STROKA Diversity of s mall Prints: experience at the n ational and University library Keywords small print, ephemeral material, promotion, cataloguing, collective entries, inventorying Veronika Potočnik, Špela Velikonja Raznovrstnost drobnih tiskov: izkušnja v Narodni in univerzitetni knjižnici Izvleček Drobni tiski so pomemben del gradiva vsake knjižnice, predvsem kot fond nacionalne kulturne dediščine. Knjižno gradivo, ki ga imenujemo drobni tisk, je najštevilčnejše in vsebinsko raznovrstno gradivo. Lahko ga označimo kot fragmentarne dokumente vsakdanjega življenja. Pomembna je njegova promocija, saj le tako lahko pridobimo del gradiva, ki drugače ne bi našel svojega prostora v knjižnicah. Bibliografska obdelava drobnega tiska zahteva drugačen pristop. Pojavljalo se je vprašanje, ali je drobni tisk sploh vredno zbirati in hraniti, saj je veljal za manj pomembno gradivo s kratkotrajno aktualno vrednostjo. Izkazalo se je, da informacijska in kulturna vrednost drobnega tiska narašča s časovnim odmikom. Ker vsebuje informacije o vsakdanjem življenju, je lahko koristen vir informacij za razisko- vanje duha časa. Ključne besede drobni tisk, efemerno gradivo, promocija, katalogizacija, zbirni zapisi, inventarizacija UDK 025.17 Abstract Small prints are an important part of the material of any library, espe- cially as a fund of national cultural heritage. The literary material we call small print is the most numerous and diverse in content. It can be labelled as the fragmentary documents of everyday life. Its promotion is important, because that is the only way we can acquire a segment of material which would otherwise not be included in libraries. The bib- liographic processing of small print requires a different approach. The question arose whether small print was even worth collecting and keeping, for it was considered less important material of short-lived actual value. As it turns out, the informational and cultural value of small print increases with time. Because it contains information about everyday life, it may be a useful source of information for researching the spirit of the time. 5 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 3/4, 5-17 6 STROKA veronika Potočnik, Špela velikonja: Raznovrstnost drobnih tiskov: izkušnja v n arodni in univerzitetni knjižnici 1 UVOD Knjižno gradivo, ki ga imenujemo drobni tisk, je najštevilčnejše in vsebinsko najbolj raznote- ro. Ima značilnosti prehodnega in vsakdanjega gradiva. Lahko ga označimo kot fragmentarne dokumente vsakdanjega življenja. Navadno ima dnevno aktualno vsebino (primeri so vabi- la, jedilni listi, programi prireditev, reklamno gradivo, informativno gradivo ipd.) ali pa nje- gov status določi vsebina publikacije (katalogi izdelkov, telefonski imeniki, katalogi razstav ipd.). »Drobni tiski tako opravljajo funkcijo aktualnega obveščanja na praktičnih področ- jih družbenega, zasebnega in ekonomskega življenja.« (Filo, 1973) Kadar želimo opredeliti drobni tisk in poiskati nekaj njegovih značil- nosti, lahko rečemo, da v sebi velikokrat skriva avtentično realnost razvoja družbe, njene kulture, običajev in navad ljudi ter posameznih socialnih slojev. Gradivo ni dostopno v redni knjigotrški ponudbi, težko ga je slediti, redko pride do knjižnice in tudi do bibliografije. V preteklosti se je velikokrat pojavilo vprašan- je, ali drobni tisk hraniti ali ne. V Narodni in univerzitetni knjižnici smo sledili temeljnemu načelu obveznega izvoda, ki navaja: »vsi tiski, ne glede na vsebino, obliko ali velikost, so ena- ko pomembni, in potrebno jih je hraniti, ker že s svojim obstojem pričajo o času, v katerem so nastali. Zato se vrednost zbirk obveznega izvoda ne meri po vrednosti posamičnih del, temveč po kompleksnosti fonda.« (Kodrič- Dačić, 2001) V zbirki Slovenike 1 zavzemajo drobni tiski posebno mesto. »Predpisi o obveznem izvo- du so namreč naplavili v javne znanstvene knjižnice gradivo, ki na prvi pogled ni imelo nobene znanstvene vrednosti, vendar je v luči novih funkcij deželnih knjižnic po marčni revoluciji dobilo poseben pomen. Obvezni izvod je postal temeljni mehanizem zbiranja gradiva za čim bolj popolno zbirko gradiva o posamezni kronski deželi, ki naj bi omogočala izdelavo prispevkov o kulturi dežele, njeni kul- turni zgodovini, literaturi in izdelavo deželne bibliografije. Zato je treba v tako zbirko brez izjeme vključiti tudi drobni tisk in na videz ne- 1 To je gradivo v slovenskem jeziku, o Sloveniji in Slovencih, slovenskih avtorjev, slovenskih založb, natisnjeno v Sloveniji. pomembne dnevnike, saj so le-ti v luči poten- cialnih raziskovanj imeli posebno vrednost.