TEDNI POSVETU - ie , ^inikanski trs I mj Glasilo Socialistične zveze deloTnega ljudstva za Podravje št. 45 PTUJ, 13. novembra 1964 »Tednik« Izhaja pod tem skrajšanim imenom od 24. nov. 1961 dalje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož. — Izaja zavod »Tednik«, Ptuj — Odgovorni urednik: Anton Bau-man. — Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8 — Tel. 156 — St. tek računa: NB Ptuj 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mariborski tisk« — Rokopisov ne vračamo — Celoletna naročnina za tuzem-stvo^HPp-za inozemstvo 2000 din Letnik XVII. Spremenjene cene pod druZbeno kontrolo Služba družbene kontrole cen pri Občinski skupščini Ptuj je seznanila skupščino 4. t. m. o ugotovitvah in pojavih s področja trgovine, predvsem glede na zvišanje cen v maloprodaji Splošna ugotovitev je, da so zvišane cene nekaterim proizvodom, ki so pod kontrolo cen, da pa je tudi nekaj proizvodov, za katere so cene znižane. Razmerja med prometom, maržo, dohodki za sklade, osebnimi bruto dohodki -In drugim pri 4 ptujskih trgovskih podjetjih nazorno kažejo, da razporejajo vsa trgovska podjetja primeren odstotek sredstev za sklade in da še povsod ne kontrolirajo poslovanja v vseh poslovalnicah; . da ip veliko število iaponskih podjetij bankrotiralo ia ren® na .Tapon-— - njskp raven s tem močno prizadeta. Socialni sklad ima premalo sredstev, da bi pokril vse zahteve V skupni vsoti 18,806.911 din sredstev, ki so določena za 1964. leto po planu in po rebalansu za izdatke, dotacije in prispevke iz socialncga sklaila občine Ptuj, je po qdbitku 2,309.000 din na računu sklada nerazporejenih sredstev, priznana z večjimi vsotami prednost: Varstveni ustanovi Ptuj (3,850.000 din). Zavodu za socialno delo Ptuj (3,100.000 din skupno s prispevkom za obnovo Skopja 100.000 din). Dijaškemu domu Ptuj (2 827.000 din), Občinski zvezi DPM (2,000.000 din),"za letovanje otrok (1,300.000 din); ostale dotacije so bile pri- Začnimo s pripravami na ptujske prireditve (Nadaljevanje s 1. strani) namesto da bi bili med maski-ranimi nastopajočimi. Ce bi znal vsakdo zabavati vsaj svoje najbližje opazovalce, bi bilo kaj videti in slišati. In še nekaj. Precej kritike je bilo prejšnja leta, da plačuje odbor za prireditve potne stroške in dnevnice nastopajočim skupinam. To bi si res lahko prihranil, če bi bila zainteresirana razna društva, da bi njihove skupine nastopile v Ptuju in tam manifestirale svojo živahnost in iznajdlji\\>st za tako priliko. Ker pa pripravljalni odbor ni naletel na tako razu- znane Mladinski kuhinji Ptuj (1,000.000 din), za nepredvidena in premalo predvidena sredstva (950.000 din). Društvu upokojencev Ptuj (600.000 din). Zvezi gluhih Ptuj (450.000 din). Zvezi slepih Maribor (300.000 din), Varstveni ustanovi Majšperk (100.000 din) in za administracijo sklada (20.000 din). Iz vsega tega izhaja, da je mogoče pokriti z 18 milijoni le mali del vseh potreb v občini, ki bi jih še bilo potrebno dotirati iz socialnega sklada občine. Ni torej čudno, če so uprte oči neštetih organizacij in občanov na občinsko skupščino v upanju, da jih bo razumela in podprla. Člani svetov občinske skupščine in Načrtno reševanje krajevnih problemov Iz prednjega je razvidno, da so člani občinske skupščine se do-narekovale tako delitev pred- bro zavedajo težav, ki jih ima vsem skrbi za mladino, ki sta ji občinska skupščina ob izdelavi potrebna vsa nša skrb in varstvo, predlogov delitve razpoložljivih za družine, ki jim je potrebna sredstev, zato tudi ni čudno, da socialna pomoč, za dijake ptuj- ! ni na skupščinskih sejah več skih šol. ki'jim je potrebno biva- ; razprav, saj je večini odbornikov nje in preskrba v Dijaškem do- j in članov svetov jasno, da je po-mu Ptuj, za skrb za mladino po , manjkanje sredstev važen čini-predlogih ZPM, ki jih dobiva od ' telj, op katerem kljub najboljši staršev in političnih organizacij, ' zopet za zdravstveno preventivno zaščito zdravja otrok z letovanjem v obmorskih in planinskih krajih in skrb za potujoče ptujske učence In dijake, ki jim je potreben topel obrok v mladinski kuhinji, ker bi bili mnogi sicer od jutra do večera brez tople hrane. Za nepredvidene in premalo predvidene potrebe je ostalo premalo sredstev. Pri rebalansu ni bilo mogoče tudi mi- volji ni mogoče zadovoljiti vseh, temveč le nekatere upravičene. Malo je verjetno da bi bilo tudi naslednje leto prenesenih iz letošnjega leta na račun socialnega sklada skoraj G milijonov din, kot je to bilo mogoče lani. Nujno bo naslednje leto doseči z dotacijo iz proračuna več kot letošnjih 11 milijonov 600 tisoč dinarjev in tudi več drugih dohodkov. Z letošnjimi sredstvi še ne bodo zaceljene vse rane s področij, za mo potreb društva upokojencev,, katera so bila dodeljena sred-gluhih in slepih, mimo potreb stva. K dosedanjim potrebam bo varstvene ustanove Majšperk ter potrebno prišteti še doslej ne-izdatkov za administracijo skla- | upoštevane in nove zahteve, da. VJ, 53"2& \isrt7'flnansira! Se 60 milijonov dinarjev pfaV%setnoktdf SK^Im* šolstvo iz proračunskih leto ne bo moglo biti drugače, zato bo moral odbor zopet misliti na vsaj 10 milijonov dinarjev sredstev za prireditve, za opremo itd. Ce bo vse to zbral sam odbor ali bodo svoje deleže prispevale ptujske gospodar- sredstev V letošnjem letu je dosegla, ku šolam sredstva in sicer za občina Ptuj 101,352.00 dinarjev j učitelje, strokovne učitelje, za (7,7%) višjih prdračunskih do učitelje praktičnega pouka in hodkov kot jih je bilo predvi- vzgojitelje v varstveni ustanovi ske' organizacije/ je~ stvar" do-1 denih z družbenim planom obč po 45.000 din, za predmetne uči-govora. ' i 'ne PtuJ za 1964. leto. K temu telje in vzgojitelje v dijaškem Glavni namen teh ptujskih ie pripomogel predvsem večji i ddmu 55.000 din ter za profe-prireditev je lc v tem, da jih vi- i proračunski prispevek iz oseb- sorje 70.000 din. Za administra-di čimveč ljudi, iznajdljivost1 ne8a dohodka zaposlenih in več tivno in tehnično osebje pa se prirediteljev pa bo v tem, da J1 priliv prometnega davka iz dodeli po tem odloku po 29.000 bodo vedeli ta čas tudi ekonomsko pravilno izrabiti in si vrniti/čimveč vloženih sredstev. prodaje na drobno. do 45.000 din. Pri tem so miš- Pri delitvi teh povečanih pro-, Ijeni tajniki, računovodje in računskih dohodkov je priznala ; ekonomi šol, dalje kvalificirani, Razumljivo je, da ne more i občinska skupščina največji polkvalificiram m nekvalificira-opravičiti občinska skupščina | znesek tj. 60,132.000 din šolske- j ni delavci v šolah. Ptuj pred občani tako velikega j mu skladu za zvišanje osebnih S spremenjenim odlokom je izdatka (10 milijonov) ob dru-, dohodkov učnega osebja in ma- rešeno tudi vprašanje sredstev gih važnih in neodložljivih po- j terialnih izdatkov skladno s šo- za Delavsko univerzo Ptuj V trebah, če bi jih morala sama I lami v drugih občinah. I skupnem znesku 9,900.000 din vložiti v ta namen, zato se ra- j Povečanje dohodkov je omo- in za letalsko šolo Aerokluba da potrudi celo posrednica ob-1 g0čji0 spremembo občinskega 1 PtuJ v skupnem znesku 2,842.000 činske skupščine Lojzka Strop- odloka o kategorizaciji šol !n' din. Izpolnjevanje planskih nalog ob udeležbi občine Občina Ptuj bo , najela , kot udeležbo pa bo prispevala 42,700.000 din kreditov za razna stanovanjska skupnost Kidri-od 1 oktobra 1964 do učencu za uosleJ Bleue na mavenaine muz- dela v Ptuju In v Kidričevem, h čevo iz lastnih sredstev. Okraj-4nle V nrvih treh skupinah do nosti in na odgovornost ustvari- katerim mora prispevati pri- na skupščina Maribor in občin-samemu r iuju. * p » . kr,ninl „„ ti šolstvu primerne pogoje za i merno udeležbo ln tako poma- i ska skupščina Ptuj bosta pri- Glede na bore 4 mesece časa """ * £ I sodoben pouk. Za to so bile do- gati, da bo nekaj perečih vpra- j spevali vsaka do polovice s kre- soHal 7aHn1i čas da se za aln ln v peli Sliupilll pu | , . , h invPctlrHo cr»H. cn»„llAnlk , ______ Hiti hn mnonre Vi.niti t sta. nikova, da bi pokazali vse razumevanje za ptujske prireditve tudi drugi gospodarski in turistični faktorji, ki jim je ptujsko folklorno in karnevalsko bogastvo ravno tako dragoceno kot samemu Ptuju o merilih, po katerih se dodeljujejo sredstva za osnovno dejavnost šol v občini Ptuj. Po tem odloku je določeno S tem je storila skupnost občine Ptuj glede šolstva na svojem območju še en korak več k vsemu, kar je lahko storila doslej glede na materialne mož- Pred dobrim mesecem je delavski svet TGA med drugim obširno razpravljal o poročilu, ki ga je samoupravnim organom predložila stanovanjska skupnost Kidričevo. Čeprav bo vse njene naloge prevzela krajevna skupnost, o čemer smo pred nedavnim na kratko že poročali, vseeno ne do odveč podrobneje se seznaniti z omenjenim poročilom. Poročilo stanovanjske skupnosti je obširno in zanimivo po problematiki, ki jo obravnava. Dejavnost skupnosti je odvisna od potreb kraja, oziroma njegovih prebivalcev. Stanovanjska skupnost jih skuša reševati ter zato proučuje možnosti, da bi jih najekonomičneje rešila. Pri realizaciji potreb pa se navadno pojavi vprašanje denarnih sredstev, ki so zanje potrebna. Iz letošnjega plana dela je razvidno, kakšna finančna sredstva bi bila neobhodno potrebna, da bi bilo mogoče izvršiti postavljene naloge. Predvidena potrebna sredstva bodo verjetno zagotovljena, vendar pa z deli ne bo mogoče končati v tem letu. ker dotekajo sredstva predvsem v zadnjih mesecih. Nadvse pereče je redno vzdrževanje stanovanjskih zgradb, ker skupnost še ne razpolaga z vsemi servisi, ki so za (Iz prakse v Kidričevem) stala obnovitvena dela nad 12 milijonov dinarjev. Za financiranje teh ureditev je stan. skupnost najela posojilo 3,000.000 dinarjev pri občinskem stanovanjskem skladu, medtem ko je cb-činska skupščina obljubila prispevek 4,000.000 din, preostalih 5,000.000 pa bi naj prispevala še podjetja, ki imajo tam svoje delavce in sicer TGA 3 milijone (46 družin), EM Maribor en milijon (12 družin) in Gradiš en milijon dinarjev (16 družin). Ker iz objektivnih razlogov ne bo mogoče vsem tem družinam zagotoviti nadomestnih stanovanj, je obnova tega naselja nujno potrebna, zahteve njegovih prebivalcev pa popolnoma upravičene. Ureditev naselja I. pa zahteva še mnogo znatnejša finančna sredstva, saj je potrebno urediti najprej poti, ki bi jih bilo treba asfaltirati — vse sedanje stranske poti po dolgem in počez do naselju pa prepovedati — oziroma jih prekopati in zasejati s travo. Glede prometa z motornimi vozili bo nujno potrebno urediti ob glavnih cestah pločnike za pešce, kot je to nedavno že predlagala komisija za varnost prometa. Seveda spada k ureditvi tudi cestna razsvetljava, ki v sedanji obliki in iz- l* VObUll OUi V Kil, OU CaCL i , . . vzdrževanje stanovanjskega fon- ^d?1 sPloh ni P^merna in niti da potrebni, vsled česar ta mno- ,ne, izpolnjuje zahtev, zato bi jo go hitreje propada, kakor bi ob bll° Potrebno v najkrajšem času normalnih pogojih. Hišni sveti, i omenjati za sodobnejšo. Vse-ki upravljajo zgradbe, pa tudi ni- ' kakor Je Potrebno končno urediti majo dovolj sredstev za redno vzdrževanje stavb in so prisiljeni najemati večja posojila. Stanovanjska skupnost si zelo prizadeva usposobiti servise, da bi s cenenimi uslugami vzdrževali stanovanja in zgradbe, vendar pa trenutno to ostaja le pri željah, ker nd sredstev za ustanovitev servisov ali ni primernih prostorov. Posebne težave ima stanovanjska skupnost z naseljem II, o čemer je bilo že mnogo napisanega in povedanega. Stanovalci živijo v tem naselju brez sanitarij in pralnic, cestne razsvetljave itd. Plan obnove sicer predvideva gradnjo najpotrebnejšega za normalno življenje v tem naselju, vendar bodo tudi vprašanje vrtov v sedanji