V Beogradu se je vršil od 1. do 7. oktobra 1. 1938. II. balkanski kongres za zaščito otrok in mladine, ki ga je priredila na iniciativo »Union Internationale de Securs aux Enfants a Geneve« »Jugoslovanska Unija za zaščito otrok«. V zvezi s kongresom se je priredila istočasno tudi mednarodna mladinska zaščitna raz- stava, ki je trajala od 1. do 25. oktobra. Razstave so se udeležile poleg balkanskih držav Jugoslavije, Bol garije, Romunije, Turčije, Grčije in Albanije, tudi druge evropske države, in sicer Nemčija, Madžarska, Italija, Poljska, Anglija, Francija in Zedinjene dr žave severne Amerike ter naknadno še češkoslovaška. MLADINSKO SKRBSTVO IN ZDRAVSTVO MESTA LJUBLJANE NA MEDNARODNI MLADINSKO ZAŠČITNI RAZSTAVI II. BALKANSKEGA KONGRESA ZA ZAŠČITO OTROK IN MLADINE V BEOGRADU LETA 1938. KRONIKA 235 Vkljub temu, da je kongres razpravljal prvenstveno o zaščiti vaškega otroka in formaciji medicinsko- socialnega osebja na vasi, so bile še posebej pozvane zaradi primerjave nekatere prestolnice evropskih držav, da pokažejo svoje delo na mladinsko zaščitnem področju. Prav tako so bila pozvana k sodelovanju v okviru jugoslovanske razstave tudi mesta Ljubljana, Zagreb in Beograd. Ljubljana se je vabilu odzvala in razstavila pregled mladinskega socialnega skrbstva in zdravstva po vojni v okviru slovenske mladinsko zaščitne razstave, ki jo je priredila Jugoslovanska Unija za zaščito dece, sekcija za dravsko banovino. Ker je bilo tako mladin sko skrbstvo in zdravstvo mesta Ljubljane prvič pre- zentirano pred mednarodnim forumom, velja, da »Kronika slovenskih mest« zabeleži ta dogodek in ga tako ohrani bodočim rodovom v spomin in pouk. Mladinsko skrbstvo mesta Ljubljane je bilo pri kazano s 14 kartami, diagrami in načrti mladinskih ustanov, zdravstvo pa z 10 kartami. Karte so bile raz- obešene na 3 stenah, ki so merile 76 m2. Dočim sta imeli mesti Beograd in Zagreb mnogo več prostora in tudi razkošneje opremljenega, je bila razstava mesta Ljubljane prikazana sicer skromneje, toda po vse bini gradiva in po mnenju udeležencev bogateje od drugih. MLADINSKO SKRBSTVO Mladinsko zaščitne ustanove so bile razvidne iz karte, ki je v načrtu mesta Ljubljane imela včrtana posebna znamenja. Iz nje je bilo razvidno, da je imela Ljubljana v začetku leta 1938. 7 otroških za vetišč, 7 otroških vrtcev, 11 zavodov, v katere je od dajala svoje oskrbovance, dalje 13 šolskih kuhinj, 5 otroških igrišč in eno gozdno šolo. Na tujca, ki ne pozna ljubljanskih socialnih razmer in ki mu ni znana socialna struktura Ljubljane tudi s teritorialne plati, je napravila karta ugoden vtis. Tisti pa, ki so mu tozadevne razmere znane, pa si je dovolil pripombo, da bi bilo potrebno več otroških zavetišč, osobito na periferiji mesta (inkorporirane občine). Toda tudi v tem oziru bi imela karta drugačno lice, če bi bili včrtani še zavetišči na Viču in v Zeleni jami, od katerih je bilo prvo izpuščeno, odn. označeno za zavod, kamor oddaja MOL svoje oskrbovance, do čim je drugo že dograjeno, pa še ne posluje. Izdatki za socialno in mladinsko skrbstvo so bili razvidni iz posebne karte, na kateri so bili ponazor jeni v primeri s celokupnimi proračuni in proračuni za socialno skrbstvo. Celotni proračuni MOL so bili od 1. 1918. sledeči: Prorač. leto: 1918./19. 1919./20. 1920./21. 1921./22. 1922./23. 1924. 1925. 1926. 1927. 1928. 1929. 1930. Celotni proračun MOL 2,411.309 K 5,224.292 K 10,662.790 K 15,408.670 K 9,245.585 din 23,947.609 din 28,480.835 din 34,751.003 din 36,830.037 din 42,007.165 din 44,008.970 din 49,236.718 din Prorač. leto: 1931. 1932. 1933. 1934. 1935./36. 1936./37. 1937./38. Celotni proračun 50,664.868 din 47,321.500 din 45,839.075 din 46,615.234 din 84,531.85ft din 103,589.542 din 99,029.377 din MOL Postavke za socialno skrbstvo MOL pa so bile po vojni v primeri s celotnimi proračuni sledeče: Prorač. leto: 1918./19. 1919./20. 1920./21. 1921./22. 1922./23. 1924. 1925. 1926. 1927. 1928. 1929. 1930. 1931. 1932. 1933. 1934. 1935./36. 1936./37. 1937738. Postavka za soc. skrbstvo: 209 254 499 836. 