List 15
Gospodarske stvari.
Trtna škropilnica c. kr. kmetijske družbe s
Samassovo sesalko.
Razen galice, mislil je tudi na škropilnice. Škropilnice pa ne smejo biti samo po ceni, še važnejše je, da so tudi dobre. Trto je lahko škropiti z eno ali drugo pripravo, ali kako. Raztopljena modra galica naj pokrije s prav drobnimi kapljami kolikor mogoče vsak list. ŠUro-
Odbor naše kmetijske družbe se je pričel  priprav-    pilnico, ki tako tekočino prši na trte, moramo imenovati ljati na boj proti   strupeni   trtni rosi (rji) uže po zimi.    dobro. Razen tega bodi škropilnica tudi ročna, iz dobggr
Podoba 2.
Podoba 1.
tvarine in tekočino naj prši ali škropi tudi na najvišje trte (brajde). Zadnje je na Dolenjskem zelo važno, ker tam imajo zelo visoke trte, katere morajo do vrha škropiti. Škropilnice z vsemi takimi lastnostmi pa ne morejo biti prav cene. Odbir kmetijske družbe je pozvedaval, po čim je dobiti takih, in zaznal je, da stoje z bakreno brento od 25 do 40 gld. brez vozarine. Ta cena zdela se nam je odločno previsoka, in ker je dobro znani ljubljanski tovarnar in zvonar A. Samassa izumil prav izvrstno sesalko, dogovoril se je odbor z ljubljanskim obrtnikom ter pogodil se ž njim za izdelovanje škropilnic, ki so v nastopnih vrstah popisane.
Škropilnica obstoji iz bakrene ali železne brente, ki drži dobrih 12 litrov ter se nosi na hrbtu. Brenta ima vrat s pokrovom, skozi katerega se vliva raztopljena modra galica in apno. Da pa ne pridejo v škropilnico kake reči, ki bi utegnile sesalko pokvariti, zato je v vratu tudi sito, skozi katero se tekočiua preceja. Še varneje bode pa ravnal tist, kdor bode tekočino, tudi skozi kako redko cunjo precejal. Podoba 1. kaže škropilnico od leve strani. Na tej strani je pritrjena Samassova patentna sesalka, katero škropilec goni z levo roko in sicer tako da privzdiguje gori in doli kakih 40 % dolgo ročico. Ta sesalka ima tlačilno in sesalno napravo v majhni bronasti posodi. Zaklopnice so krogle. S to sesalko, ki je vsa iz brona, more se naredtti 10 atmosfer pritiska. Iz sesalke, katera sesa tekočiuo iz brente, pa drži ob brenti medena (mesingasta) cev v meden vetrnik, ki je toliko nn čen, da vzdrži najmanj 4 atmosfere zračnega pritiska. Ta vetrnik je na desni strani (glej podobo 2.) brente. Na tej strani je tudi pritrjena Kavčukova cev, ki ima na konci kakih 40 %, dolgo medeno pipo. To pipo drži škropilec v desni roki in jo lahko tako naravna, da škropi (prši) prav drobne kaplje kakor megla ali pa bolj debele. Lahko pa tudi naredi curek, ki 12 % visoko gre. Luknjica od pipe mora biti popolnoma zaprta, kadar hočemo prav fino škropiti.
Škropilnica z bakreno brento, na kateri so vsi drugi deli bronasti ali medeni, stoji družbene ude 18 gld., neude 20 gld.; škropilnica s posvinčeno železno brento, na kateri so tudi vsi drugi deli taki kakor pri bakreni, pa stoji le 15 gld. ude, neude 17 gld. Res je ta cena za naše vinarje, ki so vsled slabih letin uže tako zelo na slabem, precej visoka, glede na izvrstnost stroja je pa nad vse nizka. Ako 10 vinarjev tako škropilnico skupaj kupi, vendar bodo še veliko bolje izhajali, nego če vsak posebe kupi kako preprosto in ceno, zato pa le slabo delajočo škropilnico. Priporočamo pa vsakemu, kupiti tako z bakreno brento.
Kdor kupi tako škropilnico, naj zlasti pazi:
1.  da vliva vanjo čisto tekočino ;
2.  da le toliko goni sesalko, kolikor je treba, kajti kadar je v vetrniku zrak zelo stlačen, škropilnica nekaj časa sama od sebe škropi;
3.  da jo precej po rabi dobro izmije s čisto vodo ter zbriše s suho cunjo ;
------     114    ------
4. da je sesalka vedno z uljem  namakana.
Narcčila na sesalke vzprejema c. kr. kmetijska družb» kranjska v Ljubljani Vsaka sesalka, katero odda družba, ima vtisnen meden pečat.