obliki, ki so raztreseni ob vsakem bloku, predvsem med če-tvorčki. To zemljišče upravlja TGA in bi ga bilo nujno potrebno prenesti v upravljanje stanovanjske (krajevne) skupnosti, ki bi tako lahko vprašanje vrtič-karjev načrtno uredila. Razen vsega navedenega je potrebno pri ureditvi naselja I upoštevati tudi potrebo po sodobnejših trgovskih prostorih, ker so ti v sedanjem bloku zelo neprimerni. Ta blok je potrebno prenesti v upravo stan. skupnosti kot poslovno zgradbo, kjer bi naj pozneje imela sedež stanovanjska oz. krajevna skupnost ter množične družbeno-politične organi- zacije, uslužnostna dejavnost in Ljudska milica. Za ureditev naselja I še ni dokončnega načrta, vendar je v letošnjem planu predvidenih 2 milijona din za začetna dela, kot je čiščenje in urejanje parkov, pripravljanje poti, za načrtovanje itd., toda iz vsega tega v tem letu verjetno ne bo nič. Svet stan. skupnosti je mnenja, da je potrebno delavsko naselje Kidričevo lepše in sodobneje urediti in da je za to pristojna TGA, kot lastnik stanovanjskih zgradb v naselju. Tudi bodoči razvoj krajevne skupnosti bo v največji meri odvisen od razumevanja organov samoupravljanja v TGA, saj bo potrebno tudi v naslednjih letih zagotavljati nekaj sredstev v te namene, ker krajevna skupnost ne bo mogla tega financirati v takšni meri, kot je do sedaj stanovanjska skupnost, ki je vse stroške krila iz lastnih dohodkov, del teh pa je namenila tudi za gradnjo raznih objektov in za ureditev svojih servisov. Glede na to je predlagala stanov, skupnost delavskemu svetu TGA, da bi imenoval v začasni svet krajevne skupnosti dva člana, ki bi koordinacijsko vplivala pri planiranju in razporejanju dobljenih finančnih sredstev. Sicer pa bi naj bodoči svet krajevne skupnosti Kidričevo sestavljali člani, ki bi jih izvolili volilci na svojem območju, in člani, ki bi jih imenovala gospodarska organizacija. Bodoča krajevna skupnost bo namreč le ob tesnem sodelovanju vseh gospodarsikh in družbenopolitičnih organizacij lahko izpolnila pričakovanja. —O. C.— ieri^tieZpaodk^aniSintdgovoZra 6600 din Na oddejek je določe- ni spravijo k delu in pripravijo «o '« šole v png. treh skup. Ptuju kvalitetne prireditve in nah šol 21500 33.00 in 38.500 priznanje gledalcev ter njihovo dta v četrti skupini po 44.000 zagotovilo, da bodo vedno ra- din in v peti skupini po 66.000 di prihajali v Ptuj, ker si jih je din. znal Ptuj tudi za stalno pri- Za osebne dohodke se dodeli- dobiti. VJ. jo po tem spremenjenem odlo- Spremenjene cene pod družbeno kontrolo slej potrebne investicije, sredstva za funkcionalne izdatke in za osebne dohodke v primernem odnosu do narodnega dohodka in do proračunskih sred stev v občini. VJ. DELAVSKA UNIVERZA PTUJ Predavanja v IC SZDL: 16. novembra: Cirkovce — Problemi pri pridobivanju viso-(Nadaljevanje s 1. strani) nabavna vrednost blaga od 21 korodnih pšenic (Egon "inž. Zo-vali potrošniki v njih predpaki-1 do 65%, stroški s prometnim rec); Juršinci — Predavanje o rano meso, kakor ga lahko do- j davkom od 30-36 /o, z tfsjo živinoreji (predavajo strokovni - - 'nabavno ceno proizvodom je sodelavci Zivinorejsko-veteri- tudi marža bistveno spremenje- narskega zavoda Ptuj); Maj-na. »Les« je zmanjšal maržo za ! jperk — Trma predšolskega 2,5 %. Pri premogu ima »Les« otroka (Anica Sobočan); 15% marže. Tega je prodal letos 8.000 ton manj kot lani, lesa pa mnogo več, in to ob 8 % marži. Osebni dohodki se pri »Lesu« niso dosti spremenili, bijo v Panoniji »Samopostrež-nici«. Tak način prodaje mesa bi bil vsestransko ugodnejši za potrošnike in za podjetje. Trgovska pedjetja medsebojno tekmujejo Pa še poglejmo, kaj nam po- je za 5 %. To podjetje dela z vedo številke o trgovskih pod- j manjšim številom zaposlenih jetjih o »Panoniji«, »Izbiri«, 1 jn večinoma z nekvalificiranimi »Merkuru« in »Lesu«. delavci, ki dosegajo namesto Glede na letošnji devetmeseč- prejšnjih 25.500 din sedanjih ni promet prednjači »Panonija« (nad 4 milijarde), sledita pa ji »Izbira« (nad 1,3 milijarde) in »Merkur« (nad 1,1 milijarde). »Les«.je dosegel nekaj nad 700 milijonov prometa. Tudi po dohodkih za sklade prednjači »Panonija« (skoraj 60 milijonov). »Izbira« (okrog 26 milijonov) in »Merkur«\ (skoraj 28 milijonov) sta si zelo blizu. »Les« je dosegel nekaj nad 18 milijonov din za sklade. Glede na razliko osebnih bruto dohodkov med 1963 in 1964 ima najugodnejši indeks »Merkur« (148). Na slabšem sta »Panonija« (133) in »Izbira« (127), na najslabšem pa je podjetje »Les« (106). Najvišjo maržo 31.500 din mesečno. Družbena kontrola še z dosedanjim delom ni odkrila vseh možnost}, ki še omogočajo nekaterim trgovskim podjetjem višje dohodke s prodajo proizvodov, za katere potrošniki ne vedo, ali so bili že dolgo v skladiščih, da so sedaj postali »novi« in da so dobili nove cene, v glavnem pa je uspelo ugotoviti, da v nekaterih trgovskih poslovalnicah res premagujejo razne težave in trgujejo v korist potrošnikov, občinske skupnosti in lastnega podjetja. Ob vseh težavah in nepravilnosti zaslužijo priznanje tista podjetja, ki so le obdržala sta- (15 65 %) ima »Merkur«, nižjo re cene proizvodom, ki Jih popa imata »Izbira« (14,7%) in trošniki kupujejo in tudi ^ ve-»Panonija» (14.61 %). »Les« (14,61 %). ima maržo le 10,80 %. Ugodna prodaja, spremenjena marža s spremembo cen Letošnji promet je v primer- !avi z lanskim prometom v steni obdobju višji za 20-60 %, seljem ugotavljajo, da kljub mnogim ostalim spremembam niso dražji z najvažnejšimi življenjskimi potrebščinami. Ob koncu izčrpnega poročila, ki ga je pripravil referent za cene Franc Donaj in po razpravi je izrazilo več odbornikov občinske skupščine željo, da bi se trg umiril in uredil. šanj spravljenih z dnevnega} diti, da bo mogoče kupiti 3 sta-reda. j novanja v Kidričevem in na V Ptuju je potrebno poveča- ] Desterniku za člane LM. Občina ti kapacitete vodovoda in ka- i Ptuj se bo v ta namen zadolži-nalizacije. v Kidričevem so nuj- la pri občinskem stanovanj ne asanacije starih stanovanjskih hiš (Gradisovo naselje) in zgraditev novega objekta za skem skladu za 9,700.000 din proti vračilu v 20 letih. ____________D____,______ Svet za družbeni plan in fi- otrolko varstveno"ustanovo, ne- i nance je predlagal skupščini 4. kaj sredstev pa je potrebnih za novembra 1964, da bi odobrila 17. novembra: Lovrenc — Rak - bolezen 20. stoletja (Vinko dr. Brenčič); Stoperce — Spolna vzgoja kot del celotne vzgoje (Meta Feldin); Videm — Kako naj se naš otrok uči (Stane Stanič); 18. novembra: Polenšak — Rak - bolezen 20. stoletja (Vinko dr. Brenčič); Stoperce — Spolna poučitev mladega človeka (Meta Feldin); Videm — Vzgoja otroka, s katerim imamo težave (Adalbert Slekovec); 19. novembra: Dornava — Rak - bolezen 20. stoletja (Vin- i spevati stanovanjska skupnost soudeležbo pri nakupu stanovanj za uslužbence LM v Kidričevem in na Desterniku. Zavod za komunalno dejavnost Ptuj je že začel graditi nov vodovodni rezervoar v Novi vasi pri Ptuju. Ta objekt bo stal 18 milijonov dinarjev. Zanj bo najela občina kredit pri stanovanjskem skladu na 20-letno odplačilo. Za asanacije hiš v starem naselju v Kidričevem bo prispevala Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo 7 milijonov din glede na to, da stanuje tam v težkih razmerah del njenih delavcev, 5 milijonov pa bo morala prispevati občina Ptuj glede na ostale stanovalce v teh asanacijah nujno potrebnih stavbah. Tudi za ta dela bo najela občina posojilo iz stanovanjskega sklada. Otroška varstvena ustanova v Kidričevem bo v novem objektu, ki bo stal okrog 50 milijonov dinarjev. Polovico bo prispevala TGA Kidričevo kot dotacijo, ostalo pa morata pri prednje zadolžitve glede na to, da so te potrebe neodložljive. Občinska skupščina je predlog upoštevala in sprejela ustrezen sklep o zadolžitvah za 42,700.000 din. VJ. MESTNI KINO PTUJ predvaja 13.; 14. in 15. novembra ti. ameriški barvni (cinemasco-pe) film »Sejem v Teksasu«. Predstave ob 17,45 in ob 20. uri, v soboto in v nedeljo pa ob 15,30, 17,45 in ob 20. uri, v nedeljo ob 10. uri matineja. 17. in 18. t m. angleški glasbeni film »Vso dolgo noč«, predstave ob 17. in 19. uri. 19. in 20. t .m. španski barvni film »Mati, poslušaj mojo pesem«, predstave v četrtek ob 17. in 19. uri, v petek ob 15., 17. in 19. uri. 30.000 din dnevno za časopise V kiosku za prodajo časopisov, revij in drugega tiska, ki sta ga postavili v Ptuju pred trgovino »Izbira« Ptuj podjetji »Zlato-rog« in CP »Mariborski tisk«, je dnevno v prodaji vsaj za 100.000 din raznega tiska. V prodaji prednjačijo slovenski časopisi in revije, potem »Vjesnik u srijedu« »Arena« itd. Dnevni iztržek doseže okrog 30.000 din. Počasi so se tudi Ptujčani navadili na nakup časopisov v kiosku. Prodajalec časopisov ima že svoje redne odjemalce, zato mu gre prodaja dobro od rok. GRADBENA DELA PRI IZKOPU ODVODNEGA KANALA HE SD 1 V SLOVENJI VASI ko dr. Brenčič); Stoperce — Kako vplivajo starši na oblikovanje značaja mladega človeka (Kristina Sepec); Videm — Najpogostejše vzgojne napake staršev (Karel Šepec); 20. novembra: Hajdina — O pridelovanju hibridne koruze (Marko Zemljič); Majšperk — Igre in igrače predšolskega otroka (Anica Sobočan); Mar- pravljali predavanja z upošte- Kidričevo in občina Ptuj. Republiški sklad za gradnjo varstvenih ustanov je odobril dotacijo 5 milijonov din in kredit za 10 milijonov za dobo 5 let. Na prošnjo stanovanjske skupnosti prevzame ta kredit občina Ptuj, 10 milijonov din Potek gradbenih del na odvodnem kanalu HE SD 1, ki jih je prevzelo gradbeno industrijsko podjetje »Gradiš« Ljubljana — gradbeno vodstvo Maribor, se odvija po načrtu, ki predvideva 60 tisoč kub. metrov materiala mesečno. Zaradi obsežnosti del je bilo v začetku nekaj težav zaradi zamude pri dostavi mehanizacije. To stanje se je zdaj precej zboljšalo. Gradbena dela pri izkopu odvodnega kanala na gradbišču v Slovenji vasi sedaj dobro napredujejo. Kanal nove HE SD 1 koplje sedaj na območju Slovenje vasi in Hajdoš 6 bager j ev, 6 buldožerjev; 3 skiperji in 20 kamionov prekucnikov pa odvaža material. V kratkem pa bodo pri izkopu delali še en bager in dva skiperja. Težave pri Izvršitvi plana povzroča slabo vreme. Ker je toliko padavin, je teren še bolj mehak. Cesto so delavci skoraj do kolen v blatu in tudi kolesa vozil se včasih zareže j o v to mehko gmoto do osi. Tako trpijo ljudje in stroji mnogo/več, kot bi pri normalnih pogojih dela. Najnujnejše delo pri izkopu odvodnega kanala nove HE SD 1 v Slovenji vasi je poglobitev kinete zaradi potrebnega znižanja vodostoja. Prav tako je nujna gradnja dveh mostov, in sicer enega v Slovenji vasi, drugega pa v Hajdošah. Teh del se doslej niso mogli lotiti, ker še nimajo potrebnih vrtalnih strojev za fundiranje stebrov. Računajo pa, da bodo začeli s temi deli v decembru. FG KZ HAJDINA - TUDI V NAPREJ NAJVEČJI POUDAREK NA KOOPERACIJI kovci — Rak - bolezen 20. stoletja (Vinko dr. Brenčič). Delavska univerza Ptuj je v tem tednu priredila zanimiv se- vanjem vse načel, ki bi morala biti gibalna sila pri izobraževanju odraslih. Zanimive so bile zlasti demonstracije odlom- minar za svoje strokovne sode-1 kov različnih predavanj z upo-lavce-predavatelje. Skoda le, da rabo sodobnih ponazoril. Ob zase seminarja niso udeležili prav ključku seminarja so si preda-vsi predavatelji. Obravnavana vatelji še izmenjali izkušnje iz so bila načela, ki jih je treba svojega dela z odraslimi. Semi-upoštevati pri izobraževalnem nar je potekal v prijetnem delu z odraslimi, podane so bile vzdušju in bo prav gotovo dal tudi metode dela. Teoretično in svoj prispevek k izboljšanju de-praktično je bilo prikazano, ka- la in metod pri izobraževanju V. J. j ko je treba sistematično pri- odraslih. Pred