj je bil lep plen: 5 strojnih pušk, mnogo smodnika, patron, orožja, vozov ter mnogo ujetnikov. 21. maja je bila ravno tako huda bitka kot:prvi dan; padlo je zopet mnogo naših' tovarišev, med temi četovodja Franc Blazin in Henrik Maruša, trgovski pomočnik, doma iz Koprivnice. Naj v miru počivata daleč od ljube domovine. Zdaj se nahajamo 25 kilometrov daleč na italijanski zemlji. Naznanim še, da je narednik Završ-nik lastnik zlate hrabrostne svetinje. Sedaj ima že vse hrabrostne svetinje.
Za naše gospodinje.
Bavarska juha. Moči dve uri 60 g
ječmena, prav toliko suhega ali zelo-nega graha in toliko riža, nato pa od-cedi. Zreži potem par korenin korenja, par krompirjev in eno čebulo; razboli žlico masla in vrzi vse v mast, kjer naj se eno uro počasi pari. Potem posoli m popopraj z moko, deni par gobic, in pe-teršilja, zalij z mesno juho (je dober tudi krop) in pretlači, kadar je kuhano, skozi sito. V juho zatepi par rmenjakov in nekoliko smetane, To je prav okusna in močna juha.
Švicarska kmečka juha. Skuhaj skupaj graha, fižola in ječmena; zreži v to malo korenja, češnja in peteršilja in malo slanine ali suhega mesa. 'lo juho hvalijo, da je jako redilna, krožnik take juhe zadostuje za kosilo.
Orehova postna juha. Dve pesti orehovih jedrc stolci ali zriblji na stroja, opari z zajemalko mleka in pari deset minut na žlici surovega masla; pol mii zalij s kropom ali z mlekom. Mlečni juhi daj malo sladkorja ali medu m malo sladke skorje. Ako si zalila s kro-pom, pa deni žlico češpljcve mezge aH pest kuhanih češpelj in zakuhaj par žlic posušenega, zribanega črnega kruha. Mlečna orehova juha jc prav slastna, če prevreš na. nji tudi par žlic zn-banih posušenih ošipek.
Turška juha. Iz kosti, zclenjacli, malo jeter in čebule skuhaj za poldrug liter juhe. Opari četrt kile koštrunove-ga. mesa, razreži na kocke in zalij & w trt litrom juhe, da se skuha. V istem času razreži glavico zelja, opari in zaUJ s četrt litrom julic. Ko sta žc mcio« meso in zelje, zalij z juho par pesti n™' skuhaj in zmešaj vse vkup; nato zam s še ostalo juho in pusti, da prevre. ho za zalivanje skuhaš lahko dan P° prej.
Tedenska pratika.
P e t e k , 7. j u 1 i j a: Sv. VilibaRl, škof
— Sv. Pulherija, kraljica. Sv. Lavrencij Brindiški. (f 1619.)'
Sobota, 8. julija: Sv. Elizabeta, kraljica portugalska, (f 1336.) Sv. Kilijan, škof. Nedelja, 9. julija (4. pobink.): Evangelij: O čudovitem ribjem lovu. — Sv. Efrem, cerkv. uč. (f 379.) Ponedeljek, 10. julija; Sv. Amalija, dev. — Sv. Felicita in 7 sinov; muč. (f 150.) — Sv. Peter Cel. (t 1296.)
Torek, U. j u 1 i j a : Sv. Pij I., papež.
— Sv. Peter F., spozn. Sreda, 12. j u 1 i j a : Sv. Janez Gual-
bert, opat. (f 1073.) — Sv. M o li o r in Fortunat, oglejska mučenca, zavetnika ljubljanske škofije, četrtek, 13. j u 1 i j a :■ Sv. Marjeta, dev. muč. — Sv. Evgen, šk. in muč. (t 505.)
* * *
Solnce vzhaja ob u. 03 m., zaha-,a ob 8. u. 10 m.
Luna: Prvi krajec 8. jul. pet minut pred eno popoldne.