« (Kodrič-Dačić, 2001) 2 ZAKONODAJA Zbiranje obveznega izvoda publikacij na našem ozemlju poteka neprekinjeno že od leta 1807, torej že dobrih dvesto let. »Predpi- sano je bilo z različnimi uredbami, dekreti in zakoni, ki so bolj ali manj uspešno zagotavljali dotok obveznih izvodov najprej v Avstrijskem cesarstvu, Ilirskih provincah, avstro-ogrskem cesarstvu in ne nazadnje v Republiki Sloveniji« (Kisovec, 2007). Ker je bil prvotni namen zbiranja obveznega izvoda predvsem cenzuriranje tiska, je bil pošiljatelj obveznega izvoda tiskar. Vendar je namen zbiranja obveznega izvoda »cenzuro« zelo hitro prešel. Pravo bistvo zbiranja je danes predvsem zagotavljanje varstva kulturne dediščine in izdelava nacionalne bibliografije. Obvezni izvod lahko pojmujemo tudi kot ene- ga od mehanizmov za vzpodbujanje pretoka informacij ter omogočanje dostopa do le-teh. Do leta 2006 je področje obveznega izvoda urejal Zakon o obveznem pošiljanju tiskov, ki je kot zavezanca za pošiljanje obveznih izvodov tiskanih publikacij določal tiskarja, novi zakon (Zakon o obveznem izvodu publi- kacij, UL RS, 01, 06) pa v 9. členu določa, kdo so novi zavezanci, 2 in v 13. členu predpisuje obveznosti depozitarnih organizacij. 3 Zakon, poleg drugega, določa, da morajo biti biblio- grafski ter drugi formalni in vsebinski podatki o obveznem izvodu dostopni v vzajemnem katalogu slovenskih knjižnic (16. člen) in da so depozitarne organizacije kazensko odgovorne za neupoštevanje in neizvajanje s tem zako- nom določenih obveznosti (23. člen). V Zbirki drobnega tiska in sive literature v Na- rodni in univerzitetni knjižnici danes zbiramo: 2 Zavezanci za obvezni izvod so založniki, izdajatelji, distri- buterji in drugi primerljivi subjekti, ki izdajajo, razširjajo ali objavljajo publikacije iz 4. člena tega zakona, tako da so dostopne javnosti, in so pravne ali fizične osebe s sedežem, podružnico ali prebivališčem v Republiki Sloveniji. 3 Depozitarna organizacija je dolžna sprejemati, zbirati, obde- lovati, hraniti in dajati v uporabo obvezni izvod za študijske, raziskovalne in podobne namene v skladu s tem zakonom. 7 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 3/4, 5-17 • kataloge (sejmov, razstav, festivalov, založb, mode, podjetij in izdelkov ipd.); • programe (konferenc, simpozijev, festivalov, prireditev, razstav, založb, gledališč ipd.); • učne pripomočke (preglednice, učne slike, periodni sistem, slovnice bliskovito ipd.); • koledarje (rokovnike, stenske), ki prikazuje- jo tematsko vezano vsebino; • reklamno gradivo (navodila za uporabo, kulinarika, politične stranke, opisi krajev, opisi izdelkov ipd.); • informativno gradivo (fakultet, srednjih šol, vrtcev, društev, prireditev in koncertov, turistične prospekte, športne tiske, vozne rede, telefonske imenike, statute ipd.). 3 PROmOCIJA DROBNEg A TISKA S starim zakonom je bil zavezanec za obvezni izvod tiskar in smo tako pridobili ogromno gradiva, saj so tiskarji pošiljali vse, kar so natisnili. Danes, ko so zavezanci založniki, je pridobivanje drobnega tiska veliko težje. Za- ložnikov drobnega tiska je veliko več in ti niso klasični založniki (MK, DZS ipd.). Založniki drobnega tiska so banke, ustanove, katerih primarna dejavnosti ni izdajanje publikacij, društva, vrtci, šole, zavodi, kulturne ustanove, gospodarska podjetja ipd. Večina od njih ne ve, da bi morali v NUK pošiljati drobne tiske. NUK pa je v sledenju tem publikacijam ome- jen, saj nimajo CIP-a, ISSN-ja ali ISBN-ja. Ko smo preučevali tuje raziskave, smo ugotovili, da knjige predstavljajo le 5 odstotkov vsega tiska, zato je pomembno tudi zbiranje pre- ostalih tiskovin. Zajemajo družbeno-politični, kulturni in socialni kontekst, ki drugače ne bi bil povedan ali raziskan. Ker drobnemu tisku težko sledimo skozi produkcijo, je potrebna promocija, da lahko pridobimo gradivo v knjižnicah. V Narodni in univerzitetni knjiž- nici smo se odločili, da bomo gradivo pro- movirali predvsem z razstavami in aktivno udeležbo ob ključnih dogodkih, kot so bili npr. protesti leta 2012. Ob napovedanih protestih se je veliko govorilo o izdelavi plakatov, letakov in drugih tiskih, zato smo se v Zbirki drobnega tiska in sive literature odločili za aktivno