kratkim sta se sestala delovni kolektiv KZ Hajdina in upravni odbor te zadruge. Pregledali so poslovanje zadruge v letošnjem tričetrtletju ter ga kritično ocenili. Poslovanje je bilo dobro kljub nekaterim težavam, ki jih je imela zadruga v tem obdobju. Zadruga obsega več dejavnosti, in sicer: kooperacijo, trgovino, lastno proizvodnjo in strojni park. Delo vseh teh je v tesni povezavi. Zadruga bo v bodoče še delala na tem, da bi bilo delo v kooperaciji, to je v pogodbenem pitanju prašičev in mlade govedi ter v rastlinski proizvodnji pri zadružnikih čim boljše in uspešnejše. Vendar zadružniki (ne vsi) težko dojamejo, da je strokovna služba namenjena njim za boljše in lepše življenje, ker jim želi pomagati, da bi dosegli visoke donose in s tem tudi večje dohodke. Letos ima KZ Hajdina zajetih v kooperacijo 220 ha pšenice, 24 ha ječmena ln 46 ha rži. V pogodbenem pitanju pa ima nad 500 mladih govedi in nad 2500 prašičev. Zadruga ima v pitanju pri zadružnikih tudi svojo mlado govedo, katerega število bo še povečala. fg - Juršinci 1. novembra t. i. je bila seja odbora krajevne skupnosti Juršinci. Sejo je vodil predsednik Martin Slodnjak. Odbor je razpravljal o tekočih problemih svojega območja. Po seji je bila kratka proslava v spomin borcev in talcev ter položen venec pred spominsko ploščo. KIDRIČEVO Pred nedavnim Je gostovala v Kidričevem sindikalna športna ekipa NIP iz Cakovca in je ob tej priliki tekmovala s športnimi ekipami sindikata TGA. Ob tej priliki so predstavniki NlP-a iz Cakovca povabili ekipe sindkata TGA na povratno srečanje v Ča-kovcu. O tem povabilu je razpravljal tudi sindikalni plenuim, ki je po krajši razpravi ugotovil, da so taka medsebojna prijateljska srečanja med sindikalnimi športniki zelo koristna ter je zato brez pomisleka povratno srečanje odobril, s tem v zvezi pa tudi potrebna sredstva za kritje stroškov. Tako nastajajo med sindikalnimi podružnicami iz bratskih republik in kolektivom TGA tesni in pri-jateljsk stiki, ki nas še bolj zbližujejo. Takih srečanj si v Kidričevem še želimo. ' ) Za razširitev sklada tovariške samopomoči O skladu tovariške samopomoči v kolektivu TGA, ki obstaja že nekaj let pri tovarniškem odboru sindikata in o njegovem pomenu smo že poročali. Ker pa imajo pravico do udeležbe iz sredstev tega sklada le ožji družinski člani zaposlenih članov kolektiva, so člani kolektiva že večkrat predlagali, naj bi pravico udeležbe razširili tudi na ožje sorodnike oz. je s tem bilo mišljeno na starše. V mnogih primerih se danes starši že nahajajo pri svojih sinovih ali hčerah, ki so zaposleni v TGA in nimajo nič svojega ter bi v primeru smrti bila potrebna pomoč tudi tistim, ki jih vzdržujejo. Tega mnenja so bili tudi nekateri člani sindikata, ki so to vprašanje ponovno sprožili na 3. redni seji plenuma sindikata TGA Njihov predlog je bil zavrnjen. Najbrž bi bilo potrebno, da se z razlogi za navedeno razširitev pomoči seznanijo vsi člani sindikata in če so člani pripravljeni vplačevati večji prispevek, zakaj tega siklada ne bi razširili tudi na starše zaposlenih članov kolektiva? Tečaj za slabo pismene V naslednjih dneh se bo v Izobraževalnem centru TGA pričel tečaj za slabo pismene delavce, ki bi naj tako pridobili tisto, kar vsakodnevno rabijo v svojem življenju — predvsem pa na svojem delovnem mestu. 2e pred letom je bilo na seji CDS sklenjeno, da se izvrši prek izobraževalnega centra testiranje vseh nekvalificiranih in po-lkvalificiranih delav- Kratke iz tednikov sosednih občin cev glede na pismenost. Iz rezultatov testiranja je med drugim bilo moč ugotoviti, da je bilo tistih, ki niso zadovoljivo opravili svoje naloge okrog 1"/«. Med temi je bilo največ takšnih, ki so hodili v šolo v času okupacije, kar je tudi glavni vzrok za slabo pismenost. Nekaj pa je bilo med njimi tudi starejših, ki zaradi težkih socialnih razmer v predvojni dobi niso mogli obiskovati šole. Zato je tak tečaj potreben, predvsem za mlade, ki so ga dolžni obiskovati in si pridobiti vsaj najosnovnejše, vsak dan potrebno znanje. Aktivnost SZDL Kidričevo Krajevni odbor Socialistične zveze v Kidričevem je na svoji nedavni seji, ki ji je prisostvoval tudi predstavnik Občinskega odbora SZDLJ iz Ptuja, razpravljal predvsem o pripravah na skupščinske volitve, o kadrovskih problemih ter o pripravah na konferenco krajevne organizacije SZDL Kidričevo. Predvsem je bil poudarek na predkandidacijskem politično-družbenem delu, saj je prav tu potrebno angažirati vse družbene sile, da bo to Izvedeno na pravi demokratični način. Seveda je potrebno upoštevati stališče SZDL, da je treba v predstavniška telesa voliti več Sensk, neposrednih proizvajalcev in mladih ljudi. Nadalje je potekala razprava tudi o'tem, da je potrebno konferenco krajevne organizacije SZDL res temeljito in dobro pripraviti, saj bo od njenega uspeha tudi odvisen potek kadrovskih predpriprav in uspešnih volitev. Po razpravi sodeč se krajevni odbor SZDL Kidričevo dobro zaveda odgovornosti in naloge in bo svoje delo uspešno opravil. Pred letnimi konferencami 00 ZK Osnovne organizacije ZK v TGA se pripravljajo na letne konference, na katerih si bodo izvolile nova vodstva. Preteklo obdobje v vseh OOZK TGA kljub nekaterim uspehom ni bilo tak- šno, kot so pričakovali ln kakor je bilo določeno v programih dela. Ta ugotovitev se je tudi pokazala na letni konferenci ZMS, ki ni dobila zadostne moralne pomoči, da bi bilo njihovo delo uspešnejše. Zato bo v poročilih potrebno obravnavati vso problematiko in tudi konkretne vzroke, zakaj delo OOZK ni bilo boljše, pa tudi v sami razpravi bodo člani morali biti konkretni, saj bodo le s tem pripomogli, da bodo nova vodstva vedela, kje se bo treba najprej lotiti dela. Posebno pozornost bo treba posvetiti izbiri novega vodstva in pri tem imeti v evidenci mlade proizvajalce in člane ZMS, ki morajo najti svoje mesto v vodstvu. Programe dela je treba prilagoditi najvažnejšim problemom ih jih sestaviti tako, da bodo OO res agilno delale. Resno se bo treba lotiti vprašanj, kot so proizvodnja, delo delovnih enot, problemi sindikata ln mladinskega aktiva. Ce bodo .letne konference OOZK dobro pripravljene, lahko pričakujemoi v naslednjem obdobju tudi plodnejšo in živahno politično aktivnost članov ZK. Nove oblike rekreacije O rekreaciji članov delovnega kolektiva TGA, ki je v letošnjem letu končno zaživela, smo že pisali. Toda z načinom še vedno ne moremo biti zadovoljni in moramo iskati še nadalje možnosti za raznovrstno rekreacijo. Odkar so v tovarni uvedli 42-uri tednik je v zvezi s tem tudi več prostih dni, ki bi jih naj člani koristno izrabili. Vsekakor bi ne bilo slabo, če bi pri tovarniškem odboru sindikata TGA skušali ustanoviti sekcijo planinskega društva, ki bi se naj povezala z že obstoječim ptujskim planinskim društvom. Tako bi se že uvedeni rekreaciji v letni sezoni kopanja pridružila še ena panoga, ki bi prav gotovo v kratkem času pridobila mnogo simpatizerjev. Bljiž-njfe Slovenske gorice, Pohorje, Boč, Donačka gora itd. so idealne točke za planince, ki si po napornem delu zaželijo svežega zraka in razvedrila. O. C. Kratke vesti iz Ormoža KRAJEVNA SKUPNOST PTUJ 0 VARSTVENIH IN VZGOJNIH VPRAŠANJIH Plenum krajevne skupnosti Ptuj je te dni razpravljal o problemih varstva in vzgoje otrok v Ptuju. V referatu je Anka Ostrmanova, socialna delavka pri občinski skupščini, nakazala vrsto problemov vzgoje predšolskih in šolskih otrok. V Ptuju potrebuje predšolskega varstva 160 otrok, katerih starši so zaposleni, veliko otrok pa potrebuje občasnega varstva. Zaradi neurejenega varstva nastajajo težke vzgojne posledice, ki jih družina in družba težko odpravljata. Na treh ptujskih šolah je 265 otrok od 2370, ki nujno potrebujejo dopolnilne družbene vzgoje. Večina teh otrok izhaja iz delavskih in uslužben-skih družin. Skrbstveni organi in mladinsko sodišče so v zadnjem obdobju obravnavali 42 otrok - šolarjev zaradi prestopkov. Ti otroci so iz dobro si-tuiranih družin in iz socialno Vesti iz sindikatov občine Ptuj nTjaaams Vsakodnevni program Radia Varaždin Varaždinsko radijsko postaja so odprli v letu 1962 po zaslugi Var-teksa, vendar je kmalu prešla njegove okvire ter postala splošna radijska postaja, ki je oddajala lasten program trikrat tedensko. Do letošnjega 29. novembra pa bo dobila postaja nove naprave in končano bo vse drugo, da ho lahko začela z vsakodnevnim triurnim in nedeljskim sedemurnim programom. (Varaždinske vijesti 5. nov. ti.) MEDIMURJ c y t < * « t a * -vabilo sindikalne podružnice Medjimurske trikotaže obiskali Cakovec in delovni kolektiv te velike tovarne. V petek, 6. novembra 1.1., so Občinski sindikalni svet Ptuj obiskali tajnik Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo France BORŠTNIK, tajnik Republiškega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačrfe industrije Slovenije Dalibor HLAD-NIK in tajnik Okrajnega sindikalnega sveta Maribor, Ivo KAMNIK. V razgovoru s sindikalnimi delavci Občinskega sindikalnega sveta so se posebno zanimali za aktualni' gospodarske probleme v občini, za delo Občinskega sindikalnega sveta in sindikalne šole. France BORŠTNIK je ob odhodu zagotovil. da bo kmalu prišel v ! men obiska je bil predvsem pre-Ptuj. da bi obiskal več delov- učiti izkušnje in organizacijo hi-nih kolektivov in se podrobneje giensko tehnične varnosti, da bi seznanil s problemi delavcev, i jih lahko prenesli v delovne ko- i lektive v Cakovcu, kjer želijo „ . .. , „, ; čim bolje organizirati higiensko Komisija pravne službe Ob- ! tehnično varnost, cinskega sindikalnega sveta rtuj se je v torek, tO. novembra t. L, , , r-, i pod predsedstvom/ Franca ST1- ,Dan<* bo v «*»! 5ob' De,a^ PLOVSKA sestala, da bi pre- skega >l»ba v Ptuju četrta red-učila načrt tez novega zakona o "a se^a Pododbora za šolstvo, delovnih odnosih, ki ga je ,lal sPor£du •!? Problematika v zvezni sekretariat za delo v javno razpravo. Dogovorili so se, ogroženih družin. To nakazuje potrebo, da bodo morali starši več časa posvetiti vzgoji svojih otrok, v delovnih kolektivih" več razpravljati o življenju družin ter zagotavljati delovnim družinam boljše pogoje za zdrav razvoj otrok. V živahni razpravi so člani plenuma, zastopniki delovnih, kolektivov, šol, družbenih organizacij dali več koristnih predlogov, katere naj krajevna skupnost posreduje občinski skupščini, delavskim svetom gospodarskih in negospodarskih organizacij. Za razvoj otroškega varstva je nujno združevati sredstva v občinskem fondu ter zagotavljati že obstoječim in novim varstvenim ustanovam pogoje za zdravo varstvo in vzgojo najmlajših. Ptujski vrtec potrebuje 3,000.000 din za osnovne dopolnitve inventarja in higiensko ureditev prostorov. Predlagali so tudi, naj društva, gasilci, ljudska tehnika, modelarji, šahisti, telovadno društvo Partizan itd. pomagajo šojam razvijati svobodne aktivnosti ojrok, ki so tudi del varstva in vzgoje mladine. Ker šole nimajo prostorov* naj bi SVOBODA v svojih prostorih organizirala tudi filmske predstave za mladino pod 14 let, lutkovne predstave in pravljične ure.'Radio Ptuj naj bi posredoval več vzgojnih predavanj, ki bi koristila ne samo staršem, ampak delovnim kolektivom, ki bodo začeli konkretne razprave o teh problemih. Krajevna skupnost bo predloge posredovala občinski skup- Zveze sindikatov Jugoslavije do- ščini" in delovnim organizaci-ločena dvoletna mandatna doba t jam. Komisija za vprašanje dru-izvršnih odborov sindikalnih j žine bo ustvarila evidenco o sta-podružnic, vsled česar priporo-, nju zaposlenih družin, na pod-čajo višji sindikalni forumi, da lagi tega pa bo krajevna skup- se v prvi polovici leta 1965 izvedejo občni zbori sindikalnih podružnic v vsej Jugoslaviji. V zvezi z nastalimi spremembami je predsedstvo sprejelo osnovne smernice in priporočila glede sklicanja občnih zborov, podrobna navodila za občne zbore pa bodo izdelali za sindikalne podružnice občinski odbori sindikata, ki bodo sindikalnim podružnicam nudili konkretno pomoč. Predsedstvo je tudi razpravljalo o stanju naročnikov Delavske enotnosti. Z vsebino zaključkov predsedstva bo članstvo seznanjeno v pfihodnji številki Tednika. Včeraj, v četrtek, 12. novembra t. 1., se je mudila v občini Ptuj na obisku v delovnih kolektivih Tovarne avtoopreme in v Podjetju J2 za popravljanje voz posebna študijska skupina Občinskega sindikalnega sveta Cakovec, ki jo je vodil predsednik Franjo SENCAR. Na- nost sestavila program dela in perspektivni plan razvoja var-sveta v Ptuju. Skupno s hišnimi sveti bo krajevna skupnost pristopila k urejevanju varstva dojenčkov na domu. Več predlo-gbv pa je bilo, da naj »bčinska skupščina skliče posvetovanje s predstavniki delovnih kolektivov, kjer naj bi sprejeli potrebne zaključke. ž. A. da bo v ponedeljek. 