Sv. Janez Gualfcert.
(t 1073.)
Milost božja, ki človeka dovede na iravo pot zveličanja, večkrat čudovito ieluje.. Pri Janezu Gualbertu je tako iilagodejuo vplivala, da ga jc iz nenavadne sovražnosti do ubijalca njegovega brata iztrgala ter izpromenila v krotko jagnje, — Rojen je bit v Florcnci. Posvetil so je vojaškemu stanu ter se ravnal v vsem po običajih in zahtevah sodobnikov. Smatral si je za častno dolžnost, da maščuje kri svojega umorjenega brata Ilugona. Bilo jo uprav nekega velikega petka popoldne, ko sreča na samem ubijalca. Hipoma vzkipi nenavadne jeze, potegne meč, da bi zamahnil po ubijalcu. Ta pa poklekne predenj in zakliče: »Zaradi ljubezni Jezusa Kristusa, ki je današnji dan umrl za nas, to prosim, prizanesi mi. Jezusu na ljubo mi daruj življenje.« Te besede so izvile Janezu orožje iz rok. Ganjen in izpreobrnjen objame ubijalca in reče: »Ker si se skliceval na ljubezen Jezusovo, zato ti prošnje ne morem odreči. Pustim ti življenje in ti vse iz srca odpustim.«
Gualbert je šel nato v cerkev, kjer soje sklonil pred podobo Križanega in
bil dolgo časa zatopljen v premišljevanje. V tem trenutku je dozorel v njem sklep, cla se hoče posloviti od sveta ter služiti Bogu v redovnem življenju. Postal je Benediktinec. Odlikoval Se je v vsakem oziru, zato je bil kmalu izvoljen celo za opata. Toda hotel je za svojo dušo še kaj več storiti. Podal sc je v samoto Kamaldoli k sv. Romual-du, nato pa v zatišje Valumbrosa, kjer jc prebil dolgo vrsto let v molitvi in pokori. Pri njem se je zbralo polagoma več spokornikov, ki so živeli skupno po pravilih sv. Benedikta. Umrl je poln zaslug v starosti 88 let. — Dostikrat se čuje: »Ne more.m odpustiti.« Ali si sc pa že tudi potrudil, da bi odpustil in se spravil s sovražnikom?! Janez Gualbert je bil celo vojak, človek iz mesa in krvi, kakor ti, pa je le odpustil. Ako rečeš: »Pa nimam iste pomoči in milosti, kakor sv, Janez,« ti odgovarja sv. Ambrozij: »Prosi Boga, pa ti jo bo gotovo podelil.«
Vsled slabe neredno hrane in vsled požrešnega zauživanja na pol "kuhanih, neprebavljivih jedil, si je že marsikdo trajno pokvaril žclodec in črevesa. V takih slučajih svetujemo želodec ojačiti in Črevesa pripraviti zopet do rednega delovanja, medtem ko jemljemo dalj časa Fellerjeve želodec krepčujoče, lagodno odvajajoče rabarbarske krogi jiee z znamko „Elza-krogljicc". Vsak zdravnik bo potrdil, da v „Elza-krogliicah" se nahajajoče sestavine rabaibnrskih korenin, krepčajo želodec. „Elza-krogljtce" so naj prijetnejšo odvajalno sredstvo: no dražijo čreves in ne navadijo telesa na rodno uporabo. Vsled posfcšor.ja menjanja snovi, učinkujejo tek pospešujoče in kri čisteče, ter jiii radi uživajo ženske in otroci. Tudi za odstranitev no-željene tolšče so neškodljivo sredstvo, (i Skali j ic stane na vse strani franko 4 K 40 v. 12 Skfttljic franko 8 K 40 v , pristne ie 0d lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elzatrg t<> (Hrvatska). Kot olni-Žalec bolečin pri vseli šo tako močnih napadih bolečin, se jo tokom let obnesel pri vsakomur, kdor je napravil poskus s Follerjevim dobro-dišečim rasti, esenč. fluidom z znamko „Ulza-Fluid". Za poskušnjo 12 steklenic samo 0 kron, franko. Tisoči prizualnih pisem. (sv.)