766 2,824 3,745 3,660 3,880 4,220 4,489 4,878 5,079 4,322 4,690 4,569 4,092 6,918 6,120 942 K 028 K 362 K 020 K 338 din 232 din 830 din 463 din 364 din 777 din 670 din 450 din 885 din 238 din 988 din 154 din 980 din 506 din 230 din % od celotn. proračuna: 8.70 4.86 4.68 5.42 8.28 11.78 13.15 10.53 10.54 10.00 10.20 9.90 10.02 9.13 10.23 9.80 4.94 6.67 6.16 Postavke za mladinsko skrbstvo MOL pa vojni v primeri s celokupnimi proračuni kami za socialno skrbstvo 1918./19. 1919./20. 1920./21. 1921./22. 1922723. 1924. 1925. 1926. 1927. 1928. 1929. 1930. 1931. 1932. 1933. 1934. 1935736. 1936737. 1937738. 38.420 K 44.420 K 77.420 K 170.000 K 98.000 d 319.543 d 609.400 d 686.400 d 825.800 d 1,015.060 d 830.600 d 897.200 d 1,127.700 d 1,023.240 d 1,148.020 d 1,133.700 d 1,334.921 d 1,326.850 d 2,468.270 d sledeče: 1.59 0.85 0.72 1.10 1.06 1.33 2.14 1.97 2.24 2.46 1.88 1.82 2.22 2.14 2.50 2.64 1.57 1.28 2,48 so bile po in postav- 18.31 17.49 15.50 20.45 12.78 11.31 16.27 18.75 21.50 24.07 18.50 18.71 22.20 23.68 24.47 24.81 32.64 19.18 40.32 Iz tozadevne grafične ponazoritve je bilo zelo dobro razvidno, da so se izdatki za mladinsko skrbstvo v letih 1918719. do 1921722. rapidno dvignili in dosegli prvi maksimum, ko je bila še kronska valuta. Po vojne mladinsko skrbstvene zahteve so terjale, da so se v teku štirih proračunskih let izdatki za mladinsko skrbstvo popetorili. Napram izdatkom za socialno skrbstvo so se dvignili za 1.74 %, dočim so napram celokupnemu proračunu padli za 0.49 %. Od leta 1921722. zaznamujejo velik padec, ki doseže minimum 236 KRONIKA leta 1924., nakar postopoma rasejo in dosežejo v di narski valuti prvi maksimum 1. 1928., ko je bilo iz danega za mladinsko skrbstvo napram izdatkom za soc. skrbstvo 24.07 %. So se torej v teku šestih let dvignili za 11.79 %, odn. napram celokupnim prora čunom za 1.40 %. Leta 1929. zaznamujejo zopet pa dec, ki je obenem takoj na začetku zadnjega deset letja minimum, nakar polagoma rasejo in dosežejo po znatnejšem padcu 1. 1936./37. v proračunskem letu 1937./38. drugi maksimum 40.32 %. So narasli torej izdatki za mladinsko skrbstvo od 1. 1928. do 1. 1937./38. za 16.25 %. Pripomniti pa je seveda treba, da so v zadnjih 10 letih rapidno rasli tudi redni letni prora čuni tako, da je znašala razlika od proračuna za mla dinsko skrbstvo z rednim letnim proračunom od leta 1928. do 1937./38. samo 0.02 %. Vendarle pa je treba pripomniti, da se opaža oso- bito v zadnjem desetletju stabilna tendenca po po časnem, pa gotovem povečanju postavk za mladinsko skrbstvo, kar je najboljši znak, da postaja organiza cija mladinskega skrbstva od leta do leta popol nejša in da zaradi tega tudi uspehi ne morejo iz- ostati. To velja osobito za zadnje leto, ko se je postav ka za mladinsko skrbstvo podvojila ne samo absolutno, marveč tudi relativno in to v odnosu napram izdat kom za socialno skrbstvo (od 19.18 % do 40.32 %), kakor tudi v primeri s celokupnim proračunom (od 1.28 % na 2.48 %). V zvezi s tem bi bilo zanimivo omeniti tudi to, da stoji mesto Ljubljana v pogledu organizacije mla dinskega skrbstva na prvem mestu ne samo v državi, marveč tudi v Sloveniji. To potrjujejo n. pr. sledeči podatki: Koliko znašajo postavke raznih jugoslovanskih mest za mladinsko skrbstvo, ni podatkov, pač pa razpolaga mo s podatki, koliko znašajo postavke nekaterih jugo slovanskih mest za soc. skrbstvo v primeri s celotnim proračunom. Tako n. pr. za 1. 1933. i1 Beograd z Zemunom in Pančevem din 6,330.413'— ali 1.73 % Zagreb „ 11,570.216— „ 4.75 % Ljubljana 4,690.988-— „ 10.23 %'2 Iz teh podatkov je torej razvidno, da je bila 1. 1933. postavka MOL za socialno skrbstvo 6 krat večja od beograjske in 2 in pol krat večja od zagrebške v pri meri s celokupnim proračunom. •Dalje je zanimiva primerjava postavk za soc. in mladinsko skrbstvo MOL s postavkami za soc. in mla dinsko skrbstvo ostalih slovenskih mest. Celokupna vsota vseh proračunov za slovenska me sta je znašala 1. 1927. din 63,572.229—, leta 1937. pa din 157,704.508'—. Se je torej v teku 10 let povečala za 148.07 %. Od tega denarja je bilo za socialno skrb stvo izdanega v 1. 1927. din 6,249.671— ali 9.66 % od vsote proračunov v 1. 