16. novembra t. 1.. teze zakona preučilo Društvo pravnikov, ki ho pripravilo pripombe in predloge ter jih dostavilo zveznemu sekretariatu za delo.' Predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Ptuj se je v sre- (Medjimurje, 4. novembra 1.1.) do, 11. novembra t. 1., lotilo pre- šolstvu. Pododbor bo po razpravi izdelal smernice za občne zbo-, re sindikalnih podružnic prosvetnih delavcev, ki bodo v decembru na vseh šolali. -Pododbor bo v kratkem razpravljal tudi o analizi statutov šol in o analizi o izvršenih volitvah v samoupravne organe šol. Pozneje bo skupno z Občinskim odborom sindikata pripravil posvetovanje s sindikalnimi delavci v šolstvu. F B »GALEB« SVOBODE GOSTUJE Požrtvovalna sekcija »Svobode«, instrumentalni ansambel GALEB, ki je gostovala v nedeljo, 8. 11. 1964 z uspehom in v zadovoljstvo obiskovalcev v Pernici in v Koreni pri Mariboru, bo gostpvala v nedeljo, 15. novembra 1964 na Polenšaku (ob 15: uri). Na Polenšaku bo ta dan po prireditvi za oživljanje turizma in v razvedrilo občanov tudi veselo martinovanje. ki ga pripravlja gostilna Mimice Segule. Na martinovanju bodo stregli z martinovo gosjo in s pristnimi gibanicami ter z domačo kapljico. Ansambel GALEB bo gostoval v nedeljo, 15. 11 1964, ob 18. uri še v Dornavi. Obiskovalci prireditve so zelo zadovoljni s programom GALEBA, ko pojejo pevke nagrajenim izbrancem lepe pesmi, posebnost ko poje Anica Šepec in sestri Ribič pesem iz Sandžaka »Speci kafu mi. draga, speci* in »Mama, draga mama*. Instrumentalni ansambel GALEB dobiva vedno nova vabila za gostovanja, ker so obiskovalci povsod zadovoljni z dveurnim veselim in šaljivim programom, t "«vkami in s šaljivim pom. Z. F. Občinski odbor SZDL Ormož bo pripravil di^ 16. novembra t. I. enodnevni seminar za predsednike, tajnike in blagajnike krajevnih organizacij.-Namen seminarja bo funkcionarje krajevnih organizacij SZDL temeljito in podrobno seznaniti o pripravah na krajevne konference, ki bodo trajale mesec dni, od 15. novembra do 15. decembra. Na seminarju se bodo udeleženci seznanili z gibanjem gospodarstva v prvih devetih mesecih, kako se naj občan uveljavi v družbenem samoupravljanju in konkretno se bodo s krajevnimi funkcionarji domenili o vsebini poročil. Vsi krajevni činitel ji pa naj skrbno pripravijo za krajevne konference SZDL vso krajevno problematiko. Pri sestavljanju poročil naj sodelujejo tudi predstavniki ostalih društev in množičnih krajevnih organizacij, saj samo na ta način bo mogoče krajevne probleme temeljito in vsestransko obravnavati. V poročilih je predvsem važno načeti kadrovska vprašanja, ki je v nekaterih krajevnih organizacijah precej pereče. Oceniti je treba uspehe in napake enoletnega dela in upoštevati želje občanov. Upoštevanje želja naj bo vsklajeno z realnimi možnostmi. Poročila naj bodo dovolj samokritična, naj realno ocenijo krajevne probleme in nakažejo rešitev na vso nerešeno problematiko. D. R. USTANOVLJENA SINDIKALNA PODRUŽNICA IN AKTIV ZMS PRI »AVTOREMONTU« V ORMOŽU Pred kratkim je podjetje »Av-toremont« Gornja Radgona, obrat Ormož ustanovilo sindikalno podružnico, ki šteje 24 članov. Ustanovnega občnega zbora so se poleg predsednika OSS občine Ormož Alojza Bala-žiča udeležili tudi sindikalni predstavniki nekaterih delovnih organizacij iz občine. Novo ustanovljena sindikalna podružnica je sestavila obsežen načrt Priporočila in stališča plenuma Okrajnega sindikalnega sveta Maribor Na plenumu Okrajnega sindikalnega sveta Maribor so razpravljali o aktualnih družbeno gospodarskih gibanjih v mariborskem okraju in po razpravi sprejeli stališče in priporočila, ki bodo služila vsebinski usmeritvi občnih zborov sindikalnih podružnic in občinskih odborov sindikata. Priporočila in stališča na-glašajo, da je potrebno, da se članstvo sindikalnih podružnic aktivno vključi v obravnavo gospodarske situacije po ukrepih Zveznega izvršnega sveta, ki so usmerjeni k stabilizaciji tržišča in krepitve gospodarske moči delovnih organizacij (restrikcije v investiranju v nove gospodarske objekte, oprostitve raznih prispevkov federaciji do sprememb v regresih in kreditni politiki široke potrošnje). Sindikati naj vztrajajo pri izvajanju zakonitosti navzven in znotraj delovnih organizacij, ker stabilizacija gospodarstva ne zavisi le od državnih organov, temveč tudi od aktivnega odnosa do vseh navedenih vprašanj s strani delovnih organizacij. Odločno se je treba orientirati na intenzivno gospodarjenje, k racionalnemu izkoriščanju proizvodnih kapacitet in podpirati orientacijo v devizno samofinancira-nje pri nabavi potrebnega repro-materiala iz uvoza. Dosedanje zaostajanje splošne družbene potrošnje zahteva poleg spremenjenih stališč do investicij v gospodarstvu tudi v celoti spremenjen odnos do družbenih služb (šolstvo, šolsko in predšolsko varstvo itd.). Članstvo in organe upravljanja je potrebno usmeriti v nujnost potrebe spremembe strukture potrošnje v večji meri v korist družbenih služb. Sindikalne organizacije na vseh nivojih, vključno z Okrajnim sindikalnim svetom naj bodo inici-ator.ii analiz na področju družbenih služb in sočasno iniciatorji. stališč v politiki investicij in zlasti pobudniki, da sprejeta stališča najdejo konkretizacijo v planih. Glede na položaj delovnih kolektivov na področju šolstva je nujna zahteva po izdelavi sistema delitve, ki bo zagotovil samoupravljanje v teh delovnih organizacijah. V delovnih organizacijah se naj povečanje osebnih dohodkov vključi v delitveni sistem po delu; vsekakor naj se princip delitve osebnih dohodkov po delu dosledno izvaja za vse zaposlene. Sindikalna vodstva naj zaostrijo odnos do spremljanja poslovnih stroškov in ugotavljanja vzrokov neugodnih rezultatov ki bodo omogočali pravočasno ukrepa- dela. Na prvo mesto so postavili strokovno in politično izobraževanje kolektiva. Nekateri člani sindikalne podružnice bodo obiskali večerno politično šolo, drugi pa tečaje in razne seminarje. Sindikalna podružnica se ie zavezala, da bo v prihodnjih mesecih s prostovoljnim delom uredila prostore neurejenih delavnic. Kolektiv si vsestransko prizadeva povečati storitveno obrt, saj do polovice drugega prihodnjega polletja namerava zaposlenost povečati od 24 na 52 zaposlenih. Povprečni mesečni bruto produkt obrata znaša 2,980.000 dinarjev. Z ustanovitvijo te sindikalne podružnice je na območju občine Ormož 23 sindikalnih podružnic. Ustanovljen mladinski aktiv šteje 14 članov. Mladinci aktiva se predvsem zavzemajo za strokovno in politično izobraževanje. Trije mladinci bodo obiskali večerno politično šolo in ustanovili bodo avto-moto krožek. Čeprav mladinski aktiv še nima naprej določenih nalog, mladinci aktiva o njenem delu vsestransko in temeljito razpravljajo. Tudi ti so se odločili s prostovoljnim delom pomagati pri preurejevanju delavnic. Za predsednika mladinskega aktiva so izvolili Franca Rotar-ja, za predsednika sindikalne podružnice pa Alojza Puklavca. D. R. Avto je zaneslo, da je ' podrl pešca Dne 6. novembra ob 15.30 je v Vrazovi ulici v Ormožu zaneslo osebni avtomobil, s katerim se je peljal Ivan Kunarič in pri tem zadel pešca Ivana Beloviča. Avtomobilist je pripeljal iz križišča cest za Ljutomer in Vrazovo ulico. Vozilo je pri tem pričelo zanašati, voznik je avtomobil hitro zavrl, zato je prednji del avtomobila zaneslo čez desno polovico ceste na pločnik, kjer je trčil v hišo št. 4 na Mestnem trgu. Pri tem pa je pritisnil ob zid pešča Ivana Beloviča, ki je stal na pločniku. Pri nesreči se je Belovič huje ranil po obeh nogah pod koleni in so ga odpeljali v ptujsko bolnišnico. Gostilna Zlatoličje dobro skrbi za svoje goste Gostinsko podjetje »Haloškj biser« v Ptuju je 1. maja letos odprlo gostilno Zlatoličje v Zlatolič-ju, s čimer je mnogim zelo ustreglo. Ze 1. oktobra 1964 so v tem obratu odprli tudi kuhinjo, ki nudi gostom najrazličnejša topla jedila. Tako se sedaj hranijo v tej gostilni delavci in uslužbenci pri gradnji nove HE SD 1 v Zlatoličju. Na kosilo je trenutno aboniranih 150 delavcev in uslužbencev HE SD 1. Ne manjka pa $eveda tudi prehodnih gostov. Gostilna v Zlatoličju edina v tem kraju nudi gostom topla jedila. Za goste skrbijo, da se prijetno počutijo. Da bi se gostje še boljše počutili, bodo v kratkem odprli še posebno sobo, zunanjo okolico pa bodo lepo uredili. FG Za novo avtobusno postajo Na progi Ptuj—Zetale, na odseku ceste od 11 km pa skoraj do Kozmine, torej na razdalji okrog treh kilometrov, ni nobene avtobusno podjetje zelo ustreglo, če stvo zelo pogreša. Temu bi avtobusno podjetje zelo usreglo, če bi odprlo avtčbusno postajo na križišču pri 13 kilometru (iz ptujske smeri). V kolikor bi imelo podjetje kakšne pomisleke proti temiu, pripominjam. da je na odseku iste ceste od 7 do 11 kilometra kar pet avtobusnih postaj. Da bi odprli še to novo postajo, želijo predvsem prebivalci Zg. Zakla (18 hišnih številk), Zg. Ja-blovec in Sp. Strajna, ki prihajajo na omenjenem križišču na glavno cesto, pa morajo potem še daleč hoditi peš, da bi prišli na avtobusno postajo. V imenu zainteresiranih F. B. nje. Na ekonomskih rezultatih takšnih analiz naj bodo udeležene v stimulaciji odgovorne strokovne službe, da bi omogočili čim uspešnejše gospodarjenje delovnih enot. Na osnovi zastavljenih stališč z jasno orientacijo na spremembo strukture potrošnje v korist negospodarstva, naj Občinski sindikalni sveti insistiraio na zahtevi po javnosti formiranja in porabe sredstev raznih skladov, večanju odgovornosti organov upravljanja v teh itd. \ Navedena priporočila naj med drugim obravnavajo na občnih zborib sindikalni organizacij in v pripravah na volitve. Delavska univerza Ormož ob pričetku nove izobraževalne sezone STROKOVNO IN POLITICf O IZOBRAŽEVANJE DELOVNEGA ČLOVEKA NA PRVEM MESTU. POSEBNO SKRB JE TREBA POSVETITI MLADINI Z NEDOKONČANO OSEMLETKO. Delavska univerza Ormož se na območju občine uspešno uveljavlja. Skrbi za vsestransko strokovno iin družbeno-politično izobraževanje odraslih in dora-ščajoče mladine. Delo DU poteka v treh sektorjih, oblike Izobraževanja so intenzivne in prireja občasna predavanja. Po želji delovne organizacije in posameznikov DU organizira razne šole, seminarje in tečaje ter občasna predavanja. Posebno skrb je v letošnji izobraževalni sezoni po- Sovenski izseljenski koedar 1965 Slovenska Izseljenska matica v Ljubljani je zopet ^pripravila za naše izseljence, vendar ne samo za te, lepo darilo. Izdala je koledar za leto 1965 — knjigo s prijetnim branjem, ki obravnava vse o Izseljencih, pa tudi mnogo tistega, kar izseljence zanima v stari domovini. Vsak izseljenec najde v tej knjigi mnogo tega, kar ga zanima v njegovi stari domovini, ' pa