Iz haj n vsalt četrtek. Ona mu jo 3 K na loto. (Z» Nomčijo 4 1C, r.a Amorilto in drii|>n tujo državo o K.) — Posamezno štovilko so prodajajo ——po 10 vinarjov. —— Spisi in dopisi so pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba*. Ljubljana. Kopitarjeva ulica. Naročnina, roklamaeije in in-soratipa: Upravništvn ^Domoljuba*, --Ljubljana, Kopitarjeva ulica.- Dobrih štirinajst dni je tega, kar je 0. irski ministrski predsednik grof T.sza prebral izjavo našega zunanjega ministra Buriana, v kateri je povedal, kaj hoče naša država doseči v sedanji vojski. Zunanji minister sam nima pravice govoriti ne v ogrskem, ne v našem državnem zboru, ki sicer, kakor vemo, sploh ne zboruje; njegovo mesto so delegacije, ki jih tudi ni. Zato je pa naprosil Tiszo, naj prebere njegovo izjavo. Potrebna je bila, ker so pred njim govorili že zunanji ministri drugih, tudi nam sovražnih držav; zlasti angleškemu ministru Greju je bilo treba odgovoriti, ki so je pred kratkim skliceval na to, kako jc pomagal ob posvetu državnikov v Londonu svoj čas, cla so se razna vprašanja ob balkanski vojski mirno in za Avstrijo ugodno rešila, in iz tega hotel posneti, da bi se ?: njegovo pomočjo dala preprečiti svetovna vojska, ko bi bila Avstrija, hotela sprejeti od njega predloženi posvet zastopnikov velikih držav o njenem sporu s Srbijo. O takem posvetu ali konferenci, kakor mu pravijo s tujo besedo, se je že mnogokrat govorilo in naši sovražniki so vse storili, da bi bili pred svetom našo državo naslikali kot vzrok svetovni vojski, češ da ni sprejela od Angležev predlaganega posveta. Ta misel more dobiti zase samo človeka, ki ■io popolnoma pozabil, za kaj je šlo med nami in med Srbijo. Predlani v nedeljo pred sv. Petrom — to dni smo doživeli drugo obletnico ~< jc bilo, kar sla v Sarajevu gasilne smrti v vseh nas neizmerno žalost končala svoje življenje prestolonaslednik Franc in njegova žena Zo "ja. Natančna preiskava jc dognala, da so zarotniki dobili orožje iz srbske kraljeve orožarne, da jih je srbski častnik učil streljati in metati bombe, in da so vedele, kaj se namerava, osebe zvezane s srbskim kraljevim dvorom in s srbsko vlado. Naši državniki, ki so odgovorni za politiko v državi, in dolžni odstraniti vse, kar grozi njenemu mirnemu obstoju, so po natančnem preudarku sklenili, da hočejo priti s Srbijo do čistih računov, izlepa, če sprejme v ta namen sestavljene pogoje, če pa ne, pa tudi izgrda. Že prej, zlasti ko je naš cesar proglasil, da spadata Bosna in Hercegovina v našo državo, so nam Srbi dali mnogo posla in s svojimi pripravami za vojsko proti nam, tudi silno stroškov, Ob balkanski vojski je šlo tudi vse navskriž in tudi takrat je imela naša država strašno sitnosti in novih ogromnih stroškov. Krvavo dejanje v Sarajevu je izbilo dno. Ko bi bila Avstrija takoj napovedala vojsko Srbiji, ko se je dognalo, kje je imel divji umor svoje korenine, bi ji ne mogel nihče nič očitati. Pa ni, nego stavila jc prej svoje zahteve, stroge in odločne sicer, toda le take, ki naj bi ji zagotovile v Srbiji mirnega soseda. Nedavno se je dognalo, da bi bila Srbija te pogoje sprejela, ko bi 110 bila Rusija skočila vmes. Ta ji ni dovolila sprejeti omenjenih pogojev in ji je seveda za slučaj vojske obljubila svojo pomoč. Pa še nekaj se jc zdaj odkrilo. Ko je bila Avstrija žc napovedala Srbiji vojsko, bi se bila dala svetovna vojska še vedno preprečiti, ko bi bili hoteli Angleži in Rusi lc količkaj pripoznati, kako nujno jc bilo, da se urede razmere s Srbijo. Brez kapljice krvi bi bilo šlo, ker je naša država ponovno izjavila, da nc mara v sporu s Srbijo nobene pedi zeml je si prisvojiti, in ker je dne 31. julija T914 sklenila celo, da je s posvetom zastopnikov velikih držav (Angleške, Francoske, Rusije, Nemčije) zadovoljna, samo da mora imeti prej neko jamstvo v rokah proti Srbiji. Sprejela je ta-le predlog, ki so ga dne 30 julija Grey, nemški poslanik Lih-novski in ruski poslanik v Londonu sestavili, in ki slove: »Ko primarširajo Avstrijci v Belgrad in se tam ustavijo, bodo velike države presodile, kako more Srbija zadovoljiti Avstrijo, ne da bi svoje državne pravico in svojo neodvisnost oškodovala.