vlogo promoviranja, da pridobimo čim več tega gradiva. Poklicali smo na Radio Študent, kjer smo v živo predstavili svojo nalogo, o zbiranju tega gradiva izdali članek v časopisu Delo in reviji Mladina oz. poklicali njihove novinarje. Tako je nastala bogata zbirka protestov, ki bo sčasoma pridobila na vrednosti. Slika 2: Letak s protestov leta 2012 Že četrto leto zapored v Zbirki drobnega tiska in sive literature tudi sodelujemo z Zbirko tiskov Slovencev zunaj RS (Heleno Janežič) pri razstavah o Slovencih zunaj meja, naših izseljencih in migrantih. Pridobitev njihovega gradiva predstavlja prav posebno kulturno dediščino, saj prikazuje življenje po migraciji in integracijo v novo okolje skozi kulturološko razliko in ohranjanje dediščine domovine. Tako hranimo bogato zbirko drobnega tiska izseljencev, ki prikazuje njihovo društveno življenje, kulturne prireditve, koncertne liste ipd. Zadnja razstava z naslovom V obljublje- no deželo: Slovenke v ZDA je bila še posebej odmevna in kljub temu da so imele osrednjo Slika 1: E-naslovnica članka o drobnem tisku v Mladini 8 STROKA veronika Potočnik, Špela velikonja: Raznovrstnost drobnih tiskov: izkušnja v n arodni in univerzitetni knjižnici nit ženske in njihova pisana beseda, je drobni tisk pripovedoval svojo zgodbo. Zgodbo o nji- hovih kulturnih domovih, časopisih, slovenski šoli, potici, harmoniki, klobasi, plesu, gleda- lišču in predvsem povezovanju s slovenskimi koreninami. Razstava je bila dvojezična, saj je bila postavljena v poletnem času, ko v NUK pride največ turistov. Veliko časa smo vložili v promocijo (članki v časopisih, gostovanje v Slika 3: Del drobnega tiska, predstavljenega na razstavi V obljubljeno deželo: Slovenke v ZDA Slika 5: SWOT-analiza, avtorica Helena Janežič, NUK Slika 4: Predstavitev medijske odmevnosti razstave V obljubljeno deželo – Slovenske v ZDA Po končani razstavi smo naredile tudi SWOT-analizo: televizijskih in radijskih oddajah). Sodelovali smo z Izseljensko matico in razstavo otovorili kot del prireditve Dobrodošli doma. Razstavo si je ogledalo več kot 15.000 obiskovalcev. Ko smo jo zaprli, smo gostovali še v vili Vipol- že v Goriških Brdih in v knjižnici Črnomelj, septembra pa bomo gostovali tudi v največjem slovenskem domu v ZDA, v Clevelandu. 9 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 3/4, 5-17 4 BIBLIOgRAFSKA OBDELAVA Drobni tisk obdelujemo na dva načina: publi- kacijo obdelamo posamično ali pa z zbirnim zapisom. Kriterij za posamično obdelavo je izrazit naslov in kolofon z osnovnimi podatki o publikaciji. Obdelamo ga lahko kot mono- grafsko publikacijo (ISBD-M) ali kot neknjižno gradivo (ISBD-PM, CM, ER, NBM). Kriteriji za posamezno obdelavo so: • avtorstvo, • cip-zapis, • strnjeno besedilo. Pri večini drobnega tiska po navadi ni podat- ka o izdajatelju, avtorjih, ni letnice izdaje ali drugih podatkov o identifikaciji publikacije, vsebuje lahko le slike ali besedilo. V takšnih primerih se raje odločimo za uvrstitev v zbirni zapis kot za posamično formalno obdelavo. Primeri posameznih zapisov: Primer 1 Tabela 1: COBISS zapis ID = 284456960 Polje Ind. Podpolja 001 ac - popravljen zapis ba - tekstovno gradivo, tiskano cm - monografska publikacija d0 - ni hierarhičnega odnosa 7ba - latinica 010 a978-961-209-693-9 d4,50 EUR 100 bd - publikacija, zaključena ob izidu ali v enem koledarskem letu c2016 ek - odrasli, zahtevno (neleposlovje) hslv - slovenski lba - latinica 101 [0] aslv - slovenski 102 asvn - Slovenija 105 aa - ilustracije bv - priročnik 200 [1] aSrednješolski plonk iMatematika f[besedilo in ilustracije Gregor Pavlič gilustracija v logotipu Igor Šinkovec] 205 a1. izd. b3. ponatis 210 aLjubljana cRokus Klett d2016 e[Dobrich] gFoliart 215 a1 zgibanka ([6] str.) cilustr. d30 cm 225 aǂZbirka ǂPlonk 300 aČelni nasl. 300 aAvtor naveden v kolofonu 300 a1.000 izv. 606 [1] aMatematika wPriročniki 2NUK - Splošni slovenski geslovnik 675 a51(035) b5 - Matematika. Naravoslovne vede c51 - Matematika s51 - Matematika vUDCMRF 2011 700 [1] 3847203 aPavlič bGregor f1954- 791180 4070 - avtor 4440 - ilustrator 702 [01] 368917859 aŠinkovec bIgor 4440 - ilustrator 900 [1] 3847203 aPavlič bGrega 900 [1] 3847203 aPavlič bG. Izpis po ISBD PAVLIČ, Gregor, 1954 Srednješolski plonk. Matematika / [besedilo in ilustracije Gregor Pavlič ; ilustracija v logo- tipu Igor Šinkovec]. - 1. izd., 3. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2016 ([Dobrich] : Foliart). - 1 zgibanka ([6] str.) : ilustr. ; 30 cm. - (Zbirka Plonk) Čelni nasl. - Avtor naveden v kolofonu. - 1.000 izv. ISBN 978-961-209-693-9 : 4,50 EUR 1. Gl. stv. nasl. a) Matematika--Priročniki 51(035) COBISS.SI-ID 284456960 10 STROKA veronika Potočnik, Špela velikonja: Raznovrstnost drobnih tiskov: izkušnja v n arodni in univerzitetni knjižnici V prvem primeru se srečujemo z zgibanko Srednješolski plonk Matematika. Odločili smo se za obdelavo v posameznem zapisu, v maski M. Publikacija ima avtorja, kolofon in vse ustrezne podatke za kakovostno obdelavo. Pri zgibankah so podatki o avtorjih pogosto navedeni v kolofonu na koncu zgibanke. V ta- kem primeru so avtorji v polju 200 navedeni v oglatem oklepaju, indikator v 200 je 1, obvezna je tudi opomba v 300. V 215a pišemo 1 zgi- banka in ne zloženka, poleg izraza v okroglem oklepaju navedemo število strani. Če zgibanka ni številčena, število strani preštejemo sami in jih navedemo v oglatem oklepaju. Primer 2 Tabela 2: COBISS zapis ID = 223619328 Polje Ind. Podpolja 001 an – nov zapis bk – dvodimenzionalno slikovno gradivo cm - monografska publikacija d0 - ni hierarhičnega odnosa 7ba - latinica 100 bd - publikacija, zaključena ob izidu ali v enem koledarskem letu c2005 ek - odrasli, zahtevno (neleposlovje) hslv - slovenski lba - latinica 101 [0] aslv - slovenski 102 asvn - Slovenija 116 ad - fotomehanska reprodukcija bi - papir dc - večbarvno gad - plakat 200 [0] aJezikaj! bSlikovno gradivo eevropski dan jezikov 26. september 2005 etvoja šola - najboljši prostor in čas za učenje jezikov. Izrabi to. foblikovanje ArnoldVuga+ gad&d Barbara Hiti gilustracija Sara Jassim 210 aLjubljana cZavod RS za šolstvo d[2005] e[Postojna] gČukgraf 215 a1 plakat cbarve d98 x 68 cm 610 [0] aplakati atuji jeziki aučenje 675 a766 c766 - Uporabna grafična umetnost. Komercialna grafika vUDCMRF 2011 700 [1] 372041315 aHiti bBarbara 4130 - grafični oblikovalec 702 [01] 388601443 aJassim bSara 4440 - ilustrator 712 [02] aArnoldVuga+ cLjubljana 4130 - grafični oblikovalec Izpis po ISBD HITI, Barbara     Jezikaj! [Slikovno gradivo] : evropski dan jezikov 26. september 2005 : tvoja šola - najboljši prostor in čas za učenje jezikov. Izrabi to. / oblikovanje ArnoldVuga+ ; ad&d Barbara Hiti ; ilustracija Sara Jassim. - Ljubljana : Zavod RS za šolstvo, [2005] ([Postojna] : Čukgraf). - 1 plakat : barve ; 98 x 68 cm a) plakati b) tuji jeziki c) učenje 766 COBISS.SI-ID 223619328 V primeru 2 smo imeli pred seboj plakat, ki smo ga obdelali v posameznem zapisu, v maski N. Plakate obdelujemo v maski N kot slikovno gradivo, za katerega je obvezno polje kodi- ranih podatkov 116. Vsebuje podatke, ki se nanašajo na neprojicirno slikovno gradivo po ISBD (NBM). Z njim natančneje definiramo tip slikovnega gradiva, podlago, na katerem je gradivo natisnjeno/naslikano (primarno in se- kundarno), tehnike, uporabljene pri nastanku, barve in oznako namena. V polju 001 v podpolju b kodiramo s kodo k – dvodimezionalno slikovno gradivo. Obvezno je tudi podpolje b v 200 – posebna oznaka gradiva. Dimenzije in oznako plakata navedemo v polju 215, za fizični opis. Pomembno pri slikovnem gradivu je tudi, da je prvi avtor oblikovalec. 11 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 3/4, 5-17 5 ZBIRNI ZAPISI Kdaj se torej odločimo za obdelavo v zbir- nih zapisih? »Zbirni zapisi so primerni za gradivo, ki bibliografsko sicer ni povezano, ga pa druži skupni element. To je lahko posamez- nik, ustanova, dogajanje, proces ali obdobje, vsebina, jezik, žanr itn. Za zbirne zapise pri- dejo v poštev predvsem drobni tiski in drugo neknjižno gradivo, ki po enem ali več zgornjih kriterijih predstavljajo določeno celoto, imajo skupen socialnozgodovinski pomen (na primer predvolilni letaki in pamfleti, drobni tiski in brošure, ki jih izdajajo politične stranke, verske skupnosti in druge interesne skupine, razgled- nice, letaki, plakati ipd.), gradivo, napisano v pri nas manj uporabljenih jezikih in/ali pisavah (na primer makedonski in albanski osnov- nošolski učbeniki), ter različne monografije, katerih vsebino je mogoče opredeliti z eno ali nekaj vsebinskimi oznakami (na primer poljudne izdaje svetopisemskih zgodb v tujih jezikih in/ali pisavah) in glede na žanr (otroške slikanice brez besedila). Zbirni zapisi združu- jejo gradivo, ki ga uporabniki praviloma nikoli ne iščejo po naslovu ali celo po avtorju, ampak vedno tematsko. Zapis za večje število tako ali drugače povezanih enot pomeni bogatejšo in- formacijo kot posamezni zapisi za posamezne naslove, ki že zaradi svoje številčnosti in zaradi tega, ker povezav med njimi ni, pravzaprav izgubijo svojo vrednost.