tudi tega, s čemer mogoče še ni seznanjen v svojem novem okolju; zve o Izseljenskih organizacijah, o njihovih zvezah z domovino, o možnostih za obiskovanje starega kraja, o napredku stare domovine ter še o možnostih za stalen povratek v stari kraj, medem ko vsi drugi najdejo v koledarju mnogo podatkov o življenju izseljencev, o njihovih problemih in težavah ter organizacijah, ki jih v tujini! povezujejo, da bi jih ohranile kot žive veje našega slovenskega narodnega te_ lesa. Glede na vse navedeno knjiga ni satno zanimivo branje za vsakega izseljenca, s prav takšnim zanimanjem kot Izseljenec jo bo bral vsak slovenski človek. Knjiga je natiskana na kvali- i tetnem papirju ln je opremljena z mnogimi prelepimi posnetki iz krajev, kjer živijo naši izseljenci j tn iz Slovenije. Družinam in po- I Bameznikom, ki Imajo kogarkoli j v tujini, toplo priporočamo, da j jim pošljejo to knjigo, ker ne bodo mogli zanje izbrati lepšega darila. Koledar sta uredila Zima VrS-čaj in Mila Senk. natiskala pa ga je tiskarna CP »Gorenjski tisk« v Kranju. Naročite ga lahko pri Slovenski izseljenski matici v Ljubljani, oziroma naročite, komu ga naj v vašem imenu pošljejo. svetila intenzivni obliki izobraževanja. V kratkem bo na območju občine Ormož pričelo delovati osem oddelkov večerne politične šole, kakor smo pred nedavnim že poročali. Šolo za življenje bo DU ustanovila v Ormožu, v Središču na Kogu, pri Tomažu, v Ivanjkovcih, pri Veliki Nedelji in v Podgorcih. Šola za starSe Tudi šola za starše je iz leta v leto bolj obiskana. V njo se vpisujejo predvsem mlajši ljudje, ki se želijo seznaniti z osnovnim znanjem, kot ga pač starši morajo imeti. Za to šolo je precejšnje zanimanje, zato bo ustanovljena v vsakem pomembnejšem krajevnem centru ne območju obične. Sola za odrasle pa postaja iz dneva v dan pomembnejša oblika izobraževanja odraslih. Se je vedno precej občanov brez popolne osnovnošolske izobrazbe Ta problem je predvsem občuten pri mlajših, ki jim je zaprta pot napredovanja 'n je treba v šolo za odrasle vključiti predvsem mlajše ljudi, ki niso končali popolne osemletke. Tem je treba prikazati pomen Šolanja, saj si bodo le na osnovi tega ustvarili primerno bodočnost. Te oddelke je treba organizirati pri vseh osnovnih šolah, seveda ob zadostnem številu slušateljev. V Ormožu deluje oddelek srednje ekonomske Sola za od-rasle, ki ima prvi ln drugi letnik. Tudi v oddelku srednje ekonomske šole za odrasle je bil doslej dosežen precejšen uspeh. Letos jo je v Ormožu končalo 29 slušateljev, za prihodnji dve leti pa se pričakuje prav toliko. Delavska univerza je organizirala tečaje tujega jezika v Ormožu in v Središču, tečaji za pridobitev polkvalifikacije in kvalifikacije pa bodo za kovinsko stroko v tovarni »Jože Kerenčič«, za trgovsko stroko pa pri trgovskem podjetju »Zarja«. Ustanovljeni bodo tudi seminarji družbeno-ekonomske tematike za vodilni kader v podjetjih, za člane delovnih kolektivov, za organe občinske skupščine ln opravljen bo tudi ciklus predavanj iz obrambene vzgoje. V letošnjo izobraževalno sezono je DU Ormož uvrstila tudi vse občasne oblike izobraževanja. Razna poljudnoznanstvena predavanja, politični obzornik, predavanja iz vzgoje, zdravstva, tehnike, predavanja lz zgodovine, kmetijstva, razna potopisna predavanja in drugo. Organizirala bo javno tribuno, zaradi formiranja javnega mne- nja in za razčiščevanje pojmov, za kar so občani večkrat zainteresirani. Prirejala bo tudi filmska predavanja. Tako bo DU organizirala vsakotedenski celovečerni film v bolnišnici TBC Ormož, mesečno enkrat bo potujoči kino obiskal vse šoloobveznike. prikazovali bodo ražne filme ob za to primernih predavanjih, kjer bo film služil kot učno ponazorilo. Jasno je, da DU vrši tudi te in vse ostale oblike izobraževanja po naročilu. Izobraževalni centri Delavska univerza Ima 10 izobraževalnih centrov in 35 izobraževalnih enot. Pri krajevnih odborih SZDL na območju občine Ormož so komisije, ki pomagajo pri delu DU, predvsem pri sestavljanju Izobraževalnih programov in pri preučevanju potreb in želja občanov. Tudi odnos delovnih organizacij do potreb izobraževanja se je v zadnjem času Izboljšal Na to so predvsem vplivali oblastvetli in politični forumi občine da naj delovne organizacije strokovno in politično izobražujejo svoje kolektive, saj je samo na ta način zagotovljen hitrejši gospodarski napredek. Nenehn? je treba proizvajalce izobraževati in vzgajati v smeri naprednega socialističnega razvoja ter stremeti za vsestranski hitrejši razvoj. To pa bo moč doseči le z bolj strokovno usposobljenim in politično zrelim kolektivom, ki se bo zavzemal za višjo produktivnost dela, za uvajanje novih metod dela. za skrajno uveljavljanje samoupravljanja in odločanja v podjetju, ki bo, skrbelo za popolnejšo tehnologi jo proizvodnje, za kvalitetnejšo proizvodnjo in s tem za splošen napredek. Težav ne manjka Delavska univerza Ormož se srečuje tudi s težavami, nima dovolj in primernih učilnic, saj se vse izobraževanje odvija v učilnicah osnovnih šol, ki pa imajo pouk v dveh izmenah. Težave so tudi v tem. ker so sposobnejši strokovnjaki in predavatelji DU preobremenjeni z raznim delom in dolžnostmi, zato Jim večkrat primanjkuje časa za predavanja pri DU. DU tudi sodeluje z mladinskimi aktivi in si na ta način pridobiva slušatelje za šolo za življenje. Posebno skrb za širši razmah izobraževanja v občini Ormož so pokazali tudi vsi oblastveni in družbenopolitični forumi. \ D. R. KAKŠEN JE OBISK NA PREDAVANJIH V IZOBRAŽEVALCIH CEHTftfH SZDL? Razstava arhivskega gradiva ob stoletnici ustanovitve ptujske Čitalnice Pripravljalni odbor za proslavo stoletnice ustanovitve ptujske Čitalnice je med drugim sklenil tudi prirediti razstavo ohranjenega arhivskega gradiva, ki zadeva ptujsko Čitalnico,. Na srečo so se ohranili najpomembnejši dokumenti, ki pričajo o pripravah za ustanovitev in o začetnem delovanju Čitalnice, nekaj gradiva pa je tudi iz poznejše dobe. lz razstavljenih dokumentov in iz poročil, ki jih je priobčil Božidar Raič v Bleiweisovili Novicah v letih 1863 in 1864, si lahko danes ustvarimo popolnoma jasno sliko o borbi ptujskih slovenskih rodoljubov za svoje narodnostne pravice in o njihovih vztrajnih prizadevanjih za ustanovitev te pomembne ustanove. Zal se ni ohranil ves arhiv ptujske Čitalnice, ki bi lahko dokumentiral celotno kulturno-pro-svetno in politično delovanje Čitalnice, opisal njene uspehe pri izobraževanju Slovencev in njeno borbo za obstoj v 50-letnem obdobju od leta 1864 do 1914. V razstavni vitrini »Tehnike« v Lackovi ulici, 'ki jo je rade volje dal na razpolago direktor trgovskega podjetja »Merkur«, razstavljamo naslednje dokumente: poziv za pristop k ptujski Čitalnici 1867. leta. vabilo na prvi občni zbor 1863. leta, pesem ljudskega pesnika Janeza Zu rmana od Sv. Trojice pri Slatini — posvečeno ptujski Čitalnici ob njeni ustanovitvi 1863. leta, osnutek čitalniških pravil, zapisnik prvega občnega zbora Čitalnice 23. julija 1863, seznam udeležencev prvega občnega zbora in štetje glasov pri volitvah, vabilo na otvoritveno svečanost 5. septembra 1864 in | spored prve besede, pravila ptujske Čitalnice — uradno potrjena maja 1864, seznam plačnikov članarine za leti 1864 in 1865, programe nekaterih čit 1-niških slavnosti, besed, gledaliških predstav, koncertov in veselic v letih 1880 do 1895 , s fotografijo igralcev igre »Revček Andrejček«, brošurico Ivana Strelca: Zgodovinske črtice o Narodni čitalnici v Ptuju, tiskovini o denarni nabiralni akciii in akciji za pridobivanje novih članov Čitalnice, brošurico: Govor Mihaela Hermana na 5*a-jerskem deželnem zboru 16. marca 1863, slike ustanoviteljev in prvih odbornikov: Božidarja Raiča, Mihaela Hermana ter Oroelava Cafa. Zal nimamo slike prvega čitalniškega predsednika notarskega konci pienta dr. Avgusta Cučka. Priključili smo še sliko znanega odvetnika in politika Frana Turtela. večletne- Predavanja v izobraževalnih centrih SZDL so se v občini Ptuj pričela 1. oktobra ti. Svojo razgibanost dosezajo v zimskem času in je konica največjega obiska predavanj v mesecih novembru, decembru, januarju in februarju. V prvem tednu meseca novembra smo se zanimali v vseh izobraževalnih centrih SZDL, kjer so bila predavanja, kakšen je obisk na teh predavanjih. Prvo predavanje, ki je bilo v Lovrencu, je razočaralo predavatelja pa tudi organizatorje, saj je prišlo na predavanje le 10 ljudi. No, drugo predavanje, ki je bilo ta teden v tem centru, je pošteno popravilo prvi vtis, saj je prišlo na predavanje nad 50 ljudi. V Vidmu poteka šola za starše I, stopnje, Obisk se veča od predavanja do predavanja ter je delo predavateljev s starši v tem centru prav prijetno. V šoli za starše II. stopnje v Stopercah je ustaljeno število poslušalcev; 31 jih je. Prvi obisk šole za starši v Maj-1 šperku ni bil najbolj zadovoljiv, vendar pa vse kaže, da se organizacija obiska predavanj izboljšuje. Vodstvo izobraževalnega • centra v Hajdini svoje naloge ni vzelo resno in ni organiziralo obiska kmetijskega predavanja, ki je bilo organizirano na izrecno željo tega centra. Najboljša organizacija obiska je bila v Markovcih, saj je bilo ,na predavanju »Kdaj moram k zobozdravniku?« kar 160 poslušalcev. V tem centru so vsa predavanja izredno dobro obiskana, kar je v največji meri zasluga odlične organizacije vodje centra, Gvida Cepina. Prijetno presenečeni so bili delavci Tehnogradnje, ki delajo pri Hidrocentrali v Zlatoličju. Delavska univerza Ptuj jih je obiskala s celovečernim filmom na delovnem mestu. Delavci so zaprosili še za nadaljnje sodelovanje v tej smeri, pa tudi za organizacijo raznih oblik izobraževanja. 140 let osnovne šole Dornava Leta 1824 se zgradili v Dor- navi večjo hišo z dvema stanovanjskima sobama in učilnico. Leta 1849 je obsegal šolski okoliš vasi Dornava, Pacinje, Spodnji Velovlak in Mezgovce. Šolo je obiskoval takrat, kdor ie hotel. Leta 1839 je obiskovalo šolo 78 otrok. V Dornavi je bil učitelj M. Miiler, ki je služboval od leta 1824 do 1827. V prvih letih so imeli učenci dvakrat letno izpite. Predsednik izpitne komisije je bilo vsakokratni župnik minoritskega samostana v Ptuju kot predstavnik patrona šole. Leta 1827 je imenovana šola v Dornavi kot občinska šola. Učitelji so se pogosto menjavali. Po odhodu Miilerja je bil učitelj Plohi Vid do leta 1836. Deset let je služboval po Plohlo- vi premestitvi Jakob Mairitsch. Enorazrednica v Dornavi je bila leta 1870 uvrščena v četrti plačilni razred s 400 goldinarji. V tem letu je bilo 147 šoloobveznih otrok, obiskovalo pa je pouk le 77. Revnejši učenci in pastirčki pri tujih družinah so prihajal k pouku zelo redko. V »fTTTmffm»»*»TTT» ga predsednika ptujske Čitalnice. Razstavo dopolnjujeta še sliki: Ptuj iz leta 1850 in Slovenski trg pred sto leti, ki pomagata gledalce povesti v pomembno dobo narodnostnega prebujanja ptujskih Slovencev pred sto leti. i Arhivsko gradivo bo razstavljeno do 21. novembra 1.1. Koristno bi bilo, da bi šole seznanile učence in dijake s to razstavo. Drago Hasl, predsednik pripravljalnega odbora tem letu je začel delovati na šoli krajevni šolski svet, ki so ga sestavljali ugledni vaščani lz šolskega okoliša. Na šoli so delili izkaze štirikrat letno. Mnogo let je nadzoroval delo na šoli okrajni šolski inšpektor Jo-chan Pauer. Krajevni šolski svet je razpravljal leta 1883 pod predsedstvom Franca Premrau, viteza Premersteina, okrainega glavarja v Ptuju, o razširitvi šole v dvorazredno. Takrat sta poučevala na šoli nadučitelj Jochan Glinšek in Benjamin Hrtiš. Pri tako velikem številu otrok je bil pouk v enem prostoru zelo težak, posebno pouk telovadbe, ker ni bilo telovadnice niti telovadnega orodja. Vrt pri šoli