« Torej brez krvi! Srbi bi pustili, da zasede naša armada Belgrad in naši vojaki bi bili tam ostali, dokler bi se zastopniki velikih držav ne dogovorili, kako naj sc tloseže mirno srbsko sose-dovstvo za Avstrijo. Ruska armada je bila pa že ponoči dne 30. julija mobilizirana in vsa reč sc je zasukala tako, da sc je po svetu vnel krvavi požar, ki še danes ni poga.šen. Zdaj jc cela srbska država na tleh, srbska vojska poražena, ljudstvo glada, bolezni in trpljenja izžeto, kralj pregnan, Anglež v nevarnosti celo na svojih otokih, Francoz v vednem strahu, da mu Nemec ne pride v Pariz, Belgija uničena, velik del Rusije v naših in nemških vojakoV rokah. I11 zdaj — po dveh letih — naš zunanji minister brez vsake željo po kakih prilastitvah, s tisto potrpežljivo mirnostjo poudarja, cla smo miroljubna država, da naše zahteve za slučaj miru ne bodo visoke, in tla nočemo pravzaprav nič drugega, nogo zagotovilo, da bomo v miru lahko živeli in sc razvijali. ___ Praznik sv. apostolov Petra in Pavla. Kdor ga je kdaj doživel v Rimu, ga nc pozabi nikdar več. Štev. 27. V Ljubljani, dne 6. julija 1916. Leto XXIX. Kresno solnce kot zlat blesk, razlit nad Rimom. Po cestah hite romarji v pisanih nošah vsega sveta. Hrepeneče hite, vsi proti istemu cilju. Tam na velikanskem trgu sredi slikovitih stebrišč stoji tempelj, kakršnih nima svet. Po stopnicah stopajo romarji kvišku, mogočna bronasta vrata so široko odprta, m tisoči in tisoči stopajo skozi vrata. Kakor valovi sc gibljejo množice. Notri vonj po cvetju in kadilu in morje lučic. Tam gori pa se dviga oltar nad grobom sv. Petra. In nad oltarjem v nedoscžni višini kupola ha v kupoli silen napis: »Ti si Peter Skala, in na to skalo bom zidal svojo Cerkev in peklenska vrata je nc bodo premagala!« In orgije buče in iz zbora se sliši nepozabni spev: O srečni Rim! S krvjo apostolov Škrlatno oškropljen in posvečen, Presegaš ti lepote vse sveta! Kdor jc slišal ta spev, ga nc pozabi nikdar.--- Svetovna vojska je odtrgala narode od Rima. Noben romar ne more poklekniti na grob sv. Petra, da bi molil tam za svoje, za ljudstva, za blaženi mir, za edinost med narodi, da bi ponavljal tisto Gospodovo molitev: da bi bili vsi eno! In nobeden ne more k čuvarju tam ob grobu, k njemu, ki je Petrov naslednik in Kristusov namestnik na zemlji, da bi mu potožil svojo gorje, ponovil svojo ljubezen in zvestobo in prejel njegov blagoslov. V Rimu gospodari sedaj vlada, ki je njegov in naš sovražnik. Med nami in sv. Očetom stoje, sovražne armade in ne pusto ne, njemu, da bi nas tolažil, ne nam, da bi iskali pri njem pomoči in tolažbe. , A če 'ločijo -od Rinm naša telesa sovražne meje, našega duha in naših src ne morejo ločiti. Naša srca so v Rimu pri sv. Očetu. V duhu smo romali na praznik sv. apostolov na grob sv. Petra in v duhu romamo v Rim vsak dan. Vsak dan smo s srccm pri sv. Očetu. Zakaj mi vemo, kaj nam je Rim. Rim jc nam sveto mesto. Tam so grobovi svetnikov, od tam nam je prisijala luč sv. vere in tam je še vedno živo središče vsega krščanstva. Naj tudi sovražniki ravnajo s sv. Očetom, kakor da je njih jetnik, sv. Oče dviga blagoslavljajo roke nad nami in vsemi narodi, in naj bi mu uklenili roke, njegova ustna bi še šepetala blagoslov, in naj bi zaglušili njegov glas, njegovo srce bi vendar molilo za nas. V tej strašni vojski sc je tako očitno pokazalo, kam žene narode človeška politika brez vere in Roga. Toliko je bilo govorjenja o svobodi in bratstvu narodov, a kaj je bil konec vsega? Krvavo klanje! Zastonj — brez vero in Boga nikdar ne bo na svetu sporazumnosti, ljubezni in miru. Človek brez vere je sebičen in zato sovražen, in taki so brez vere tudi narodi in države. Evangelij miru je božji evangelij. Kristus ga je prinesel in njegova Cerkev ga hrani in sv. Oče jc njegov glasnik. Le iz Rima more iziti glas resničnega in blaženega