« (Kalčič, 1997) V NUK-u nas je novi Zakon o obveznem izvodu (2006) spodbudil, da smo začeli drobni tisk red- no razvrščati v zbirne zapise. Obdelava z zbir- nimi zapisi v času starega zakona še ni stekla. Zdaj gradivo pošilja založnik in ga na letni ravni zbiramo pod njegovim imenom. Zaradi tega se nam je razvrščanje gradiva poenostavilo in zbir- ne zapise izdelujemo največkrat na založnika. Vsebinska obdelava je pri zbirnih zapisih zelo pomembna, zato mora biti natančna in zajeti čim več kosov, ki smo jih zbrali v en zbirni zapis. Z vsebinsko obdelavo namreč povemo, kakšna je vsebina gradiva. Značnica oz. nor- mativna točka dostopa je pri zbirnih zapisih v večini primerov stvarna. Odločiti se za obdelavo drobnega tiska v zbirnem zapisu, ni enostavno. Pot do končne izdelave zbirnega zapisa je precej drugačna od obdelave monografske publikacije. Ko dobi ka- talogizator v roke knjigo, jo lahko takoj obdela, pri izdelavi zbirnega zapisa pa je proces daljši. Gradivo po določenih kriterijih najprej zbere- mo v skupine. Ko ocenimo, da je neka skupina gradiva bodisi vsebinsko, po imenih založnika ali izdajatelja, kraja založnika pripravljena, jo v zbirnem zapisu tudi popišemo. Pri razvrš- čanju drobnega tiska v posamezne skupine potrebujejo katalogizatorji veliko prostora, saj je treba gradivo postaviti na odlagalne povr- šine pregledno, potrebno pa je tudi sprotno dopolnjevanje skupin s prihajajočimi izvodi drobnega tiska. Preden je določena skupina gradiva vsebinsko ali kako drugače pripravlje- na za obdelavo v zbirnem zapisu, lahko mine tudi leto dni. Pri razvrščanju in sortiranju gradiva nam je v NUK-u v pomoč tabela 3 (Popis gradiva v mapi). Tabela nam je v pomoč, ko gradivo razvrščamo po skupinah. Ko neko skupino gradiva nabere- mo, v tabelo vpišemo »naslov«, ki se nam zdi primeren za skupino (Volitve, Cankarjev dom, Slovenci v Ameriki ipd.), vsako enoto pose- bej pregledamo in napišemo letnice (interval od do), preverimo jezike gradiva (turistični prospekti imajo več jezikov npr.). Dodamo še predmetne oznake in preštejmo kose gradiva, ki bodo zajeti v zbirni zapis. Ko se lotimo de- janske obdelave v Cobissu, podatke vpisujemo iz tabele in gradiva. Zbirne zapise kreiramo v vnosni maski Z (zbirke) v formatu COMARC. Tvorimo krajši bibliografski zapis, ki na kratko opisuje in identificira zbrano gradivo pod enim naslovom zbirnega zapisa. Struktura zbirnega zapisa po posameznih blokih in poljih: Blok 1XX Polje 001 V podpolje 001b – vrsta zapisa vnesemo kodo za vrsto gradiva za enote v zbirki – najpogos- teje je to koda a – tekstovno gradivo, tiskano, v primeru, ko v en zapis združimo večvrstno gradivo, pa koda m – večrvstno gradivo. V podpolju 001c – bibliografski nivo – je koda c – zbirni zapisi. 12 STROKA veronika Potočnik, Špela velikonja: Raznovrstnost drobnih tiskov: izkušnja v n arodni in univerzitetni knjižnici Polje 100 V podpolja bcd vpišemo podatke o letih izida. Zbirka je lahko zaključena, nezaključena ali pa leta izida ne poznamo natančno. Na primer: 100 b – g publikacija, ki izhaja več kot eno leto 100 c – 1991 100 d – 9999 ali 100 b – g 100 c – 1998 100 d – 2000 V podpolje 100c vnesemo najzgodnejše leto izida zbirke, v podpolje 100d pa zadnje ozi- roma pustimo odprto, če zbirka ni zaključena (odprta letnica je potem tudi v polju 210). V primeru da ni nikjer navedeno leto izida, ga poskušamo ugotoviti (verjetno leto izida), tudi v tem primeru označimo v 100 b – d, ter v polju 210 dodamo leto v oglatem oklepaju z vprašajem, na primer [2000-2004?]