Po naših vinogradih se jc pričela močno razvijati p 1 e s n o b a n a g r o z-d j u. če se hitro lotimo, se da grozdje šc ohraniti.
Najbolj priznano sredstvo proti plcsnobi je žveplanje v lepem, suhem, vročem in s o 1 n č n cm vre-m e n u, s finim žveplom. Kdor ima žveplo, naj tedaj trte, zlasti grozdje, takoj dobro in previdno popraši.
Kjer ni žvepla, se je poslužiti kalijevega h i p e r m a n g a n a t a, ki je dobro nadomestilo za žveplo. Na 100 litrov vode se vzame 10 do 12. dek liiper-manganata in 2 do 3 kg ugašenega apna. Vsaka snov se raztopi zase, raztopini se zlijeta skupaj in se zmes tako j porabi. Grozdje je treba s to tekočino tako močno poškropiti, da od njega kaplja. Vsaka jagoda se mora z njo ob-liti. Škropi se v suhem, a ne v prehudo vročem vremenu.
Po preteku enega tedna se škropljenje ponovi. Če je treba, se škropi tudi večkrat. To velja tudi glede žvepla-nja. —
Pa ne samo plesnoba, tudi perono-spera (palež) je pričela trte napadati. Kdor še ni v tretjič škropil, naj to nemudoma stori! Vzeti je tričetrt do 1 kg galice, enako množino galuna in dvakrat toliko ugašenega apna na sto litrov vode.
Taki škropilni zmesi se primeša lahko tudi še raztopina 10 dek hiper-manganata, ki se dobi pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, kilogram po 6 K.
Tedaj hitro na delo, da ne b-o zamujeno! i
Kandija-Budolfovo, 3. julija 1916.
C. kr. vinarski nadzornik: B. Skalicky.
To m ono.
Bober svet. Peter Livornski, znan po svoji učenosti, pa tudi hudomušnosti, ni imel nič premoženja ter je živel v večnem pomanjkanju. Nekoč bi bil rad, ila bi ga brodar prepeljal čez reko Arno na Laškem. Drobiža, da bi plačal čolnarino, seveda ni imel; zato pravi broclarju: »Prijatelj, denarja nimam, da bi ti plačal vozarino; dal ti bom pa dober svet, ki je zale zlata vreden.« — Brodar ne mara izpočetka nič slišati, a. se slednjič iz radovednosti le da pregovorili. Ko sla bila na oni strani vode, zahteva brodar obljubljeni nauk. »Ljubi prijatelj«, . pravi 1'elcr, in potrklja voznika po rami, »ako boš vsakemu potniku tako ustregel, kakor meni, ne boš nikoli nič zaslužil.«
Prazna vera. Vraže ginevajo tudi med našim ljudstvom; nekaj jih pa, žal, še životari tuintam. Kaže se pa, da se hočejo bolj ugnezditi v takih krajih, kjer peša vera v razodeti božji nauk. Po velikih mestih se
Se dob! v rseh lekarnah K.t.-
Prsne toolesm, oslovski kašelj, naduha, Kdo naj jemlje Sirolin ?
influenci.
1. Vsak, ki trpi na frajnem kašlju. lažje je obvarovali se bolezni, nego jo rJravifi.
2. Osebe s kroničnim ka^arom bronhijev, ki s Sirolinom ozdrave.
3, Vadušljivi .katerim Sirolin mafno
olehča naduho, i). Skrofuzni ofroci,pri katerih učinkuje Sirolin t ugodnim vspehom na splošni počuiek.
., , ...[•it"--' JnCiiMi
preživlja, in sicer izborno, prav veliko število takih žensk, ki se pečajo z vražar-Btvom, vedeževalstvom in drugimi podobnimi sleparijami.