1927. V tem letu je znašala postavka MOL za soc. skrbstvo din 3,880.364'— ali 1 Po Vidakoviču: »Stanbena beda kao uzrok društvene degeneracije«, Beograd, 1935., in »Komunalne financije naših gradova«, Beograd, 1935. 2 Vidakovič navaja postavko za socialno skrbstvo din 9,254.293'— ali 9.72 % od celokupnega proračuna, kar pa ne odgovarja resnici. Jaz sem navedel gornjo postavko, kakor stoji v proračunih, kjer je zabeležen celokupni pro račun din 45,839.075'—, proračun za socialno skrbstvo din 4,690.988'— ali 10.23 %. KRONIKA 62 %. Torej postavke za soc. skrbstvo vseh 24 sloven skih mest niso dosegle niti polovico one vsote, ki jo je namenila za soc. skrbstvo MOL, čeprav so imele trikrat več prebivalstva. Leta 1937. pa je znašala vsota postavk za soc. skrbstvo din 11,163.165'— ali 7.07 % od vsote proračunov 1. 1937. Ta vsota se je v teku 10 let sicer skoro podvojila, toda one relacije, ki jo je imela pred desetimi leti napram celokupnim proračunom, ni obdržala, nasprotno, nazadovala jeza slabo četrtino. Tega leta pa je znašala postavka MOL za soc. skrbstvo din 6,120.230'— ali 55 %. Torej tudi leta 1937. niso postavke za soc. skrbstvo slovenskih mest dosegle polovico vsote MOL za soc. skrbstvo, toda so se pa tej polovici že močno približale. Dočim je znašala njihova vsota 1. 1927. din 2,367.307'—, je znašala 1. 1937. din 5,042.935'—. V soc. skrbstvu so pričele torej z MOL uspešno tekmovati ostale sloven ske mestne občine. Če primerjamo sedaj še postavke za mladinsko skrb stvo MOL s tozadevnimi postavkami ostalih sloven skih mest, potem pridemo do naslednjih zaključkov: L. 1927. so imela posebne postavke za mladinsko skrbstvo sledeča mesta: Celje, Laško, Ljubljana, Ma ribor, Ptuj, škofja Loka, Tržič in Slovenj Gradec. Torej 9. Skupna vsota vseh teh postavk je znašala din 1,524.144'— ali 2.39 % napram vsoti celokupnih proračunov, odn. 24.37 % napram vsoti postavk za soc. skrbstvo. Do leta 1937. pa so se gornjim mestom pridružili še Črnomelj, Jesenice, Metlika, Ormož, Ra deče in Radovljica, torej je bilo 1. 1937. vseh mest, ki so imela v svojih proračunih posebne postavke, namenjene samo za mladinsko skrbstvo, 15. Skupna vsota vseh teh postavk je znašala 3,578.160 din ali 2,26 % napram vsoti celokupnih proračunov, odn. 32,05 % napram vsoti postavk za socialno skrbstvo. Od skupne vsote postavk za mladinsko skrbstvo 1. 1927. je znašala postavka MOL 825.800 din ali 55 %, 1. 1937. pa 2,468.270 din ali 70 %. Iz te pri merjave povsem gladko lahko zaključimo, da v or ganizaciji mladinskega skrbtva slovenskih mest ab solutno prednjači Ljubljana. Dočim tekmujejo z njo ostala slovenska mesta v pogledu splošnega socialnega skrbstva še kolikor toliko uspešno, saj so se ji v teku 10 let znatno približali, ne morejo pa tekmovati v pogledu mladinskega skrbstva, saj so v teku zadnjih 10 let močno zaostali za njo. K tem komunalnim financam za socialno skrbstvo še tole splošno pripombo, ki je poznavalcu slovenske socialne strukture in mladinsko zaščitnega problema obrnila pozornost: Iz celotnega razstavljenega slo venskega gradiva je bilo razvidno, da je socialna, zdravstvena, vzgojna in moralna zaščita podeželskega otroka neprimerno bolj pereča, kot pa meščanska, in da bi se večina teh vprašanj dala uspešno rešiti, če bi imeli na razpolago sorazmerno vsaj toliko sredstev in moči, kolikor jih ima MOL. Izdatki za redne in izredne podpore so bili razvidni iz posebne karte, in sicer za desetletje 1928.—1937./38. Iz nje je bilo razvidno, da so znašali izdatki za redne podpore: v letu 1928. din 282.000'— 1929. „ 292.000'— 1930. 330.000'— 1931. „ 395.000 — 237 1932. 1933. 1934. 1936./37. 1936./37. 1937./38. din 377.640 „ 382.320 „ 400.000' „ 425.400 „ 425.000 „ 500.000 dočim so znašale izredne podpore med din 100.000'— in 200.000'—. Z zmanjševanjem izrednih podpor so rasle redne, odn. padale izredne podpore do 1. 1932. (din 90.000'—), od tega leta dalje pa se opaža, da se polagoma dvigajo poleg rednih tudi izredne, osobito v 1. 1937., ko so se redne podpore dvignile od 425.400 do 500.000 in izredne od 120.000 na 230.000. Jasno je, da je obenem z rednimi in izrednimi pod porami raslo tudi število rednih in izrednih oskrbo vancev, in sicer takole: v letu 1928. 1929. 