Delovanje ožjega sosveta UJU - Poverjeništvo Ljubljana. (Poročilo o 1. seji dne 22. in 23. sept. 1928.) V zmislu sklepa pokrajinske skupščine v Celju z dne 21. julija 1928 se je vpšila 1. seja 'CŽjega sosveta 22. in 23. septembra 1928 v Murski, Soboti, da čujcjo zastopniki orga= ni'zacije na licu mes'ta razne želje, tcžnjc, pritožbe in prošajc prekmurskega učitcljstva, ki stremi za izboljšanjem tamošajega šolstva in šolskih razmer ter najde p'ot v ozdravlje= njc teh razmen v korist sebi, stanu, narodu in državi. Na javno sejo je povabilo pover= jeništvo zastopnike prekmurskega učitelj» stva in prosvetnih 'oblasti, 'kakor tudi zastop= nuke 0'blastnega šolskega odbora. Pov. tov. Skulj je otvoril javno sejo 'cb 14. uri in pozdravil navzoče učiteljstvo dol. lendavskega/ in mursUosloboškega ok.raja, dalje okrajnega šolskega nadzornika gosp. Čiž.^a bot zastopnika prosvetnega oddd'ka, g. Štefana Firma kot zastopnika 'oblastnega šolskega odbora. okrajnega šolskega nadzor' nika g. Leona Cepudra iz Dol. Leadave, g. Antoaa Skafe kot zastopnika zveze kultur^ nih društev, g. Fr. S'.<ulja kot odposlanca CMD i.n g. pastorja Šiftarja. Nato je pozval poverjenik vse navzočc, da izneso svoje težnje. Priglasij'0' naj sl^ vsi fiovopniki. G. nadzornik Čižek pozdravi zborovalcc v imenu prosvetne uprave v Mariboru in želi zborovanju kar največ uspehov. Isto stori g. Firm v imeau loblastaega šolskega odbora, tovariš Požegair za murskolsoboško in tov. Ozmec za dol. lendavsko učit. društvo. Kot govorniki «o se priglasdli tovariši: Hcčevar, Požegar, Horvat, Bako in Šubel. Iz razprav in govorov smo posneli, da so p'Ovzročile 'aezadovoljstvio med oičitelj= stvom predvsem n&urcjene šolske razmere. V Prekmurju so vers^ke, občiaske ia državnc šolc, na katerih je bilo Siprva inameščenih mnogo nekvalificiranih učiteljev. Danes mno= c?im ni jasno ali je v veljavd štajerski, evan> tjeljski ali madžarski sc'ski zakton. Ured'ba o krajevnih šolskih odborih se ns izvaja vsled različnih vrst šol. Šolstvo v Prekmurju j.e trcba unificirati Pr.avilno naj se uredi manj= šinsko šolstvo in deluje za stalrtost učitelj^ stva, ki naj se za težavno delo tudi primerno honorira. Nameščajo 'naj se le najboljši uču telji. Vse šolstVO1 v Prekmurju naj se rešuje s strokovnega vidika, kar naj upoštevajo vse politične stranke, na ikatere je naskvviti primeren apel. Vsa šolska vprašanja naj re* šujc: šolska oblast vcdno le v sporazumu z zas'topniki prckmurskega učiteljstva, ki naj tcmeljito študira dušo tamošnjega ljudstva in sc skuša prilagoditi dcmačim razmeram. Med učiteljstvom naj vlada narodna i,n ver= ska strpn'ost. Vsi napadi po raznem časo= posju naj se opus+e. Medsobojne spore naj ¦učiteljstvo. rešuje Le na svojih driištvenih zborovanjih. Ko je še: tov. Dimnfk pojasnil ¦na vprašanje tov. Baka, da tov. A. ni pdsala članka v »Učit. Tovarišu« in povdarjal, da je bila njegova dolžnost braniti napadene na= cionalne učitelje, resumira tov. poverjenik na ;kratko vse iznešene zadeve in povdarja, ¦ da vidi na vseh straneh dtobro 'voljo za skup*. no in stvarno delo. Napravili so se sleuc^ sklepi: 1. Uniiikacija šolstva. Oblasti sc 'napro^ šaj-Oi, da se uveljavd dcželni šolski zakon za 5tajersko v vsem obsegu za vse vrste šol v okrajih Dolnja Lcndava in Murska Sobota, 2. Krajevni šolski odbori. Prosimo >oblast, da izvede takoj uredibo o krajevnih šolskih odborih na vseh Solah dolnjelendavskega in rnurskosoboškcga okraja d.n izposluje pri mu nistrstvu pnosvete potrebno izvršilao na« redbo1. 