Marsikje so se še ohranile številne fražarske čenčarije glede otrok, njih rojstva, telesnega razvoja itd. Naj omenjamo samo nekatere take vraže. Tako pravijo: »Če pride otrok opolnoči na svet, bo šla njegova pot nizdol (ne bo kaj prida); ako pride predpoldnem, bo šla njegova pot kvi-IŠku (bo srečen).« In zopet: »Petkov otrok •— je otrok bolečin; nedeljskemu otroku se pa smehlja sreča ob zibelki.« Seveda so ito same besede in nič drugega. Uprav marsikak otrok, ki je bil rojen na nedeljo, je okušal bridkosti življenja v veliko večji meri, kakor petkovi otroci. — Sliši se dalje to-le: »Kdor otroka prvo leto tehta, meri, mu lase striže, mu s tem krati srečo.« /Čudno! Potem bi morali biti uprav otroci revnih in preprostih staršev najsrečnejši, ker jih starši navadno nikdar ne tehtajo in ne merijo. Neka druga vraža ne obeta otrokom nič dobrega, če jih starši .večkrat drže pred ogledalom, ali če drugi izražajo začudenje nad njihovo lepoto. Nekateri prorokujejo otrokom iz zobkov — srečo ali nesrečo. Ako se prikažeta prva dva zobka v zgornji čeljusti, tedai rasteta — proti grobu; ako se pojavita najprej od-zdolej, potem rasteta proti solncu (kažeta srečo). Vse to so — kakor rečeno — prazne marnje, ki smo jih zapisali v spomin praznovernim časom.
Iveri.
' Ne jezi se čez nobeno stvar -— sicer $e boš čez vse jezil. V *;
Kdor govori, kar hoče, mora včasih slišati, kar noče.
Za maščevanje bodi počasen ko polž;
za dobro storiti — nagel ko ptič. *
Če kdo drugo srce najde, rad svoje izgubi.
Najnovejše z bojišč.
Vojska z Lahi. Topniški boji na južni obsoški fronti divjajo brez presledka. — Na prostoru pri Monte Inter-roto je ujel poročnik Kaiser s 6 mož močno patruljo spodnješlajerskega domobranskega polka 266 Lahov.
Vojska z Rusi. Pri Kolomeji se ponavljajo obsežni boji z nezmanjšano silo. Prodiranje naših proti Lucku napreduje.
Vprašanja in odgovori.
A. M. Kranj: Vsekako. Prošnjo boste naredili in poslali potom županstva na komisijo.
M. P. L. Deželna vlada nima urada za vojne podpore, ker je za to določena komisija pri vsakem okrajnem glavarstvu. Ako je kaj podlage za zvišanje podpore, mora novo prošnjo potrditi županstvo. Kolikor dopušča postava, ki je razložena že v dostikrat omenjeni knjižici za določitev in odmero vojne podpore, Vam bo komisija ustregla. — Dopis morda porabimo prihodnjič.
M. G. — Scdji vrh, Semič: Točno rešitev Vaše zadrege najdete v knjižici »Pravice vpoklicancev v vojno službo in njih družin«, str. 6. — Knjižico prodaja Kat., bukvama v Ljubljani-
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
, Trst, 28. junija: 30, 89, 67, 75, 79.
'' Dunaj, 1. julija: 7, 45, 13, 54, 77.
Ustanovljeno lotu 1893.
Catanovljeno leta 1893.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
,•" sprejema ih obrestuje hranilne vloge po
Rentni davek plačuje Iz svojega. Rj 31 01 ljanjo denarja na razpolago brez-Zunanjim vlagateljem so zn pošl- Q plačno položnice poštne hranilnice.
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 V*, 15 ali 22 Vz lei, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom, — Dovoljujejo se ranžijska ; posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. . Prospekti na razpolago.
Drnštveno lastno premoženje znaša čez 600.000 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezenlujejo jamstvene glavnice za 0,788.340 K.