1930. 1931. 1932. 1933. 1934. 1935./36. 1936./37. 1937./38. rednih oskrb. 370 352 356 430 432 440 496 440 533 484 izrednih oskrb 180 230 255 280 315 350 515 498 456 472 V 1. 1937. je MOL vzdrževala popolnoma 192 otrok, delno pa 2805. Ostale mestne občine pa so popolnoma vzdrževale 157 otrok, deloma pa samo 442. Tudi tu vidimo, da ima MOL absolutno največja števila. Izdatki za zavodno in družinsko vzgojo so rasli prav tako, kakor so rasli izdatki za redne in izredne pod pore, in sicer: Leta: Izdatki za zavod, oskrbo: Izdatki za druž. oskrbo: 40.000 40.000 40.000 95.000 95.000 120.000 150.000 216.000 200.000 200.000 Obe črti (rdeča — zavodna oskrba, zelena — dru žinska oskrba) nam nudita s svojimi porasti in padci zanimivo sliko. Rdeča zaznamuje od 1. 1930. do 1.1931. stabilen dvig, ki je trajal tri leta in nato padel. Isto se opazi tudi z zeleno črto, toda ta dvig je trajal le dve leti, nakar se prične rapidno dvigati, gre preko rdeče črte in doseže maksimum 1. 1935. (216.000 din). Na kritični točki 1. 1936., ko se je bržkone odločevalo, ali bo šla rdeča črta navzdol, to se pravi, ali bo do bila prednost pred zavodno družinska vzgoja, se je stvar obrnila tako, da je zašla družinska vzgoja v lahek padec, dočim se zavodna skokoma dvigne za ca. 85 %. Ravno to razkrižje rdeče in zelene črte je bilo točka pozornosti za obiskovalce, saj je bilo med njimi mnogo takih, ki so bili pristaši družinske vzgo je, bilo pa je tudi mnogo takih, ki so bili za zavodno vzgojo. Ali je za nas, to je za Ljubljano in vso Slo- 1928. 1929. 1930. 1931. 1932. 1933. 1934. 1935./36. 1936./37. 1937./38. 120.000 120.000 120.000 190.000 190.000 190.000 150.000 199.200 176.400 300.000 venijo, vprašanje teh dveh vzgoj rešeno, je odprto vprašanje, najbrže pa bo, da ni. Da je raslo obenem z izdatki tudi število zavodnih in družinskih oskrbovancev od leta do leta, je raz vidno iz sledečega: Leto: Zavodni oskrbovanci: Druž. oskrbovanci: 1928. 1929. 1930. 1931. 1932. 1933. 1934. 1935736. 1936./37. 193 7./38. 34 32 211 50 54 50 46 64 65 117 12 14 11 24 31 41 54 69 89 78 Ob podatkih o zavodni in družinski vzgoji so spro žili obiskovalci vprašanje, zakaj ne družinska vzgoja, ki je cenejša kot zavodna. Iz gornjega je namreč raz vidno, da je stal MOL en oskrbovanec v družini n. pr. 1. 1936. 2258 din, dočim je stal v zavodu 2713 din. Dnevna otroška zavetišča MOL so bila prikazana z 12 slikami in enim modelom bežigrajskega zavetišča. Poleg tega so bili na posebni karti prikazani izdatki za dnevna otroška zavetišča ter otroci, ki jih obisku jejo, ločeno po spolu. Poleg tega so bili razstavljeni tudi načrti otroškega zavetišča v Trnovem, ki se je pričelo graditi letošnje poletje. Od vseh otroških dnevnih zavetišč, ki jih vzdržuje MOL, nima nobeno lastnih prostorov. Zavetišče v Zeleni jami, ki je že dograjeno, pa še ne posluje, ter zavetišče v Trnovem, ki se gradi, bosta imeli samo stojne, lepe in moderne prostore. Zavetišče pri sv. Florijanu in ono v Sp. Šiški sta bili ustanovljeni leta 1916., na Taboru 1927., za Bežigradom 1. 1937., na III. drž. mešč. šoli pa 1. 1938. Vsa zavetišča imajo 18 prostorov, eno moško in 18 ženskih moči. Pregled izdatkov za dnevna otroška zavetišča od 1. 1927. do 1937./38. je sledeč: leta 1927. „ 1928. „ 1929. „ 1930. „ 1931. „ 1932. „ 1933. „ 1934. „ 1935./36. „ 1936./37. „ 1937./38. din 110.000 „ 165.000 „ 105.000 „ 105.000 „ 172.800 „ 125.600 „ 125.600 „ 132.600 „ 120.000 „ 95.000 „ 171.640 Pregled otrok v teh dnevnih zavetiščih pa nam pri kazujejo sledeči podatki: Leto ž. M. Sk. 1927. 1928. 1929. 1930. 1931. 1932. 1933. 1934. 1935. 1936. 1937. 76 68 89 77 70 81 71» 81) 52 76 1)9 41 41 47 (50 68 67 113 101 105 94 125 117 109 146 137 138 148 192 190 157 170 224 238 KRONIKA Zanimiva je ugotovitev, da so do leta 1932. pre vladovale v zavetiščih deklice, dočim prevladujejo od 1. 1933. dalje dečki. Počitniške kolonije MOL so bile prav tako kakor zavetišča prikazane s 17 slikami iz življenja v kolo nijah, dalje z načrtom počitniške kolonije v šiljevici ob morju ter z izdatki in pregledom kolonistov od 1. 