miru. Sv. Oče je namestnik »Kralja miru«, zato more biti tudi le on pravi 2» posredovalec miru in razsodnik narodov. Sv. Oče je oče vseh, zato vse ljubi in vsem želi, kar je najslajšega na zemlji, medsebojno ljubezen, mir, a on more tudi zagotoviti ta mir in to ljubezen, saj je Sv. Duh z njim, Duh sveta in Duh moči. O ko bi mu narodi z zaupanjem izročili svoje pravde in prepire, kako hitro bi prišel blaženi mir! Ko je to tako očitno, in ko sv. Oče od početka vojske doslej neprestano misli in dela le za mir, pa nekateri šču-jejo zoper njega, kakor da je on kriv, da vojske še ni konec. Človek ne bi verjel, da je kaj takega mogoče. A že mora biti, zakaj le taka satanska zloba je mogla zbegati tudi nekatere sicer dobre ljudi. Bog odpusti tistim, ki v teh strašnih časih rujejo zoper edino, kar nas še more rešiti, zoper vero in Cerkev, zoper sv. Očeta in Rim! In naj bi bilo vojske danes konec, ako nc bo narodom glas sv. Očeta svet, bomo, preden mine četrt stoletja, doživeli novo, mogoče še strašnejšo vojsko. Rusi že premišljujejo, koliko bodo takrat lehko vrgli armad na bojišče — če se bodo naprej tako množili, bodo lahko spravili skupaj, tako pravijo, 20 milijonov vojakov — in imajo tudi rosno voljo pripraviti se na novo vojsko. Zato more mir zagotoviti le pameten sporazum, a ta jc mogoč le v duhu krščanstva, če se narodi zopet zavedo evangelijskih resnic. A te resnice svetu oznanja ravno sv. Oče v Rimu. Kaj storiš, če ti: kdo grdi očeta ali mater? Hrbet mu obrneš, zakaj tak človek ni tvoj prijatelj. Obrni hrbet tudi njemu, ki ti grdo,govori o sv. Očetu in Cerkvi! O Rim, da bi; mi mogli zopet, kmalu poromati k tebi in poklekniti na grob sv. apostolov in poljubiti sv. Očetu blagoslavljajoč© roko! Saj vemo, da bomo iz njegove roke prejeli mir, zato bo naše romanje -— romanje velike srčne zahvale. Kako lep bo tisti čas! Naj bi kmalu kmalu prišel! Pregled po svetu. Romunija. Romunski: listi pišejo o začasni demobllizacrji in sicer zaradi žetve. V' Italiji pa sodijo, da ni žetev,' ampak da so močne ruske čete v bližini romunske meje, povod za razorožitev. Ni izključeno, da bo ententa ravnala z Romunijo, kakor z Grčijo . Grčija. Grški kralj Konštantin se poda v notranjost dežele, ker nc mara vplivati na volitve. Nasproti listom je izjavil, da so ga višjo koristi grškega ljudstva, ki mu preti lakota, nagnile,, da je podpisal zahtevo entente; tako upa, da bo izvlekel deželo iz stisk. Kralj! je tudi podpisal splošno razorožitev armade in1 mornarice. Amerika se zapleta v vojsko. Sv. oče Benedikt XV. je posredoval za mir, a kakor se čuti, brezuspešno. General Pershing, ki je imel za prvo silo 15.000 mož, je v prvih spopadih izgubil baje 8500 mož. Nahaja sc 60 'milj zahodno od Carrtizala. Mehikanski general Car- ranza, ki koraka proti ameriški meji, ga namerava odtrgati od drugih čet in ujeti. — Wilson je naročil, da morajo vse tovarne, ki izdelujejo strelivo in orožje kljub drugim naročilom, delali za domačo armado. Angleži so zaradi tega v velikih skrbeh, ker bi jim pošel vir za dobavo streliva. Ameriški bogataši so nevoljni na Wilsona. — Neposredni spor mod Mehiko in Ameriko se utegne preprečiti, ker so izpustili pri Carrizalu ujete Američane. Amerika in Mehika. Položaj je zelo resen. Mehikanski general Carranza je sklical državni zbor, ki naj napove narodno vojsko. V Zedinjenih državah so poklicali pod orožje zadnjo tretjino oborožene armade. Zahteva se popolna blokada Mehike. Ameriškim državljanom ovirajo v Mehiki prosto pot v domovino; smatrajo jih za talnike. Mehi-kanska armada ima že 150.000 vojakov. Zdaj se odloči. Splošna ofenziva hoče, kakor pišejo, dovesti bojevanje do odločitve. Angleška svetovna sila napenja zadnje moči. Ako bi se ne dosegla odločitev, sc je bati lakote osobito v Švici; zato so ukrenili, da se izdajo izredne odredbe, da se odvrne lakota. Vodja Ircev obsojen na smrt. Sir Roger Casement jc kot vcieizdajaiec obsojen na smrt. Svetovna vofska. Vrhunec bojevanja: Ogenj na vseli bojiščih