Načelstvo :
Predsednik: Andrej Kalan, prclnt iu stolni kanonik v Ljubljani. I. pod p rod Hodnik! 11. podpredsedniki
Ivan SuSnlk, stolni kanonik v Ljubljani. Karol Pollak ml., tovarnar_v Ljubljani. .
člani: Ivan Dolenc, o. kr profesor v Ljubljani.; flr. Jožef Gruden, stolni kanonik v Ljubljani: Anton ICoblar, dokan v Kranjti: Dr. Morhar Alojzij; ginin. prolesor v Ljubljani, dr. Jalcob Mohorič, odvetniški, kamijdut v Ljubljani; dr. Fran Papež, odvetnik v Ljublianii B.Reniftc, ravnatelj ti£. soie' y Ljubljani; Anton SuSnik, o. kr. gimn. profesor v Ljubljani: dr. Viljem Soiiwoltzer, odvetnik v'Lu1bt|anl: flr. Ale&-U«eriicnlk, prot..bogoslovja v Ljubljani; Fran Vorbio, c. kr. gimn. prof. v Ljubljani; Ignaolj Zaplotnllt, kateliot v J.jubljani.
Nadzorstvo:
Anton Kril?, c. kr. profegor in kanonik v Ljubljani. člani". Anton Cadež, katobot v Lan-" 1 ' - ■•:••«••-•--'• Ivan.Mlnktvr, profesor v l,jub.ljanji-AyeniWn Zn30,'.o.-«T.-
P r o d s o d n i 1. bljani; K. Gruber, o. kr. fin; rač. olicijal v; i v ' ' i-a6." re-
—
oni'posastnih y L\ubljani.
SKRIVALNICA.
Kje je izpreliajalee?
Proti okuženju
se moramo sedaj tembolj varovati, ker nastopajo razne nalezljive bolezni, kot: škrlatica, ošpice, koze, kolera, legar z večjo močjo. Radi tega pa
vporabljajte
povsod, kjer nastopajo take bolezni, dobro razkuževalno sredstvo, ki bi moralo biti pri roki v vsaki hiSi. Najbolj priljubljeno razkuževalno sredštvo sedanjosti je glasom razis-kavanj na zavočih prol. Lofflerja, Liebreicha, Prosiauerja, di Vestea, •Vasa, Pfeifferja, Vertuna,Pertiliai. dr.
L Y S O F O R
ki je brez duha, nestrupen in cenen in naprodaj v vsaki lekarni in drožeriji v izvirnih steklenicah (zelene barve) za 1 krono. Učinek L,ysoforma je točen in zanesljiv, vsled česar ga mnogi zdravniki priporočajo za razkuževanje bolniških postelj, za umivanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za izpiranja.
Lysoiormovo milo
je fino, prijetno, čisto toaletno milo, iu vsebuje Lysoform in učinkuje antiseptično. Prenese je najobčutljivejša koža, tudi pri otrocih in dojenčkih. To milo stori kožo mehko in prožno in.jako prijetno diši. Enkraten poskus Vas bo prepričal in bodete naprej rabili vedno samo to milo, ki jc draga samo na videz, v rabi jo pa jako cena, kor je dolgo v rabi. Kos stane K 2•—.
Lysolorm s poprovo meto
je močna, antiseptična ustna voda, ki odstrani hitro in zanesljivo slab duh ust, beli zobe in jih ohranja. Rabi se lahko po zdravniškem navodilu tudi pri katarih vratu, kašlju in nahodu za grgian;e. Zadošča nekaj kapljic na kozarec vode. Izvirna steklenica stane K 2-— in je na prodaj v vsaki lekarni in drožeriji. — Zanimivo knjigo poSlje zastonj in pro-'. sto poštnino vsakomu „Gesnndheit und DesinJektion" kemik 1IUBMANN, referent Lvsoformovih tovaren. 615 DtfNAJ, XX , 1'etraschgasse 4.
Dr. Keleti & luraityi,
-•-.•ASU
i«" cPriporočamo
kolinsko kavino primes v korist o B mejnim Slovencem !