je bil last občine Dornava in je meril 900 m2. V njem so najprej vzgajali le sadno drevje in se učili raznih načinov cepljenja. Kasneje so imeli na vrtu poskusne grede in so sadili amerikanske trte. ki so odporne proti trtni uši. Zaradi premajhnih prostorov in vedno večjega števila otrok je bila v Dornavi vedno bolj potrebna nova šola, toda zadeva je ostala še mnogo let samo na papirju. Poučevali so še vedno v pretesnih prostorih. Začetkom marca leta 1888 je zbolel za pljučnico upravitelj šole Jochan Glinšek in je 13. marca istega leta umrl. Pogreba se je udeležila vsa šolska mladina in 38 učiteljev iz okoliških šol. Namesto pokojnega Glinšeka je prišel poučevat na šolo Kari Zupančič iz okoliške šole v Ptuju. Poučeval je le nekaj tednov, nato je učii na šoli Franc šnudrl, ki je prišel z Jur-ja v Slovenskih goricah. S prvim oktobrom 1888 je bil ime- (Nadaljevanje na 5. strani) PARTIZANSKI KOLEDAK 41 našega okoliša Novembrski dogodki leto 1942 V Mariboru ustrelil okupator 17 ptujskih talcev Novembra 1943 je okupator nadaljeval z zapiranjem zavednih Slovencev, povezanih z Osvobodilno fronto. V ptujske zapore je privedel 46 političnih osumljencev iz raznih krajev tedanjega ptujskega okraja. V zaporni knjigi beremo tale imena krajev aretirancev: Ptuj, Sedla-šek, Jiršovci, Vlntarovci, Spuhlja, Videm, Leskovec, Obrež, Središče, Placar, Mestni vrh, Hlaponci in Hajdina. Nove aretacije. so pahnile v nesrečo družine zaprtih. Najhuje pa je novembra 1942 pretresla zavedne Slovence v našem oliolišu vest, da je padlo med 97 talci, 4. novembra v Mariboru, tudi 17 talcev iz ptujskega okoliša. Iz Ptuja so ustrelili trsničarja Ivana Čeha, starega 36^ let, ki je stanoval v svoji hiši na Ljutomerski cesti. Pri njem je hila zanesljiva javka OF. Tu so se oglašali aktivisti osvobodilnega gibanja Tone Znidarič, Cvetka Praprotnik, Barčka in xdrugi. Zaradi izdaje je padla ta postojanka OF, ko so 16. oktobra 1942 aretirali -hišnegž gospodarja. Med novembrskimi talci je padel tudi 34-letni Jože Cerne-zel, zaposlen na ptujski pošti, sodelavec OF in KP, pred vojno dolgoletni član delavskega dru- štva »Svobode« in nato »Vzajemnosti« v Ptuju. Komaj 18 let star je moral umreti tudi krojaški pomočnik v Ptuju. Stanko Jnršič, ki je delal v Murkovi krojaški delavnici na Ormoški cesti v Ptuju. Z njim Je padel njegov mojster Maks Murko, star 30 let, ki je imel v svoji delavnici javko OF. Med padlimi talci 4. novembra je bil tudi nekdanji dijak ptujske gimnazije, 18-letni Silvo Carli, ki je po prihodu okupatorja odšel iz Ptuja v Ljubljano, kjer je leta 1942 končal gimnazijo in nato odšel k partizanom na Dolenjsko. V jeseni 1942 so ga poslali z večjo partizansko skupino na Štajersko. V bitki v okolici Celja so ga Nemci ranjenega ujeli in ga v Mariboru ustrelili. Iz Ptuja je morala med novemberskimi talci umreti tudi 32-letna pletarska delavka Olga Meglic, ki je stanovala na Vi-čavski poti. Svoj dom je spremenila v dom ilegalcev OF. Are-; tirali so jo skupaj z možem Albinom 5. oktobra 1942, jo 29. odpeljali v mariborske zapore, z namenom, da jo bodo 4. novembra ustrelili. Iz Slovenskih goric so padli med novemberskimi talci 26-let-ni kmet Franc Tnšek z Mestnega vrha, povezan z osvobodilnim gi- banjem1 blizu Laškega in z OF našega okoliša. Padli Ivan Lah, star 27 let, ko-larski pomočnik je bil doma na Mestnem vrhu, 27-letni kmečki sin Franc Kukovec je bil doma v Derbetincih. Brata Staneta, 29-letnl Jože in 23-letni Ivan, prvi pleskarski, drugi pa zidarski pomočnik, sta bila doma na Grajeni. Janez Kocmut je bil kmečki sin iz Strmca, star 28 let, Jakob Grabar je bil kmet lz Vintaro-vec, star 28 let. Iz Stanetinec sta padla Emilija Toplak, kmetica, stara 35 let in 21-letni Janez Čeh, ki je po izpovedi jetnikov zakrivil mnoge aretacije. Iz Haloz je v tej skupini talcev padel Fran-ček Kozel, kmečki delavec, star 28 let, povezan z OF že leta 1941. Peršonova aretacija novembra 1942 Dne 3. novembra 1942 je okupator prijel znanega ptujskega komunista mizarskega pomočnika Franca Peršona, ki se je rodil leta 1905 v Solkanu pri Gorici, se tam izučil za mizarja in se leta 1927 preselil v Jugoslavijo, najprej v Novo mesto, nato v Maribor, nazadnje pa leta 1934 v Ptuj. Ze v domačem kraju je postal komunist, ki je vneto propagiral med svojimi znanci idejo proletarske revolucije. Od leta 1934 kmalu po prihodu v Ptuj so ga zaprli in obsodili na 4 leta ječe. Svojo kazen je odslužil v Sremski Mitrovici. Julija 1941 je odšel k partizanom na Pohorje, odkoder je odšel na politično delo že v septembru 1941. Poleti 1942 se je zadrževal pri Martinu blizu Vurberka pri Kumrovih. Tu je razpredel niti Osvobodilne fronte. Pri Kumrovih se je od septembra 1942 dalje večkrat oglasil tudi Franc Osojnik. Pravijo, da so ga taim videli do njegove tragične smrti, decembra 1942. morda desetkrat. Peršon se je sestajal tudi z Zelenkovim v Vumpahu, Krajn-čevimi, ki so imeli trgovino, ln Francem Preložnlkom, kmečkim sinom Vse kaže, da je moral Peršona nekdo izdati, ko je odšel na neko bližnjo pot. Saj so ga na tej poti že čakali sestapovci ln ga prijeli. Odslej je bil Peršon Izgubljen za osvobodilno delo. Iz zapora se ni vrnil nikoli več Peršonovega sodelavca v OF. Martina Krajnca z Martina pri Vurberku, so gestapovci prijeli 12. novembra. Peršon se je v zaporu tiobro zadržal in Krain-ca ni z ničemer obremenil. Peršon je ostal v ptujskih zaporih do 23. februarja 1943, Kra jnc pa do 18. januarja 1943. 0F novembra 1943 Ko sta prišla v ptujski okraj aktivista Tone in Jožko, je bila njuna naloga, poiskati okrožno sekretarko KP za ptujsko okrožje, Cvetko Praprotnik-Štefko in delegata PK KPS za Štajersko Toneta Znidariča, znanega ptujskega predvojnega komunista, ki je 1936. leta odšel v Sovjetsko zvezo, leta 1937 pa v špansko republikansko armado, ln se poleti 1941 vrnil v domovino. Oba sta do prihoda Toneta in Jožka že našla v raznih krajih okraja nekaj domačinov, voljnih pomagati osvobodilnemu gibanju. Mnogi pa so se zelo bali zaradi okupatorjevega nasilja, podati se v nevarno delo za osvoboditev. Zaželjeno zvezd s Štefko in Štefanom sta Tone in Jožko dobila šele ob koncu novembra. Do tedaj pa sta obiskovala znance. največ po Ptujskem polju, in jih pridobivala za OF Najpogumnefši pristopajo v 0F 2e prve dni novembra sta aktivista Jožko in Tone prišla h Gen Šegulovi, železničarjevi vdovi v Moškanjcih, ki je skupaj s svojimi tremi hčerkami, nila-dimi dekleti, z veliko požrtvovalnostjo pristopila k delu za osvoboditev. Tudi Tonetov oče, Franc Bel-šak-Simon iz Muretlnec na Ptujskem polju, je neumorno pomagal osvobodilnemu gibanju in se kmalu uvrstil med najboljše aktiviste OF v ptujskem okraju. Domovinska ljubezen je bila v njem tako velika, da se je zavedal svoje velike dolžnosti, služiti domovini v najtežjih dneh, ne meneč se za nevarnost, v katero je s tem pahnil sebe in svojo številno družino. Potrebno je bilo delati zelo previdno, da bi okupator ne odkril njegovega delovanja in' da bi s tem očuval družini gorje, dokler se le da. . Sredi novembra 1943 sta Tone in Jožko sklicala v Muretince nekaj zavednih in zanesljivih ljudi in ustanovila prvi odbor OF na Ptujskem polju v letu 1943. Sekretar odbora je bil Simon, odborniki pa Stane Murkovič-Tomaž iz Male vasi. Jože Hor-vat-Pavel iz Muretinec in Peter Kurež iz Moškanjc. Novembra 1943 je vodil sestanek OF v Hrastovcu Franc Bel-šak-Tone. Zbrali so Se Levanič iz Turškega vrha, Ivan Možina-Marko in Stanko Borovinšek iz Dubrave ter Blaž Možlna-Štefan iz Za vrča. Do tega dne so bili za-vrški domoljubi povezani le z osvobodilnim gibanjem v sosednji Hrvaški, s Tonetovim prihodom pa so se povezali z vodstvom OF v ptujskem okraju. Sestanek s Štefko Ob koncu novembra 1943 je dobil Tone zvezo s Štefko, ptujsko okrožno sekretarko KP. Zvezo je oskrbela Ida Zadravec-Nada, zaposlena na uradu za delo v Ptuju. Jožko in Štefka sta se sestala v gozdu ob cesti Markovci—Prvenci in Jožko je tu povedal o svojih in Tonetovih uspehih v osvobodilnem gibanju. Po tem f-es tanku so se zbrali Tone, Jožko. Štefan in Štefka v hlevu pri Petru Horvatu v Mu-retincih. Štefka je tedaj opozorila, da morajo, zaradi konspira-cije, ustanavljati le vaške odbore OF ne pa za več vasi skupaj. Na sestanku so določili, da bo Tone delal v Halozah, Jožko pa na Polju in v Slovenskih goricah. Tone je novembra dobil zvezo z Arbajterjem v Paradižu in Golom v Gradiščah v Halozah ter z Markom Fijačkom, zaposlenim na posestvih na Borlu. R. V Dalje prihodnjič Program JUGOSLOVANSKIH PIONIRSKIH IGER v letu 1964-1965 ki so posvečene 20 .OBLETNICI OSVOBODITVE DOMOVINE Začetek 29. septembra 1964 do 29. novembra 1965 I. SPOZNAVANJE NAŠEGA KRAJA IN NJEGOVE VLOGE V REVOLUCIJI: Seznanjanje pionirjev z narodnoosvobodilnim bojem: Pionirji bodo v teh igrah dobili žfrok pogled v razvojno pot naše revolucije. Naš kraj naj bo vsa Jugoslavija, ker bodo le tako pionirji spoznali domovino v celoti m krepili občutek pripadnosti jugoslovanski skupnosti pionirjev. V raznih akcijah naj področno proučujejo revolucionarni razvoj v domačem kraju. Borci in aktivisti bodo pionirjem prikazali zgodovino domačega kraja in z živtm pripovedovanjem prič na krajih dogodkov, s pridobivanjem življenjepisov borcev, aktivistov, internirancev bodo pionirji čustveno doživljali zgodovino NOB. II. SPOZNAVANJE S PRIDOBITVAMI IN NAPORI DELOVNIH LJUDI V SOCIALISTIČNI IZGRADNJI. Po osvoboditvi se je revolucija nadaljevala na drugih osnovah. Treba je bilo zgraditi porušeno domovino in graditi nove temelje socialističnega razvoja. Pionirjem je treba prikazati gradnjo industrije, urejevanje kmetijske proizvodnje in razvoj samoupravljanja delovnih ljudi, v domačem kraju odnosno v Jugoslaviji. Aktivni udeleženci socialistične izgradnje domovine bodo v predavanjih ta ekskurzijah prikazali pionirjem razvoj občine oziroma Jugoslavije. Pionirji naj izvedo, kaj so ustvarjali mladi in kaj je bilo ustvarjeno za mlade. III. POGLABLJANJE DELA IN UTRJEVANJE ZVEZE PIONIRJEV KOT OSREDNJE OTROŠKE ORGANIZACIJE. Zveza pionirjev je bila ustanovljena v času NOB, ki je delovala pod okriljem svojega ustanovitelja USAOJ. Pionirji, ilegalčki, kurirji so se borili ob strani starejših, vzdržali strahovita mučenja, darovali svoja mlada življenja za osvoboditev domovine ter tako svoje naloge častno izpolnjevali. Tudi za obnovo domovine so pionirji prispevali svoj delež. Sedaj se člani Zveze pionirjev vkjučujejo v življenjski utrip naše družbene stvarnosti. Pionirska organizacija je šola mladih ustvarjalcev. VKLJUČEVANJE PIONIRJEV V SKUPNE AKCIJE Pionirske igre združujejo pionirje vse Jugoslavije. Na tej osnovi bodo pionirji izmenjavali delovne uspehe med odredi, občinami tn ostalimi pionirji Jugoslavije. Izmenjavali bodo tudi dokumentacije zbranega gradiva v svojem kraju in se čustveno navezali na skupnost jugoslovanskih narodov. STALNE DEJAVNOSTI PIONIRJEV, KI BODO V LETU JPI 1964—1965 PRIŠLE DO MOČNEJŠEGA IZRAZA V letu JPI je treba omogočiti čim več osebnih stikov s pisatelji in pesniki, katerih dela so posvečena revoluciji. Tako se bo pionirjem revolucija približala, ljubezen do domovine še povečala, kar je pomemben element vzgoje patriotizma. Posebno skrb bomo posvetili urejanju materialne osnove za življenje in delo ter zabavo pionirjev. Javnost in občinske forume bomo seznanjali s problemi varstva, vzgoje, šolstva. Borili se bomo za odpravo troizmenskega pouka urejevali varstvo šolskih otrok, razvijali svobodne aktivnosti in sistematično urejali prehrano šolskih otrok. PRAZNIČNO RAZPOLOŽENJE PIONIRJEV Tradicionalne proslave in pionirska praznovanja bodo imela v letu 1964—1965 obeležje 20. obletnice osvoboditve domovine. VSEBINA IN