1927. do 1937. MOL je bila ena prvih v državi, ki je pričela prire jati za mladino počitniške kolonije, najprej na Go renjskem, pozneje pa tudi ob morju. Prvo počitniško kolonijo za otroke je priredila 1. 1926. in od tega leta dalje redno vsako sezono. Od 1. 1927. do 1. 1937. je bilo v kolonijah MOL 2542 otrok, izdatki pa so zna šali 1,098.500 dinarjev. Tozadevni razvoj nam prika zujejo sledeči podatki: Izdatki za kolonije ter število kolonistov je raslo od leta do leta, in sicer: Leto Izdatki: Število kolonistov: 70 130 125 136 234 236 329 380 310 280 312 Tudi v počitniških kolonijah so prevladovali dečki nad deklicami. Poleg tega pa je obiskovalec pogrešal podrobnejše analize uspehov in neuspehov, predvsem pa socialne in zdravstvene strukture kolonistov. Poleg počitniških kolonij so bile prikazane na raz stavi tudi božičnice, ki jih prireja MOL vsako leto za revne otroke. Božičnice je pričela prirejati šele 1. 1930. in so zna šali tozadevni izdatki: 1927. 1928. 1929. 1930. 1931. 1932. 1933. 1934. 1935. 1936. 1937. 50.000 60.000 70.000 69.500 106.400 126.800 146.200 126.100 70.000 130.000 150.000 leta 1930. „ 1931. „ 1932. „ 1933. „ 1934. „ 1935. „ 1936. „ 1937. din >) »» ii i» »» 47.000 50.000' 50.000 55.000' 65.000 65.000' 75.000 84.404 Očiten je stalen porast. Kandidatov za obdarovanje je vedno več. Saj jih je bilo 1. 1935. 605, 1. 1936. 644, 1. 1937. pa že 731. Poleg vsega spredaj omenjenega gradiva pa je bil na razstavi prikazan tudi načrt bodoče gozdne šole, ki naj bi jo postavila MOL za bolehne otroke nekje na Rožniku. Tozadevni načrt je vzbudil na razstavi pozornost in tudi odobravanje. Z realizacijo te misli bi bila MOL lahko postavila eno najlepših in najmo dernejših mladinsko zaščitnih ustanov za ono deco, ki je zaščite in skrbstva najbolj potrebna. Spredaj sem omenil med mladinsko zaščitnimi usta novami, ki jih vzdržuje MOL, tudi šolske kuhinje. Da bo ta kronika popolna, naj podam še o njih kratko poročilo. Šolskih kuhinj je bilo v Ljubljani v šolskem letu 1937./38. 12, in sicer: na I. deški ljudski šoli (usta novljena 1. 1936.), na II. drž. deški (1935.), na IV. drž. deški (1937.), na V. drž. deški (1936.), na III. drž. dekliški (1936.), drž. ljudski na Viču (1936.), na be žigrajski šoli (1936.), v Lichtenthurnovem zavodu (1920.) in na pomožni šoli (1936.). Iz gornjih podatkov je razvidno, da so vse kuhinje novejšega datuma razen one na III. drž. mešani. Ku hinje obratujejo večinoma vse od začetka oktobra do konca maja. V njih je zajtrkovalo v 1. 1937./38. 549 otrok, obedovalo 40, malicalo pa 51. Od njih ustano vitve do konca šolskega l. 1937 ./38. so znašali izdatki 193.462 din. Večino teh kuhinj je vzdrževala MOL, deloma pa so jih podpirali tudi banska uprava, Rdeči križ, učiteljstvo in privatniki. V teh kuhinjah je bilo razdeljenega 80.405 1 mleka, 250 kg sladkorja, 2555 kg krompirja, 25.097 kg kruha, 1050 kg fižola in 1500 kg moke. K šolskim kuhinjam naj omenim še otroške vrtce, ki jih vzdržuje MOL. Teh je bilo v preteklem šol. letu 7, in sicer: na Taboru (ustanovljen 1. 1889.), II. mestni otroški vrtec (1. 1900.), na II. dekliški šoli (1. 1930.), na II. mešani ljudski šoli (l. 1931.), III. otroški vrtec (1. 1935.), za Bežigradom (1. 1936.) in na III. drž. mešani ljudski šoli (1. 1937.). Tozadevne mladinske ustanove so prav za prav za Ljubljano najstarejše mladinsko - zaščitne ustanove. Prostorov imajo 13, dalje 13 vrtnaric, toda od vseh 7 samo en otroški vrtec ni v najeti zgradbi, in sicer oni, ki je v samostanu frančiškanskih misijonark. Čeprav so bili, kakor že uvodoma omenjeno, ti po datki o socialnem skrbstvu MOL skromni, so vendar le pokazali, da ima občina mnogo razumevanja za to panogo mladinskega skrbstva. Iz podanega gradiva je razvidno, da prevladuje v mladinskim socialnem skrbstvu MOL bolj kurativna kot preventivna plat. Ta značilna poteza pa ni značilna samo za MOL, marveč prav tako za vse one občine, ki so šele nekaj let, morda tudi dvoje desetletij pričele posvečati mla dinskemu socialno - skrbstvenemu vprašanju pozor nost. Simpatično pa je pri celi stvari to, da gredo vse krivulje v pozitivno smer, in sicer stabilno, brez ne naravnih ali morda celo protinaravnih skokov. Bila bi ta stvar brez dvoma sumljiva, če bi razpolagali samo s podatki za nekaj let, ko pa razpolagamo z njimi za vsa leta po vojni, odn. od početka te ali one panoge mladinskega socialnega skrbstva, daje to že dovolj jamstva, da bo tudi v bodoče šla razvojna li nija vedno v pozitivno smer. ŽIVLJENJSKA BILANCA MESTA LJUBLJANE Umrljivost, rojstva in poroke v Ljubljani od leta 1918. do l. 1937. so bile razvidne iz karte v velikosti 110 X 80. Vse tri črte (siva, ki je predstavljala umrljivost, modra — rojstva, rdeča — poroke) so stale 1. 