. Polje 101 Vnesemo kodo za jezik besedila enot zbirke. Polje 102 Vnesemo kodo države izida ali izdelave. Blok 2XX Polje 200 Glavni stvarni naslov oblikuje katalogizator. Ta naslov je v jeziku katalogizacijske ustanove in v obliki, ki jasno opisuje zbirko. Naslov (in dodatek k naslovu) vnesemo v ogla- tem oklepaju v podpolja 200a in 200e, podatke o odgovornosti ustrezno vnesemo v podpolja bloka 2XX. Primeri: 200_1 a [Narodni dom : e informativno gradivo] 200_1 a [KD : e informativno gradivo] 200_1 a [Medvešek Pušnik : e družba za upravljanje : e informativno gradivo] 200_1 a [Škofija Rottenburg-Stuttgart : e pastirska pisma] 200_1 a [Johnson & Johnson : e reklamno gradivo] Tabela 3: Popis gradiva v mapi IZDAJATeLJ, ZALo ŽNIK, TeMATIKA (vse variante) [NASLo V]: LeTA (interval): LeTo JeZIK SKUPAJ SLV SKUPAJ oPoMBe: PReDMeTNe o ZNAKe (kaj vsebuje npr. študijski programi, vabila, register, reklame, vozni redi …): 13 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 3/4, 5-17 Polje 210 V podpolje 210a vnesemo kraj izida (lahko jih je več – pišemo do tri kraje), v podpolje 210c vpišemo založnika in v podpolje 210d leto izida. Če je leto izida nezaključeno, lahko drugo leto navedemo v koničastem oklepaju <>. Lahko pa letnico tudi pustimo odprto. Na primer: 210a Ljubljana c Johnson & John- son d 2006-<2007> Na primer: 210a Ljubljana c Belinka d 2003- 2005 Na primer: 210a Ljubljana c Cankarjev dom d 2006- Polje 215 Vnesemo število fizičnih enot gradiva. Ker šte- vilo enot gradiva dodajamo v zapisih, vnesemo število v koničastem oklepaju. Na primer: <200> enot Blok 3XX V opombah poskušamo čim bolj natančno in na kratko opisati, kaj zbirka vsebuje. Na primer: 300__a Vsebuje vabila, informacije o razpisih, natečajih, štipendijah, festivalih 300__a Vsebuje informativno gradivo o gradnji stanovanjskih objektov 300__a Vsebuje cenike oglasnega prostora 300__a Vsebuje vabila na seminarje, delavnice Blok 6XX Pri vsebinski obdelavi lahko uporabljamo spre- jete predmetne oznake, ki jih v skladu s SSG- -jem vnašamo v polja (600 do 609) ali prosto oblikovane predmetne oznake, ki jih vnašamo v polje 610. Na primer: 606a Volitve y Slovenija z 1997 2 NUK 610a organizacija prireditev a svetovanje a izobraževanje a informativno gradivo a drobni tiski Z vrstilcem UDK opišemo vsebino zbirke. Na primer: 675 a323.15(450.36=163.6) c323.15(=163.6) - Slovenci, narodne manjšine vUDCMRF 2006 Primer 3 Tabela 4: COBISS-zapis ID = 250551808 Polje Ind. Podpolja 001 an - nov zapis ba - tekstovno gradivo, tiskano cc - zbirni zapis d0 - ni hierarhičnega odnosa 7ba - latinica 100 bg - publikacija, ki izhaja več kot eno leto c2007 d9999 ek - odrasli, zahtevno (neleposlovje) hslv - slovenski lba - latinica 101 [0] aslv - slovenski 102 asvn - Slovenija 200 [1] a[Osnovna šola Preserje pri Radomljah einformativno gradivo] 210 aPreserje pri Radomljah cOsnovna šola d2007- 215 a<8> enot 610 [0] ainformativno gradivo aosnovne šole akulturne dejavnosti ašportne dejavnosti aizobraževalne dejavnosti ašolski skladi adrobni tiski azgibanke 675 a37 c37 - Vzgoja in izobraževanje. Šolstvo. Pouk vUDCMRF 2011 Izpis po ISBD [OSNOVNA šola Preserje pri Radomljah : informativno gradivo]. - Preserje pri Radomljah : Osnovna šola, 2007- . - <8> enot a) informativno gradivo b) osnovne šole c) kulturne dejavnosti d) športne dejavnosti e) izobraževalne dejavnosti f) šolski sklad g) drobni tiski h) zgibanke 37 COBISS.SI-ID 250551808 14 STROKA veronika Potočnik, Špela velikonja: Raznovrstnost drobnih tiskov: izkušnja v n arodni in univerzitetni knjižnici Slika 6: Gradivo v mapi Zbirni zapis Osnovna šola Preserje pri Radomljah V primeru 3 (tabela 4) smo se srečali z različno vsebino informativnega gradiva Osnovne šole Preserje pri Radomljah. Pri večini drobnega tiska po navadi ni podatka o izdajatelju, av- torjih, ni letnice ali drugih podatkov o iden- tifikaciji publikacije, vsebuje lahko le sliko ali besedilo. V takšnih primerih se raje odločimo za uvrstitev v zbirni zapis kot za posamično formalno obdelavo. Pomembna polja pri zbirnih zapisih: 100b, c in d. Ko kakšno zbirko zaključimo v podpolje 100d navedemo leto izida zadnjega kosa, drugače pustimo 100d podpolje odprto z oznako 9999. 200 a[] – Naslov damo vedno v oglati oklepaj, ker smo ga kreirali sami. 210d – odprta letnica, lahko tudi v < > začas- no zadnje leto 215 a < > število kosov v zbirki, če je zbirka zaključena < > odstranimo Tabela 5: COBISS-zapis ID =258086144 Polje Ind. Podpolja 001 an - nov zapis ba - tekstovno gradivo, tiskano cc - zbirni zapis d0 - ni hierarhičnega odnosa 7ba - latinica 100 bg - publikacija, ki izhaja več kot eno leto c1920 d9999 ek - odrasli, zahtevno (neleposlovje) hslv - slovenski lba - latinica 101 [0] aslv - slovenski aeng - angleški 102 ausa - Združene države Amerike 200 [1] a[Slovenski izseljenci eZDA] 210 aNew Y ork [etc.] cSlovenski narodni dom [etc.] d1920- 215 a<246> enot 300 aBesedilo v slov. in/ali angl. jeziku 300 aVsebuje informativno gradivo o Slovencih v ZDA, o kulturnem dogajanju, imenike in vstopnice na prireditve 606 [1] aSlovenski izseljenci yZdružene države Amerike 2NUK - Splošni slovenski geslovnik 606 [1] aSlovenski izseljenci xNarodna identiteta yZdružene države Amerike 2NUK - Splošni slo- venski geslovnik 610 [0] ainformativno gradivo aslovenske šole aprireditve akoncerti akongresi aAmerican Slav Society aslovenske tiskarne aslovenske trgovine ahranilnice aSlovenski narodni dom az- borovanja aSlovenski narodni kongres aslovenske založbe aJugoslovanska socialistična zveza aameriški Slovenci amednarodna politika aZDA adrobni tiski abrošure azgibanke 675 a323.15(450.36=163.6) c323.15(=163.6) - Slovenci, narodne manjšine vUDCMRF 2006 Primer 4 15 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 3/4, 5-17 Slika 7: Zbrano gradivo Slovencev v ZDA V primeru 4 (tabela 5) smo se odločili za zbirni zapis, ker je vsebina samega gradiva skupaj bogatejša, kot pa če bi obdelali vsak posamezni zapis. Zapis obdelamo v maski Z, v fizičnem opisu, polju 215, pa navedemo koliko enot gradiva je zajetih v posameznem zapisu. Lahko imamo več krajev izida in zato navedemo 210a: več krajev izida in več založnikov [etc.].V polju 300 popišemo vsebino zbirke, s predmet- nimi oznakami v območju 6XX pa to vsebi- no naredimo iskalno/najdljivo. Za slovenske izseljence smo se odločili, da delamo zbirne zapise skupaj na države in ne na posamezna društva. Uporabniki namreč redko iščejo po posameznih društvih in bolj po širši tematiki. Izpis po ISBD   [SLOVENSKI izseljenci : ZDA]. - New York : Slovenski narodni dom [etc.], 1920- . - <246> enot Besedilo v slov. in angl. jeziku. - Vsebuje informativno gradivo o Slovencih v ZDA, o kultur- nem dogajanju, imenike in vstopnice na prireditve a) Slovenski izseljenci--Združene države Amerike b) Slovenski izseljenci--Narodna iden- titeta--Združene države Amerike c) informativno gradivo d) slovenske šole e) prireditve f) koncerti g) kongresi h) American Slav Society i) slovenske tiskarne j) slovenske trgovine k) hranilnice l) Slovenski narodni dom m) zborovanja n) Slovenski narodni kongres o) slovenske založbe p) Jugoslovanska socialistična zveza q) ameriški Slovenci r) mednarodna politika s) ZDA t) drobni tiski u) brošure v) zgibanke 323.15(450.36=163.6) COBISS.SI-ID 258086144 Tabela 6: COBISS-zapis ID = 271062016 Polje Ind. Podpolja 001 an - nov zapis bk – dvodimenzionalno slikovno gradivo cc - zbirni zapis d0 - ni hierarhič- nega odnosa 7ba - latinica 100 bg - publikacija, ki izhaja več kot eno leto c2013 d9999 ek - odrasli, zahtevno (neleposlovje) hslv - slovenski lba - latinica 101 [0] aslv - slovenski 102 asvn - Slovenija 116 ad - fotomehanska reprodukcija bi - papir dc - večbarvno gad - plakat 200 [1] a[Glasbena šola Koper bSlikovno gradivo eplakati] 210 aKoper cGlasbena šola d2013- 215 a<25> plakatov cbarve 601 [02] aGlasbena šola cKoper wPlakati 675 c766 - Uporabna grafična umetnost. Komercialna grafika Primer 5 16 STROKA veronika Potočnik, Špela velikonja: Raznovrstnost drobnih tiskov: izkušnja v n arodni in univerzitetni knjižnici Tako lahko naslove zbirnih zapisov prilagaj- mo uporabniku in jih spreminjamo, tudi ko je neka skupina že obdelana, saj je bistveno, da je informacija najdljiva in prilagodljiva upo- rabnikom. Za vse različice naslova lahko zato uporabimo tudi polje 540. Značilnost zbirk je unikatnost zbirke vsake knjižnice, zato se zbirni zapisi ne prevzemajo iz vzajemne baze. V primeru 5 (tabela 6) smo z obveznim izvodom pridobili plakate iz Glasbene šole Koper. Odločili smo se, da jih bomo obdela- li v zbirnem zapisu, maski Z, z dodatkom v naslovu pa povemo, da gre v zbirki za slikovno gradivo, plakate, v tem primeru smo pozorni na polja 001b, 116 in 200 b – pomembna polja za slikovno gradivo, tudi v zbirnih zapisih. 6 INVENTARIZACIJA ZBIRNIH ZAPISOV V naši zbirki uporabljamo za postavitev zbir- nih zapisov dve signaturi s tekočimi številkami. S prvo označujemo postavitvene izvode, ki jih izposojamo uporabnikom v čitalnico, z drugo pa arhivske izvode. V tabeli 7 vidimo, da smo iz Osnovne šole Preserje Radomlje z obveznim izvodom prido- bili v letu 2015 4 enote gradiva (996i in x). Za zbirne zapise namreč v NUK-z zaradi statistike vsako leto dodamo za zbirni zapis svojo signa- turo in inventarno številko, da vidimo, koliko kosov smo pridobili v posameznem letu. V polju 215 pa se vidi celoten razpon števila ko- sov v posameznem zbirnem zapisu, ki obsega 8 enot. Seveda se lahko odločimo in izberemo za en