Čevlje za dame
aii praznižke za dekleta in tudi za otroke, le fino, trpežno in moderno blago vseh vrst, takoj preskrbi in razpošilja- domača vežčaklnja napo-vzetjepo najnižjih dnevnih cnnahpproti nagradi 50 vinarjev na paru, za trud na bave inpoSiljatve. Pri naroiilu jeod K-4,5, l> in 8; pasovi tia sbastrani pddvajena sbob. pasoviia otroke od K 1*80, aa-4. — Zaloga, blaga lif tgumiia la^abicffirtiol-. slep, guniievi nogavice; in blazine- UoiBtnB noge, roke itd. Za gosp. zdravnike zalo ?a. vsakovrstnih i instramsnlov.
■'/ai obilna naročila so priporoča
K. PIOTROWSKI, Ljubljana,!
33 Sv. Petra ceste (Levčeva hiša) St. 33.
Po kimkurenCrtllr cenah. Vprašanjem n«Mr»rll»žlJ«»iilii.4
Lončene peči in Štedilniki
se dobijo po zmomih cenah, dokler Je Se kaj zaloge.
Ivan Gregosc, Mengeš.
Sprejme se v službo pošten in'trozen, oženjen 'kmet za
VeSS mora biti v pisanju ln vseh 'kmetijskih delih - žiasti v svinjereji. Plača po dogovoru. Ponudbe na naslov /živinorejska zveza, Homec, pošta Radomlje.
Naročajte sobotnega .Slovenca'
*0m
Dobro „IK0 uro
vsak občuduje in zaželi, kajti ona,je
mojstrsliD delo urarshe umetnosti!
Razpošilja zamenjam!
l/elika izbira ur, verižic, prstanov, Iepotičja, daril itd. v velikem
krasnem eeniku.
katerega zahtevajte zastonj in poStnine prosto.
Zlato uro zastonj!
Natančneje v krasnem ceniku, ki se pošlje zastonj in poStnine prosto.
f>ako sodijo vse stranke! 'Uisoč takifj pisem Vam labko pokajem!
čPo letify še ni popravila potrebna!
Moji znanci so žilo iznenadeni, da onako-vinasla ura, katero sem pri Vas kupil K 4-10, še ni bila popravljena in gre vedno dbbro.' Pošljite mi sedaj ravno tako za mojega nečaka. Vsoto K 4" 10 pošljem istočasno po poštni nakaznici na Vas.
Vas najlepše pozdravljam Skaričevo pri Krapini. Franc Mlinarič, pos.
Vse ure so natančno preizkušene!
testna znamka „IKO" svelovnoznatta.
Svetovna razpošiljalnica
Lastna prolokdlirana tovarna ur v ŠvicL
H. SUTTNER iSiSTS LJUBLJANI St. 1.
Nobene podružnice.
Svetovnoznana rrfdi' razpošiljanja dobrih ur.
'Nobene podružnice.
Domoljub 1916.
Stran 3(58
Ako naročite
in to nemudoma storite, 1 srečko avstr. rdečega križa, 1 srečko ogrskega rdečega križa, 1 srečko budlmpeštanske bazilike, 1 dobitni list 3°/„ zemlj. srečk Iz leta 1880, 1 do-bitni list i % ogrskih hip. srečk iz leta 188;.
(Mini oDrok za vseh pctsreCk oiir. rtobitnlli listov samo i kron 12 žrebanj vsako leto, glavni dobitki 630.000 K) ffSfffeS^H^aa igralno pravico do dobitkov enB turške srečke v znesku do
4.000 franlsov popolnoma zastonj 1
Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Sreekovno zastopstvo 12, Ljubljana.
izborno se Je obneslo za vojake v vojski ia •ploh za vsakega kot najbolj&e
bol ohlažajoče mazanje
Prt prctolajeliju, roumutiztnu, gihlu, Ullosncl, prsni, vratni in bolesti y hr&tt
Ur. Ulclu«r-|a
ima v zalogi sledeča krmila:
Orehove tropine (cele) v ploščati po K 84— in
zmlete iV. K 87 — za 100 kg brez vreč.