1918. zelo nizko, kar je za zaključek vojne povsem razum ljivo, posebno za rojstva in poroke. Siva črta se takoj v naslednjem letu dvigne, nato pade na isto višino nazaj, se naslednjega leta zopet dvigne, nakar preide v stalno počasno padanje do 1. 1928., ko doseže mi nimum 10 %o. V letih 1929. in 1930. zaznamujemo zo pet rahel porast, nakar se leta 1931. vrne zopet na minimum, nato pa variira med 10 in 12°/oo do 1. 1935., I. 1936. pade zopet na minimum, 1. 1937. pa se znova KRONIKA 239 dvigne na 12 %o. Dočim opazimo od 1. 1921. do 1. 1928. tendenco stalnega padanja umrljivosti, zasledujemo od 1. 1928. do 1. 1937. stagnacijsko linijo z majhnimi variacijami. Bolj negativna pa je rdeča črta (poroke). Od 9%» 1. 1918. napravi v prvem letu po vojni kolosalen skok na 19 %o. Na tej višini se drži do 1. 1921., nakar prične stalno padati in doseže prvi minimum 1. 1927., in sicer 14°/oo, nakar se dviguje do 1. 1930. (15°/oo), v letih krize pa rapidno pada do 1. 1935. (8 %o) in doseže tako največji padec po vojni. Toda v 1. 1937. doseže zopet srednjo višino 13 %>o. Še interesantnejšo sliko, osobito v odnosu do sive in rdeče, nam nudi modra črta (rojstva). Od 1. 1918. stalno in močno rase. L. 1922. doseže sivo črto, gre preko nje in se 1. 1923. približa rdeči. To znači, da smo bili od 1. 1918. do 1. 1922. pasivni, umrljivost je bila večja od rojstva. Od 1. 1923. pa se boči v lahnem padcu nad sivo in rdečo črto ter se jim 1. 1927. prvič po vojni povsem približa. Tega leta je bilo torej na 1000 prebivalcev skoro enako število za rojstva, umr ljivost in poroke. Naslednjega leta se rojstva zopet dvignejo, toda pridejo zaradi porasta porok pod rdečo črto, jo po 1. 1931., ko jo v fazi rapidnega padanja zopet presečejo in dosežejo 1. 1932. drugi maksimum po vojni in sicer 14 %o. Od tu padajo do 1. 1934. sku paj z rdečo in sivo in se jima približajo tako, kot leta 1927. Leta 1934. padejo celo pod sivo črto, toda na slednjega leta se zopet dvignejo in se v 1. 1937. pri bližajo 10 °/oo. Stanje umrljivosti, porok in rojstev 1. 1937. je torej povsem podobno, odn. enako stanju leta 1929. V primerjavi z ostalim materialom na razstavi v pogledu splošne umrljivosti je treba pripomniti, da je bila le ta manjša kot v Celju, Mariboru in Ptuju ter mnogo manjša od umrljivosti, ki jo izkazujejo okraji Slovenije, t. j. kmečko prebivalstvo. Največjo rodnost od 1. 1927. dalje izkazuje sicer mesto Celje in je bila Ljubljana šele na drugem mestu, je pa njena rodnost od 1. 1927. mnogo večja od rodnosti, ki jo izkazujejo okraji Slovenije. Dočim rodnost v okrajih od 1. 1927. pada, v Ljubljani rase. Toda ta pojav je pripisovati navalu tujih porodnic v ljubljansko žen sko bolnico. Tudi v pogledu porok je Ljubljana na drugem mestu za Celjem, ima pa letno skoro še enkrat toliko porok na 1000 prebivalcev, kot jih imajo okraji Slovenije. Rojstva v Ljubljani v l. 1937. so bila razvidna iz posebne tabele, ki se je delila v dva dela, in sicer: 1. rojstva mater domačink in 2. nezakonska rojstva mater domačink. 1. Rojstva mater domačink v letu 1937. so bile takele: rojenih zakonskih je bilo 969, nezakonskih 100, skupaj torej 1069. Od teh je bilo moških 550, ženskih 519. Z ozirom na starost mater je bilo razvidno, da so imele otrok matere pred 1 od 20. od 26. od 31. od 36. od 41. od 46. 0. letom do 25. leta do 30. leta do 35. leta do 40. leta do 45. leta do 50. leta 39 242 381 240 117 29 4 Po poklicih se razdele takole: delavci posestniki obrtni uslužbenci trgovci in gostilničarj javni nameščenci nižji uslužbenci drugi Od teh so rodile matere 1 krat 454 2 „ 279 3 „ 138 4 „ 66 5 „ 27 6 „ 8 i 109 27 323 45 139 50 177 7 krat 8 9 10 več »' )) 5» II 19 11 13 r> 12 Iz gornjih podatkov je torej razvidno, da rodi re lativno največ mater med 26. in 30. letom, da imajo največ otrok obrtni uslužbenci, vsi skupaj pa imajo po pretežni večini posamič samo enega otroka. 