zbirni zapis eno inventarno številko in posamezne kose gradiva dodajmo v mapo ter v zapisu popravljamo število enot v polju 215 in spreminjamo število v podpolju 996 x in i. V tem primeru dobi en zbirni zapis, eno inven- tarno številko. Tabela 7: Primer inventariziranega gradiva Podpolje Postavitev aktiv- nega izvoda PKG Postavitev ar- hivskega izvoda, aPKG 996$d lPKG\n17621 laPKG\n4540 996$f 520151941 520151942 996$x 4 4 996$i 4 4 996$o 20150112 20150112 996$p 4 - omejena do- stopnost - čital- nica 7 - popolna nedostopnost (arhivski izvod) 996$v d – obvezni izvod d – obvezni izvod 996$2 OS_Preserje_Ra- domlje OS_Preser- je_Radomlje 996$5 c - slovenika c - slovenika 7 HRANJENJE gRADIVA Drobni tisk po navadi hranimo v mapah s trdi- mi platnicami, ovijemo pa ga lahko tudi v brez- kislinski papir, ki ne uničuje gradiva. Razgled- nice se hranijo v določenih omaricah, ravno tako plakati, medtem ko preostali drobni tisk dajemo v mape ali škatle, odvisno od velikosti zbirke. Drobni tisk, ki ga obdelamo posamič- no, vedno damo v mapo s trdnimi platnicami, da lahko stoji na polici in se ne zvije. Ravno tako s signaturno nalepko opremimo mapo in Izpis po ISBD  [GLASBENA šola Koper [Slikovno gradivo] : plakati]. - Koper : Glasbena šola, 2013- . - <25> plakatov : barve a) Glasbena šola (Koper)--Plakati COBISS.SI-ID 271062016 Slika 8: Primer gradiva v mapi. 17 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 3/4, 5-17 ne drobnega tiska (npr. zgibanke) in tako naj- pogosteje ohranimo tekst na zadnji strani. 8 SKLEP Za drobni tisk je značilno, da izhaja prilož- nostno in ga ni mogoče kupiti, ker ni vključen v redno distribucijsko mrežo. Da bi pridobili čim več tega gradiva, smo se v Narodni in univerzitetni knjižnici odločili za promoci- jo le-tega. Drobni tisk ni sledljiv po navadni knjigotrški poti in je zato pravilna promocija pomemben del pridobivanja tega gradiva. Seveda se lahko vprašamo, v čem je smisel zbi- ranja drobnega tiska. Težko je danes vrednotiti vrednost posameznega drobnega tiska, saj ne vemo, kakšne potrebe bodo v prihodnosti. Njegova vrednost raste s časovno distanco, zato je pomembno, da ujamemo »trenutek« in gradimo posamezne zbirke. Bibliografska obdelava drobnega tiska zahteva drugačen pristop in obširno znanje katalogizacije. Za najboljšo rešitev so se izkazali zbirni zapisi, pri katerih je vsebinska opredelitev pomembna, saj tako hitro in uspešno najdemo gradivo. Ugotovili smo, da je odločitev o tem, katero gradivo je primerno za obdelavo z zbirnimi zapisi, odvisna od tipa posamezne knjižnice in količine gradiva, s katerim razpolaga. Zato prevzemanje bibliografskih zapisov na vzajem- nem nivoju ni izvedljivo. Problematika obdelave drobnega tiska vse- kakor še ni zaključena, nasprotno, z njo smo odprli možnost nadaljnjega raziskovanja pod- ročja celotne sive literature. Šele posamezni načini strokovne obdelave in dobre prakse v naši in tudi v drugih knjižnicah bodo pokazali, ali smo na pravi poti pri upravljanju z drobnim tiskom. Filo, B. (1973). Drobni tiski v visokošolski in štu- dijski knjižnici v Mariboru. Knjižnica, 17 (1/4), 81–90. IFLA načela za hrambo knjižničnega gradiva in za ravnanje z njim (2000). Ljubljana: Filozofska fakulteta. Kalčič, D. (1997). Zbirni zapisi. Priloga Knjižni- čarskih novic, 7 (12), 1–19. Makepeace, C. E. (1985). Ephemera: a book on its collection, conservation and use. Vermont: Gower. Munda, J. (1983). Knjiga. Ljubljana: Državna založ- ba Slovenije. Potočnik, V. (2009). Drobni tiski v luči Zakona o obveznem izvodu publikacij v Zbirki posebnega knjižničnega gradiva Narodne in univerzitetne knjižnice. Specialistična naloga. Ljubljana: Na- rodna in univerzitetna knjižnica. Potočnik, V. (2010). Drobni tisk kot obvezni izvod v Narodni in univerzitetni knjižnici. Knjižnica, 54 (3), str. 53–71. PREKAT: priročnik za enostavno uporabo katalogi- zacijskih pravil. (2001). Dimec, Z., Hočevar, M., Kavčič, I. (Ur.). Ljubljana: Narodna in univerzi- tetna knjižnica. Zakon o obveznem izvodu publikacij. UL RS, 01, (06). Slikovno gradivo: Veronika Potočnik in arhiv NUK. Viri VeRoNIKA Po ToČNIK, specialist bibliotekar v Narodni univerzitetni knjižnici v Ljubljani Naslov: NUK, Turjaška 1, 1000 Ljubljana E-naslov: veronika.potocnik@nuk.uni-lj.si ŠPeLA VeLIKoNJA, bibliotekar v Narodni univerzitetni knjižnici v Ljubljani Naslov: NUK, Turjaška 1, 1000 Ljubljana E-naslov: spela.velikonja@nuk.uni-lj.si