Rapsove tropine v ploščah po 76 K brez vreč ii. 100 kg.
Olupke sladkorne pese v balab in vrečah po BO kg i K 53 — za 100 kg brez vreč.
Sladkorno krvno klajjo po BI*— K za 100 kg
z vrečama vred.
Poljedelci! Naročajte pri Gospodarski zvezi semena, jeen-en, domačo in nemško deteljo, gra.šico In semensko koruzo za zeleno krino.
KmetovalcH 1'reskrbite si od Gospodarsko zveze kajnita, kalijevo sol, 8% kalijev, 18—20% mineralni in kostni superlosSat, mešana gnojila, zlasti 14°/0 žlindro, ki se dobi v papirnatih vrečah po 50 kg za K 10-— iV 100 kg z vrečo vred Naročniki na 1 dostavljajo lastne vreče tranko naš naslov, sicer se naročila ne bodo mogla izvršiti, ker železnica v papirnatih vrečah blaga no sprejema. Dobi se tudi v platnenih vrečah po 13-20 K i\ 100 kg z vrečo vred.
Odslej prodaja knjižico ».Živinorejci ln vojna" Katoliška Bukvama.
Gospodarska zveza pa nakupuje tudi po naj-ugodne šili cenah koruzne storže, ajdove, prosene in druge pleve.
Poljedelske stroje, motorje, mlatltnice itd.
naročajte le pri Gospodarski Zvezi.
3ioro-unimcni.-r:
Sidro-Paiti'Expeller.
tftcfelenioa bron. —H0, r«o, a —. /j.
Dobiva se v lekarnah ali direktno .TT. v Dr. Jtiohter-la lekarni „Pri zlatem lov«-, (k I f Praga, i., Eli/.abetna cesta 6. ^O'
Dnevno ra»poš!l.janJe.
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna tn jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenski zavarov. že po prvem letu.
Stanje zavarovanj koncem 1914 Iv 173,4(J0.838— Stanje i>nr. tondov koncem 1914 K 48,732X21: /0 V letu 1914 se je izplačalo zavarovancem na dividendah čistega dobička . . . . K 432.232-66 Kdor namerava skleniti 2ivljei.sko zavarovanje veljavno hkrati za vojno zavarovanje, noj sc v lastno korist obrne do geri imenovane podružnice.
Prospekti zastcnl !n poštnine prosto. ■ | Sposobni zasopnlkt se sprej' s11111 ; j I ^ I mejo po najugodnejšim pogoji, p ^ j
1^1 Marije Terezije cesta 12.
s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorelcjslcimi lasmi, ki sem jih dobila po 14 mesečni rabi pomadc, ki sem jo iznašla sama. To je edino sredstvo proti izpadanju las, za njih rast in negovanje, za ojatitev las!šč'a,
Er mosli h krepko pospešuje rast rade, in 7e po kratki dobi daje laucm in bradi naravni blesk in polnost, in jih varuje pred prezgodnjim osivenjem do najvišje starosti
Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice, kamor jc naslavljati vsa naročila
regisiranana zadruga z neomejeno zauszo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 0, nasproti liotela »Union« za frančiškansko
cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jili obrestuje po
MJone u »Ljudski nosojiSisics^ so po- « fl Rezeroni zakladi znašajo okroglo
poinotna uarmo naložene, ker poso- MA ■ w kron 8DO.OOO*-. Stianje hraniinih
Silnica daje denar na »arna posestoa eMm 3 ui»9 fe B»iio koncem Eeta 1915
na deželi in u mestih. ® « W 23 Itaili^SlOU kroif.
brez odbitka rentriega davka, katerega pla- r r ^sHff i rTflflfer
zastavf vrcdn()shi^h^P?Menjice ^ ^
Izdaja konzorcij „Domoljuba". Odgovorni urednik Jožel Gostlnčar, državni poslanec. Tiskala Katoliška tiskarna,