2. Nezakonska rojstva mater domačink pa nam ka žejo sledečo sliko: Vseh nezakonskih rojstev je bilo v 1. 1937. 100. Od teh 58 moških in 42 ženskih. Matere so bile stare pod 20 let v 11 primerih, od 21 do 25 v 42, od 26 do 30 v 33, od 31 do 35 v 5 in od 36 do 40 v 7 primerih. Največ nezakonskih porodov je bilo v mesecu marcu, torej največ spočetij v mesecu juniju. Po poklicu je bilo 12 mater delavk, 1 kmetica, 22 obrt nih uslužbenk, 1 javna nameščenka, 1 nižja usluž benka, drugih 28, služkinj pa 33. Posamezna mati je rodila enkrat v 75 primerih, 2 krat v 15, 3 krat v 5, štiri, 6 in 8 krat v 1 primeru. Ti podatki nam torej povedo, da je med nezakon skimi največ novorojencev moškega spola, da rode ne zakonske matere največkrat v starosti od 20 do 25 let in da imajo največ nezakonskih otrok služkinje. Vse tozadevne ugotovitve v pogledu mater doma čink, bodisi za zakonske kot nezakonske, so bile prika zane še na posebnih kartah, na katerih so bile raz like nazorno razvidne. Rojstva domačinov po spolu v Ljubljani so poka zala v desetletju 1927.—1937., da je bilo rojenih v teh letih 52.5 % moških in 47.5 % ženskih. Največja diferenca v spolu se je pokazala v 1. 1936., ko je bilo med rojenimi moških 54.9 % in ženskih 45.1 %. Ta karta je nudila interesantno ugotovitev v slede čem pogledu: v letih, v katerih je šla črta rojstev vo doravno, imamo med spoli stabilen %, ki variira pri moškem spolu od 53.9 do 54.1, odn. pri ženskah od 45.8 do 46.1. Na prelomu med porastom in padcem se % približata, n. pr. v letu 1932., ko je bilo razmerje 50.3 % : 49.7 %. V 1. 1933., ko so rojstva padla, pa prevladuje med novorojenimi ženski spol, in sicer v razmerju 48.9 % : 51.1 %. Od 1. 1934. pa, ko so po rodi rasli, pa se je tudi razmerje med spoloma obr nilo v prid moškim (L 1936.). Na podlagi teh ugoto vitev bi skoro lahko postavili pravilo, da gre vsako padanje rojstev v škodo moških potomcev, odn. vsako naraščanje v njihov prid in to v sorazmerju porastov.1 Nezakonska rojstva v Ljubljani v letih 1927. do 1937. kažejo, da so v padanju. L. 1927. je znašal % nezakonskih 17 %, 1. 1937. pa »samo« še 12 %. Toda 1 Vprašanje je le, če bi nam podatki za prejšnja leta tudi potrdili to domnevo. Vsekakor pa bi bilo gornjo trditev dobro raziskati za daljše časovno razdobje. 240 KRONIKA pri stvari so interesantne in poučne naslednje ugoto vitve: % nezakonskih rojstev domačih mater je od 1. 1931., ko je znašal 16 %, padel na 7.5 %, nakar se je zopet dvignil na 11 %, pa padel v I. 1937. zopet na prejšnji minimum. Toda povsem drugačno sliko nam kažejo % nezakonskih rojstev tujih mater, torej ma ter, ki niso Ljubljančanke. Njihova krivulja je od 1. 1928., ko je znašal maksimum 18 %, padla na mi nimum, 1. 1935., ko je znašal 13 %, pa se je do 1. 1937. znova dvignila na 16.5 %. Zaključek je pri stvari eno staven in nam potrjuje pač staro izkušnjo, da imajo ona dekleta, ki prihajajo z dežele v mesto za zasluž kom, največ nezakonskih otrok. V primerjavi z ostalimi mesti ima Ljubljana naj manj nezakonskih. V petletju 1931.—1935. jih je imela 13.8 %, dočim jih izkazujejo za isto petletje Ptuj 22.8 %, Maribor 23.0 %, Celje pa 29.1 %, dočim znaša % nezakonskih za vso Slovenijo 11.2 %. Otroška umrljivost v Ljubljani od l. 1918. do l. 1937. pa je nudila najpestrejšo sliko. Iz karte je bilo raz vidno, koliko je umrlo dojenčkov v 1. mesecu, koliko v prvem letu, koliko od 2. do 15. leta in koliko do 15. leta sploh. Med umrlimi je bilo starih do 15 let: 1.1920. 5.5 otrok ali 27.5 % 1. 1925. 4.73 otrok ali 23.65 % 1. 1930. 4.00 otrok ali 20.00 % 1.1935. 2.6 otrok ali 13.00 %. Iz teh podatkov je razvidno, da je umrljivost otrok do 15. leta v teku zadnjih 15 let padla za polovico. Od 1. 1918. je rasla in dosegla maksimum leta 1921. (29 %), naslednjega leta je takoj padla na 22 %\ in ostala približno na tej višini do I. 1927., nakar je znova padla in dosegla prvi minimum 1. 