OBLIKE DELA V JUGOSLOVANSKOPIONIR-SKIH IGRAH Program JPI naj bo setavni del šolskega delovnega programa ter vseh svobodnih aktivnosti na šoli. V sodelovanje naj se vključijo učitelji slovenskega jezika, zgodovine, glasbenega pouka, tehnič-. ne in likovne vzgoje. Pionirji naj bi dobivali življenjepise borcev, opisovali domači kraj v revoluciji, v dobi obnove in tako izpopolnili šolsko odnosno odredno kroniko. Ob zaključku šolskega leta pa naj bi pionirski odredi izdali svoja glasila. Zgodovinarji naj bi v tem letu dali poseben poudarek zgodovini NOB. Pionirji pa bodo nastopali v oddaji »Pionirji odgovarjajo na vprašanja iz NOB«. Pri likovnem in tehničnem pouku naj učenci ustvarijo dela s posebnim poudarkom na revolucji in socialistični izgradnji. Pri glasbenem pouku naj se pionirji seznanijo z razvojem partizanske delovne in umetne pesmi, s katerimi bodo nastopali na občinski reviji pevskih zborov. KADROVSKO PODROČJE V občinskem merilu izvajata JPI pionirska komisija in koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki občinske skupščine. Zveze borcev, ZMS, pedagoškega zavoda in predstavniki ostalih organizacij. V krajih, kjer je šola, so nosilci pionirskih iger pionirski odredi in pionirski starešinski sveti. V teh svetih bodo letos sodelovali člani ZB. RAZPIS IN UMETNIŠKA DELA i Razpisali bomo natečaj za umetniška dela, na temo NOB s pod- | ročja glasbene, literarne in dramske dejavnosti. Razpis bo v »Tedniku«. KOLEDARSKE ETAPE L ETAPA: KONGRES ZKJ. Sestava programa JPI, pionirske obredne konference in sprejem odrednih programov, volitev pionirskih starešinskih svetov, praznovanje tedna otroka. Objava razpisa: Pionirji odgovarjajo na temo iz NOB. II. POLLETNE KONFERENCE: i Seminar s predsedniki starešinskih svetov, polletne pionirske odredne konference. ( III. DAN MADOSTI: Športni nastop pionirjev in mladine, revije pevskih zborov. Skupni nastop pionirjev v literarni oddaji. IV. ZAKLJUČEK JPI: Zborovanje pionirjev, izlet, nagrajevanje najboljših odredov pionirjev in podelitev značke. KZ »KOMBINAT JERUZAL EM«, ORMOŽ: V letošnjem prvem polletju 8 milijonov din izgube pri proizvodnji mleka KJE SO VZROKI, DA JE PROIZVODNJA MLEKA DESTIMU-LATIVNA IN DA ŠTEVILO PLEMENSKE 2IVINE PADA? KAJ JE TREBA UKRENITI, DA BI REŠILI TA GOSPODARSKI PROBLEM? V letu 1963 je Kmetijska zadruga Ormož proizvedla 419.331 litrov mleka na obratih v Ivanj-kovcih, v Središču in v Ormožu. Od te količine mleka je zadruga prodala mlekarni 318.259 litrov, 101.072 litrov mleka pa je zadruga porabila pri vzreji telet. Za prodano mleko mlekarni je zadruga prejela 14,717.764 dinarjev ali povprečno 46,2 din po litru. Poleg tega je zadruga dobila 4,774.425 dinarjev premij ali 15 dinarjev po litru mleka. Tako je skupno s premijo prejela za prodano mleka mlekarni 19,492.189 dinarjev. Ce še ovrednotimo mleko po tržni ceni, ki se je porabilo za vzrejo pomlad-ka dobimo vrednost 4,673.986 di-nirjev. Tako znaša realizacija proizvodnega mleka 24,166.175 dinarjev. Stroški pridelanega mleka pa so mnogo višji od realizacije, saj znašajo 37,660.483 dinarjev. Ce pa od stroškov odštejemo vrednost stranskih proizvodov, to je vrednost gnoja in mladega naraščaja v realni vrednosti 4,170.196 dinarjem, potem dobimo dejanske stroške pridelanega mleka 33,490.287 dinarjev ali 79,86 din po litru. Iz vsega tega sledi, da je pri proizvodnji mleka nastala izguba 9,324.112 dinarjev. Tako je v letošnjem prvem polletju Kmetijska zadruga Ormož prikazala pri pridelovanju mleka 8,492.212 dinarjev izgube. Vrednost osnovne črede znaša 23,420.000 dinarjev. Iz tega izhaja, da bo dvoletna izguba na mleku večja kot je vrednost osnovne črede. Lani je bila povprečna mlečnost po kravi 2700 litrov, v prvi polovici letošnjega leta pa je mlečnost narasla na 1509 litrov. To kaže, da smo v proizvodnji mleka znatno napredovali in kljub temu se proizvodnja mleka ne izplača. Kaj je treba storiti, da bo proizvodnja mleka stimulativna in da bomo obdržali plemensko čredo? V občini Ormož, kot povsod v Sloveniji zadnja leta število krav plemenic pada, kar negativno vpliva na hitrejši razvoj kmetijstva in celotnega gospodarstva. Govedo še vedno spada med važno Izvozno prehranbeno blago in tudi potrošnja govejega mesa je pri nas in v svetu iz leta v leto večja. Stremeti je treba za povečani stalež živine ali pa vsaj obstoječega obdržati. Toda dosedanji pogoji vzre.e plemenske živine to onemogočajo, saj je njena proizvodnja de-stimulativna in nerentabilna. Zato družbena posestva in za- ZAŠČITNO CEPLJENJE PROTI GRIPI NA OBMOČJU SLOVENIJE V prihodnjih tednih bo na področju Slovenije zaščitno cepljenje proti gripi. Lani in letos spomladi so to cepljenje že izvajali v glavnem v obratnih ambulantah večjih kolektivov ter so statistično obdelani podatki že na razpolago. Podatki obsegajo v številkah in odstotkih prikazan uspeh zaščite proti gripi s cepljenjem okoli 150.000 ljudi v Sloveniji in na Hrvaškem. Rezultati so na kratko sledeči: v kolektivih so med trikrat cepljenimi oboleli samo posamezniki, odstotek je tem manjši, čim večje število delavcev od skupnega števila je bilo zajetih. To bi bilo tudi razumljivo, če se maloštevilni zaščiteni s cepljenjem nahajajo med mnogoštevilnimi nezaščitenimi, ki na veliko trosijo klice s kihanjem in kašljem, h*> prestajajo gripo »junaško« na nogah ali pa preden obležijo, je naval klic tako množičen, da s cepljenjem ustvarjena obramba mestoma popusti. Torej, čim več odstotkov je v kolektivu trikrat cepljenih, tem bolj je kolektiv v celoti varen. Med nepopolno cepljenimi, dva- ali vsega enkrat, je odstotek obolevnosti že znatno večji, med necepljenimi pa največji, dosega tudi 30"/o in več. Seveda je treba taike podatke ! tolmačiti z rezervo, ker moč gri-I pe na vsako leto enaka, niti ni i enaka v začetku in na koncu epi-, demije. Na vsak način je jasno, da razpolagamo v cepivu, ki se razprši 3-krat v presledku 10 j do 14 dni v nos, z učinkovitim zaščitnim sredstvom. Kaj pomeni izpad delovnih dni, da ne govorimo o neprijetnostih bolezni, si lahko vsak sam izračuna. Prav tako pa nam mora biti jasno, da je uspeh boljši tam, kjer je izvedba dosledna in disciplinirana. Čeprav cepljenje proti gripi po naših zakonih ni obvezno, vendar naj bi bila notranja obveznost za vse člane kolektiva, ki se je za ta ukrep odločil. Sici-alno zavarovanje je plačnik po-polovico nosi kolektiv in mu ne lovdce stroškov cepljenja, ostalo more biti vseeno, če vložena sredstva niso izkorišena v največji meri. Na področju občine Ptuj bo higienska postaja zaščitno cepila proti gripi v prihodnjih tednih. tozadevne pogodbe in predlogi pa so že razposlani posameznim večjim kolektivom. Zdravstveni dom Ptuj, higienska postaja druge niso zainteresirane za povečanje plemenske črede, ampak se predvsem zavzemajo za pitanje govedi, kar je tudi v celoti razumljivo. Opaziti je tudi v zasebnem sektorju, da število krav plemenic pada. Na drugi strani pa nastopa vprašanje, odkod goveji naraščaj? K temu perečemu problemu Kmetijska zadruga Ormož posveča precejšnjo skrb, toda pri vsem tem pa nastopa vprašanje, kdo bo kril izgubo pri vzreji plemenske živine? Kmetijski strokovnjaki pri prehrani živine stremijo za tem, da dosežejo popolnejšo skladnost krmil, da lahko govedo krmila čimbolj smotrno izkoristi. Seveda se struktura cene mleka lahko izboljša z dobro organizacijo proizvodnje, predvsem pri porabi hrane, pri nižjih osebnih dohodkih in z drugim. V primerjavi z letošnjo proizvodnjo mleka z istim obdobjem lani je kolektiv Kmetijske zadruge Ormož ugotovil, da so letos porabili manj hrane za govedo kot v istem obdobju lani. Toda krmila so bila toliko dražja, da v absolutnem znesku pomenijo zvišano postavko. Delež osebnih dohodkov pa 1 litru mleka je porastel za 5,68 dinarjev, kar gre predvsem na račun višje produktivnosti dela in na račun zvišanja življenjskih stroškov. Zvišanje osebnih dohodkov ima močan vpliv na polno lastno ceno mleka. Krave plemenice so osnova za pridobivanje pitancev, zato so nujno potrebne. Kmetijski kombinat Ormož ima približno 140 plemenic. Od teh je letos pričakovati približno 80 telet, kar krije le 6,6 odst. potreb po na- ■ -aiu letošnio dograditviio goveje farme v Središču pa 2,25 potreb. J. R- Humor Ugodna cena Jožek: Očka, hotel bi imeti novo sestrico. Oče: To pa ni tako lahko, Jožek. Sestrice so zelo drage. Jožek: Potem pa idi takoj v oni magazin, kjer je napis: Otroci — polovična cena. V šoli Učitelj: Ljudje, ki so plemenitega srca in napravijo vsako-mu dobro, bodo srečni in bodo dolgo živeli. In, ali veste, kaj se bo zgodilo z onimi, ki delajo slabo? bo branil moj ata. Sinček advokata: Da! Take Logična odločitev Mož z mnogo prtljage naroči taksi in vpraša: — Koliko stane vožnja do postaje? — Pet šilingov, gospod. — In koliko bom morali plačati za prtljago? — Nič, gospod. — Zelo dobro. Vzemite prtljago, jaz pa se bom do tja sprehodil, ker je še dovolj časa. Zadovoljstvo Zdravnik pride iz sobe in pravi ženi pacienta: — Obžalujem gospa, toda vaš mož mi prav nič ne ugaja. — No, če sem iskrena, tudi meni ne, odgovori tiho ženica, toda zelo dober je za otroke. ALI SE BO PREVRNIL? Razgledni stolp v Jeruzalemu se majel O tem ni nobenega dvoma več. In če je to res. potem bi nujno morali nekaj storiti. ~T401et osnovne šole Dornava (Nadaljevanje s 4. strani) novan za učitelja in kasneje za nadučitelja Teodor Veinhard. Takratna šolska knjižnica je imela 139 knjig. Vsako leto so nakupili precejšnje število novih. V 1894. letu so dobili na šolo kot darilo od Posojilnice v Ptuju 44 knjig in je bilo že skupno število takrat 270 zvezkov mladinskih povesti. Telovadbo so poučevali v vseh oddelkih in sicer proste in redovne vaje po pravilih za pešadij-ske čete takratne avstro-ogrske vojske. Vaje so imeli na cerkvenem dvorišču. Po prizadevanju nadučitelja Veinharda in krajevnega šolskega sveta je postala šola v Dornavi leta 1889 dvorazredna. Kot nova učna moč je prišla na šolo 1. novembra 1889 učiteljica Jožefina Suvan, ki pa je bila že naslednje leto premeščena v Kostrivnico. Na šolo je prišla učiteljica Marija Danko in po njenem odhodu Ivana Svoboda. V letu 1891 sta prisostvovala pouku dva nadzornika in sicer deželni šolski inšpektor Konrad Jarc in dr. Mihael Napotnik, mariborski škof. O delu šole in o vedenju učencev sta se oba pohvalno izrazila. Zdravstveno stanje otrok je bilo vsa leta dobro. Bili so le posamezni primeri difterije, mumpsa, oslovskega kaši j a in ošpic. Smrtni primeri otrok so bili redki. Konec prihodnjič S. Petrovič ■■■■■jHHB' Gostilne tudi v Kungoti Pred dnevi je gostinsko podjetje »Haloški biser« v Ptuju odprlo nov gostinski obrat tudi v Kungoti pri Ptuju. Prostori, ki so preurejeni v bivši gostilni Mlakar, so lepo opremljeni in tudi gostov je vedno precej fg DftAGO HASL: Ob stoletnici ustanovitve ptujske čitalnice Bralcem Tednika želimo s kratkimi biografskimi opisi predstaviti tiste ptujske rodoljube, ki so bili najpomembnejši pobudniki za ustanovitev slovenske Čitalnice v Ptuju. Prepričani smo, da je podal naj-vernejšo sliko o prilikah in ljudeh že dr. Josip Vošnjak v svojih »Spominih«, ki jih je izdal 1905. leta. Priobčujemo tisti del Spominov iz leta 1864, ki zadeva ptujsko Čitalnico in njene ustanovitelje: »... ln zdaj so mene in bistriške pevce vabili v Ptuj, naj pridemo k slovesni otvoritvi ta-mošnje čitalnica dne 5. septembra. Temu vabilu sem se tem rajši odzval, ker sem želel se bliže seznaniti s Hermanom in Raičem in ker je predsednik či-talniški bil Cuček, notarski kon-eipient, ki je imel vinograd blizu Slovenske Bistrice in ki je, kadar se je pripeljal iz Ptuja, glas dal v Slov. Bistrico, da smo ga obiskali. In vselej smo šli