3. Manjšinsko šolstvo v okrajih Dolnja Lendava in Murska Sobota naj se rcši ana* logno predpisorrt za bivšo Štajerskto, upošte^ vajoč pri tem ljudsko štetjc iz leta 1921. 4. Stabilniast učiteljstva. Razvoj in nas predek šolstva v okrajih Dolnja Lenda\-a in Murslka Sobota je odvisen predvsem od uču tdjske stalnosti. Zato naj se vrše prcmešča' nja samo na prošnjo in v izpopolnitev i'z* praznjenih učnih mest. Nameščajo naj se najboljše učne mooi. Učiteljem, ki službujiejo v tth ¦težkih krajih, naj se da pncsto staac« vaaje m kurjava ter oiajša dobava prehrane oanosao naj sc jim da dodateK, Kakor ga preQ'viaeva čien 40. uradniŠKega zaKona. 3. Vpliv na politične straoke. Ker lmamo pred očmi saroo razvoj šolstva v okrajih Doi= nja Lendava ia Murska Sobota, prosimo ob* lasti, naj vplivajo pri vseh političnlh stran^ kah, da Biodo delovale za koristi prekmurskes ga šoistva samo i'z državnega, aaoioaalnega ln gospcdarsKega vidika. 0. Vzdržavanje šol. Dokier se 'vsi doslej stavljeni predtcgi nc izvedejo, prosinio nuj» no držuvno šoIsko oclast, da preskrbi vsem državnim šolam pravočasno zauostno držav» no dictacijo, samoupravno oblast pa, da po^ maga vstra šolam prd aabavi najnujnejših šolskih potrebščm, Kamor je šteti tudi na^ grado tajnikom pri krajevnih šolskih od» bOiih. 7. Sodelorvanje učiteljstva. Oblasti pro= simo, da povaDijo ,k reševanju š!oiskopoliiič= nih vprašanj v okrajih Dolnja Lendava ia MursK,a bobota tudi zastopnike obeh okraj^ nih učiteljsJdh društev, ki bodo rade voljc podali potrebnc informacij«. 8. Neiprilične razmere in nesoglasja, ki so zavladala med učkeijstvom v PreKmuuju, je v veliki men picvzročilo pisanje v razaih domačih in drugih listdh, ki je 'zhajalo, kakor dognano, iz lastaih staaovs^ih vrst. Zato apeliramo na vse stanovske tovarii»e, da ob» ravaavajio- morebitne spore na svojih dru» štvenih zborovanjih in pneprečijo vsako do= piso-vanje v javnih listih. Vse dopisovaajc' v stanovski, list pa naj prevzamejo vodstva akrajnih učiteljsKih društev oziroma naj do« pisniki svoje dopise podpišejo. Vsi zgoraj navedc.ai sklepd so bili sogla« sno sprejeti. S tem je 'bil izčrpan dnevni red javne seje. Poverjenik se je zahvalil vsem za sodeiovanje. Napra'vili srnio1 korak naprej za re» šitev vazmer in ustvarili bazo za združitev vscga učiteljstva. Tovariša prcdsednika naj povabita vse neorganfeirano učrteljistvo v skupno stanovsko organizacijio. Poslej bo povabil zastopndke učiteljstva še večkrat na sejo ožjega sosveta, da bodo dali potrebna pojasnila, sam pa bo porabil ugodno priliko, da se b:0' udeležil društvandh zborovanj. Po= verjeništvo bo izdelalo na temdju sprejetih sklepov spomenico in jo bo> poslalo šolsLtim 'Gblastvom in vsem slovenskim parlamentar= nim klubom. Nato je poverjenik zaključil s-ejo. Po seji je razvil tov. Anton Skala nckaj lepih misli o kulturnem delo^vanju učdteljstvn mcd narodom in dal smernicc za tak'G' delo^ vanje, poslevodeči taj-nik g. Fran Skxilj ,pa je pozival učiteljstvo k sodelovanju pri CMD in ustanavljanju podružnic in obljubil, da bo CMD .po1 možnosti podpirala revne šolske C'tro:ke s potrebnimi učili. Obema govorni* koma se je zahvalil tov. poverjenik. (Konec prihodnjič.)