1929., in sicer 14 %, nato napravi ponovno skok na 20 %, nakar pade 1. 1934. na drugi in največji minimum, in sicer 7.5 %, toda čez dve leti se zopet dvigne na 15 %. Umrljivost otrok od 2. do 15. leta je prav tako v padanju. Od maksimuma 1. 1918., ki je znašal 19 %, je po znatnih padcih in manjših dvigih padla na mi nimum 1. 1937., ki je znašal 6 %. Največje zmanjšanje od 1. 1919. do 1. 1937. pa kaže umrljivost otrok do 1. leta. Ta je padla od 34 % leta 1919. na 1.5 % 1. 1934., nakar se je do 1. 1937. »opo mogla« na 6 %. Stabilnejša pa je umrljivost dojenčkov do 1. meseca starosti. Ta je znašala 1. 1919. 10 % in dosegla v rahlih variacijah 2.5 % v 1. 1934., nakar se je približala 5 % v letu 1937. Na podlagi teh podatkov lahko zaključimo, da je umrljivost mladine v Ljubljani »zadovoljiva«. Toda pravilnejšo sliko umiranja dece po spolu in starosti je nudila obiskovalcem posebna tabela, ki je vsebovala podatke za različne otroške bolezni pre gledno za I. 1935., 1936. in 1937., in sicer za umrle v 1. mesecu, v 2. mesecu, od 3. do 5. meseca, od 6. do 8. meseca, od 9. do 12. meseca, dalje od 2. do 5. leta, od 6. do 10. leta in od 11. do 15. leta. Od vseh otrok v prvem letu jih umre v prvem me secu največ. L. 1935. jih je umrlo v prvem letu 55 (29 moških in 26 žensk), v 1. 1936. 83 (51 + 32), v 1. 1937. pa 75 (47 + 28). Dalje je velika umrljivost od 2. do 5. meseca, in sicer je bila 1. 1935. 11 (3 + 8), 1. 1936. 25 (14+11), nato 1. 1937. 15 (10 + 5). V prvem mesecu umre največ nedonošenih, ali onih, ki so preslabotni, dočim umirajo v ostalem časovnem razdobju za najrazličnejšimi boleznimi. Mrtvorojeni v Ljubljani od l. 1927. do 1937. kažejo tendenco padanja. Skupna števila in odstotki mrtvo rojenih napram vsem rojenim domačih in tujih mater so bila v letih 1927.—1937. naslednja: 1927. 64 ali 4.03 % 1928. 59 ali 3.48 % 1929. 75 ali 4.50 % 1930. 79 ali 3.84 % 1931. 63 ali 3.30 % 1932. 73 ali 3.38 % 1933. 66 ali 3.29 % 1934. 68 ali 3.33 % 1935. 59 ali 2.75 % 1936. 55 ali 2.36 % 1937. 77 ali 3.64 % število mrtvorojenih je od 1. 1929. stalno padalo do 1. 1936., zadnje leto pa se je znatno dvignilo. Za mrtvorojene domačih mater veljajo v omenje nem časovnem razdobju naslednja absolutna števila in odstotki proti celokupnemu številu rojenih: 1927. 30 ali 4.96 % 1928. 13 ali 1.81 % 1929. 20 ali 2.79 % 1930. 20 ali 2.78 % 1931. 16 ali 2.07 % 1932. 17 ali 2.00 % 1933. 17 ali 2.34 % 1934. 13 ali 2.12 % 1935. 15 ali 2.15 % 1936. 21 ali 2.07 % 1937. 23 ali 2.15 % Ta črta je nekoliko stabilnejša, ni pa ona, ki prika zuje število nezakonskih med 100 mrtvorojenimi. Le teh je znašal % 1. 1927. 18.5 %, minimum 1. 1931. 12.5 %, maksimum pa 1. 1936., ki je dosegel 25 %, nakar je v 1. 1937. padel na 3.80 %. Ljubljana ima od mest najmanjši odstotek mrtvo rojenih 2.15 % (če vzamemo % mrtvorojenih domačih mater), nato sledi Maribor s 3.1 %, Ptuj s 7.1 % in Celje z 9.1 %. število mrtvorojenih je v Ljubljani padlo od 3.0 % v petletju 1921. do 1925. na 2.1 % v petletju 1931.—1935. Povprečni % mrtvorojenih za vsa mesta je znašal v omenjenem zadnjem petletju 4.3 %, dočim je znašal za vso Slovenijo 2.3 %. Iz vsega gradiva o socialnem mladinskem skrbstvu in zdravstvu mesta Ljubljane je bilo razvidno, da si utira slovenska prestolnica vkljub vsem težavam in oviram tudi v mladinskem skrbstvu in zdravstvu za dovoljivo pot. Vsekakor bi bile interesantne primer jave z drugimi prestolnicami, tudi inozemskimi, v tem pogledu, toda to bi presegalo tu začrtani okvir. S tem pa še ni rečeno, da bi se ta misel morala opustiti. Njena uresničitev bi bila naravnost velikega pomena in prav to je bila ena vodilnih misli kongresa, da bi vse balkanske države primerjale med seboj svoje delo, se kontrolirale in dajale druga drugi pobudo za ustvar janje boljše bodočnosti novih generacij. Toda to, kar je na mednarodni razstavi prikazala MOL, je vzdr žalo kritiko, ni vzbujalo pohujšanja, dalo ji je legiti macijo, da na bodoče take prilike lahko mirno ra čuna. Vsekakor pa je želeti, da bi na prihodnjem kon gresu, ki bo I. 1940. v Bukarešti, mogla pokazati še več in še bolj sistematičnega dela. KRONIKA 241