brez zamude in marsikatero veselo^ uro preživeli v njegovi družbi. Imenitno pa je bilo vino, ki ga je imel v kleti, kapljica ljutomerska iz samih cibeb šipona (Mosler) naprešana, sladka, skoraj gosta, najfinejšega okusa, še iz imenitnega 1834. leta. Pikolit, ki sem ga v Gočah pri Vipavi okusil, je bil podoben tej kapljici, katere je Cuček tri polovnjake (850 litrov) imel v kleti. Po njegovi prerani smrti <— nmrl je leta 1866. za osepni- cami — bilo je to vino, ki ga je bilo še tri polovnjake, prodano liter po 1 gld.; — pač prenizka cena! Cuček je bil pošten narodnjak, delujoč brez vsega hrupa, in pri nas vseh priljubljen. On je pozdravil nas goste, ki smo prihiteli od vsen strani (iz Celja dr. Sernec in mnogo drugih). Pri besedi sem imel govor o pomenu in namenu čitalnic. Ta dan sem se dosti pogovarjal s Hermanom in Raičem in ž njima sklenil trajno prijateljstvom O Mihaelu Hermanu piše Vošnjak naslednje: »Dva Slovencem v resnici pravična Nemca sem poznal v svojem življenju; prvi je bil Herman, drugi Schneid. In ta dva moža, ki sta se čutila Nemca in ki nikoli nista mislila kratiti Nemcem najmanjše pravice, so njihovi nemški rojaki s pravo besnostjo napadali kot renega-ta in izdajavca svojega naroda. Kaj naj potem mi porečemo, in kako naj dovolj črno stigmati-zujemo tiste, žal, mnogobrojne sinove našega naroda, ki ne samo da se hočejo preleviti v Nemce, ampak tudi svoj lastni rod z divjim sovraštvom preganjajo. Pečat judeštva jim ostane pritisnjen na čelo. _ Herman je bil za pol glave višji od mene. Lice njegovo je bilo _ podolgasto, zmerom obrito, čeljusti malo naprej moleči, zobje dolgi, tako da so zgornje ustnice jih pokrivale le, če je usta stisnil. Večkrat mi je pravil, da mu je ta nedostatek prav neprijeten, kajti stisnjene ustnice kažejo na odločen značaj. Zato se je privadil usta stiska-vati in se je le pri smehu po-kazavalo, da zobje naprej štr-le. Života je bil suhega. Da si ohrani zdravje in si mišice okrepča, imel je v svoji sobi v Gradru telovadne priprave; tudi konja za jahanje si je najeL V jedi in pijači je bil zmeren in sčasoma celo' postal ve-getarianec, kar mu pa je prav slabo ugajalo in bilo gotovo krivo njegove rane smrti. On je sicer, hvaleč vegetarianizem, trdil-, da si bo s tem življenje podaljšal do sto let, in nam drugim, ki smo uživali, kar je edino pravo za' človeka, mešano hrano, prerokoval rano smrt. Pa se je temeljito zmotil. Vegetarian ska hrana mu je želodec tako pokvarila in oslabila, da nobene jedi ni mogel več prebaviti, in umrl je pred časom, ko bi po svojem sicer zdravem telesu še lahko bil dočakal višje starosti. In takih slučajev, da vegeta-rianska hrana nikakor ni koristna, vsaj nam Evropejcem ne, sem več doživel. Omenim naj le Radivoja Poznika, ki je leta 1879. izdal »Slavjanski almanahe. Bil/ je krepek fant. Ko je dovršil tehniške študije, stopal je v državno službo ter bil pri-deljen dež. stavbinskemu uradu na Dunaju. Postal je vegetaria-nec in mlad umrl. Herman je ostal samec, ker se za ženske sploh nič ni menil. V družbi je rad bil vesel in nam ni zameril, ako smo se šalili o njegovem vegetarianstvu. Na govore v deželnem in državnem zboru se je vestno pri- pravljal. On ni nikoli govoril ex abrupto. Vsak govor si je napisal, da pilil in pilil in spet prepisal, preden ga je sprožil. Zal, da je imel le rahel glas, in še ta se mu je ustavil, če je dalje časa govoril. Zato je vsak njegov govor ena logična celota brez vseh nepotrebnih fraz. Njegova nemščina je bila precizna, vsak stavek izvirajoč iz poprejšnjega. Iz vsake besede se je poznalo, da govori iz globokega prepričanja in da mu je resnica in pravica nad vse. Slovenščine se je dobro naučil, dasi javnih slovenskih govorov ni rad govoril. Imam v rokah njegovo pismo iz leta 1864., tri strani obsegajoče, ki je čisto pravilno slovensko pisano. Ker sva skupaj delovala v štaj. deželnem zboru od leta 1867. do 1875. in v državnem zboru od leta 1873. do njegove smrti, bom imel še večkrat priliko o njem govoriti. V oporoki je Herman imenoval svojega prijatelja profesorja Zitka v Ptuju za glavnega dediča. Toda pokazalo se je, da je Herman bil nekemu konservativnemu aristokratu v Gradcu podpisal kot porok menico za več tisoč goldinarjev, kaiteri znesek se je moral plačati iz zapuščine, in tako za glavnega dediča ni nič ostalo.« Preporoditelja Božidarja Rai-ča se Vošnjak spominja takole: Krepka, visoka postava, široke prsi in šiToka pleča, glava okrogla, lice okroglasto, čelo visoko, na temenu redki lasje, nos debelkast, na sivih očeh naočniki, ustnice bolj debele, podbra-dek okrogel — takšen je stal Božidar pred menoj. Se tisti večer v pinjski čitalnici sva se pobratila. Vabil me je v svoje^Ha-loze, pa jaz nikdar nisem imel prilike ali časa, obiskati ga na njegovem gostoljubnem domu. Bil je pravi govornik za ljudstvo. Njegov krepki glas je prodiral na vse strani, da so pri taborih, ko je zbrano bilo včasih do 10.000 poslušavcev, ga slišali tudi najbolj oddaljeni. In govoriti je znal in s svojo ognjeno besedo segati vsem v srca, ker so vsi čutili, da, kar govori, prihaja mu iz srca, ki je poznalo edino ljubezen, svoj slo-i venski narod. Slišal sem gai na taborih v Ljutomeru in Ormožu in nisem se čudil ljudski navdušenosti, ki ie vzplametela pri njegovih besedah. Ko je vzdig-1 nil roko kakor k prisegi in z gromovitim glasom pozval narod: »Prisegajte, da zmerom zvesti ostanete svojemu slovenskemu narodu in slovenski domovini! Prisegajte!« vzdignile so se vse roke in odmevali so tisočeri klici: »Prisegamo!« i Tako je bil zamaknjen v svoj govor, da še telesnih bolečin ni čutil. Na ormoškem taboru sem med njegovim govorom naenkrat zapazil, da mu kri kaplja od desne roke. Tesar, ki je zbijal oder, zabil je en žrebelj tako nerodno, da je ostri konec molel iz deske. Ko je Raič v svoji-na-vdušenosti udaril po deski, mu je žrebe)j predrl kožo na roki, a on tega ni čutil, šalili smo se potem, da je dejansko pokazal, da je_ res pripravljen tudi svojo kri prelivati za svoj narod. »Vsak čas!< je resno odgovoril, »in Bog mi daj priliko, da to dokažem.« Bog mu je res dal' priliko to dokazati, četudi ne v pravem pomenu besede. Kajti s tem, da se je dal voliti v državni zbor, si je, kakor je sam poudarjal, spisal smrtni list. »Ali - ali!« smo dostikrat ču-li iz njegovih ust. »Ali naj vla- da dovoli nam naše pravice, ali« — in pretil je s pestjo. Zato smo ga včasih v šali imenovali: »Ali«. Ko je po Hermanovi smrti leta 1884. bil izvoljen v državni zbor in prišel na Dunaj, sem se silno veselil njegovega prihoda, ker sem v njem dobil odličnega sobojevnika proti prijenljivosti in omahljivost marsikaterih naših poslancev. Prišel je z dobrimi upi, da bo kaj opravil, toda kmalu je uvidel, da vladajoči faktorji poslance le mamijo z besedami in obljubami, dejanj pa nikjer nič ni. In postal je potrt in bi bil najrajši nazaj zbežal v svoje ljubljene Haloze. Leta 1886. sem tudi njemu moral govoriti nagrobni govor in | spet sem imel enega iskrenega I prijatelja manj na svetu. I Leta 1864. pa je bil v najboljši I moški dobi, neustrašen, energi-j čen, delaven in vsakega bodreč I k delu za stiskani narod. I Pri neki priliki smo se tudi pogovarjali, kako potreben bi nam bil list za prosto ljudstvo na Štajerskem in večji politiški časnik. Kajti to je vsak priznal, da tedenske »Novice« nikakor več ne zadostujejo za vse Slovence. To smo pa tudi vedeli, da dr. Bleiweis svojih »Novic« ne bo povečal ali pa celo v dnevnik izpremenil. In glej, ko smo mi se le posvetovali. ne da bi prišli h kakemu sklepu, presenetil nas je Andrej Einspieler z naznanilom, da začne ob novem letu 1865 izda/vati politiški list »Slovenec« po dvakrat na teden. Ta vest nas je na Štajerskem silno razveselila in obetali smo Andreju, da mu bomo pridno dopisovali, kar se je tudi zgodilo. In tako se nam je povoljno končalo 1864. leto. PRODAM Prodam radio in gramofon. Ogled med 10. in 12. uro v osnovni šoli Hajdina, I. nadstropje, desno. Ugodno prodam osebni avtomobil Fiat 1400. Vprašajte v prometnem uradu žel. postaje Ptuj. Prodam dvosedežni moped T-ll, prevoženih 1400 km. Naslov v upravi. Prazno ali opremljeno sobo za 4 ali 5 mesecev v Ptuju nujno iščem. Najemnino plačam vnaprej. Štefka Berglez, Tovarna avtoopreme Ptuj. Otroško posteljo, omarico za knjige in stoječi obešalnik prodam. Pešič, Ptuj, Gregorčičev drevored 8. Prodam magnetofon. Naslov v upravi. KUPIM Kupim radio katerekoli znamke v neuporabnem stanju. Naslov v upravi. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Obvestilo Otroški dispanzer v Ptuju o b v eš č a , da bodo pregledi zdravih dojenčkov v otroški posvetovalnici v Ptuju odslej le ob ponedeljkih med 14. in 16. uro. Ob petkih posvetovalnica ne bo več odprta. Otroški dispanzer Ptuj Prazno sobo v Ptuju iščem. Pomagam tudi v gospodinjstvu. Naslov v upravi. SLUŽBE \ujno iščem žensko, ki bi 8 ur dnevno pazila na otroke. Flei-singer, Cankarjeva 16. Obrtno podjetje »KROJASTVO Ormož« razpisuje delov, mesto RAČUNOVODJE Pogoj: večletna praksa na vodilnih mestih v računovodstvu. Prijave sprejema uprava podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. RAZPIS Svet šole pri osnovni šoli Tone Znidarič v Ptuju, Žnidaričevo nabrežje 1 razpisuje delovno mesto HIŠNIKA Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka, stanovanje zagotovljeno. Prošnjo naj prosilci naslovijo na svet šole pri osnovni šoli Toneta Znidariča v Ptuju. Razpisa velja do zasedbe delovnega mesta. Ravnateljstvo j IZGUBLJENO 10. novembra 1964 sem izgubil j nov klobuk sive barve v Ptu-1 ju ali po cesti do Spuhlje. Poštenega najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne v upravi lista. OBVESTILO UPRAVA POKRAJINSKEGA MUZEJA V PTUJU sporoča, da je v zimskih mesecih muzej na gradu odprt vsak dan od 10. do 15. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. in od 13. do 16. ure. Arheološke zbirke so dostopne obiskovalcem prav tako vsak dan od 8. do 12. ure. Vinarski muzej bo v nadalje, to je do sezone zaprt. V kolikor pa si kdo želi ogledati to zbirko, se mora obrniti na tov. Faniko Cuš iz Jadranske ulice 17. Ob ponedeljkih so vse muzejske zbirke zaprte. Vabimo na martinovanjc Prijatelje slovenjegoriških spe-clalitet vabimo na prigrizek (meso iz tunke in gibanice) in pristno domačo kapljico, v nedeljo, 15. novembra 1964, od 14. ure dalje v gostilni Šegula na Polenšaku. Pridite, bo prijetno in domače! Gostilna Šegula, Polenšak VABILO POKRAJINSKI MUZEJ V PTUJU vabi na otvoritev raz- ŠPORT Občinska nogometna liga Po 14-dnevni pavzi se je v nedeljo, 8. novembra, nadaljevalo nogometno prvenstvo občine. Jesenski del tekmovanja za naslov občinskega prvaka se bliža h koncu. Preostali sta še dve koli, ki bosta na sporedu 15. in 22. t. m. Mladi nogometaši iz sedmih partizanskih društev, ki tekmujejo v okviru občinske nogometne lige, se bodo potlej razšli in sledile bodo priprave za nadaljevanje spomladanskega dela prvenstva. Prvenstvo se bo nadaljevalo verjetno v začetku aprila 1965. Nedvomno bodo borbe za naslov prvaka najbolj ogorčene prav v tem delu prvenstva, saj se bodo za najvišji naslov poleg ekipe iz Rogoznice potegovale še ekipe iz Gorišnice in Vidma. Zanimivo je. da je Rogoznica v jesenskem delu prvenstva odigrala pet srečanj na domačih I Gorišnica tleh — v Rogoznici, in le eno I Dešternik v gosteh. Prav zato se bodo mo- ... rali Rogozničani čez zimo te- Markovci meljito pripraviti, saj jih čaka , Dornava ROGOZNICA — DESTERNIK 4:1 Domačini so slavili razmeroma visoko zmago, saj so igralci i Desternika pokazali dober nogomet in na trenutke dobesedno oblegali vrata domačinov, vendar med njimi ni bilo učinkovitega strelca. Srečanje je bilo zelo zanimivo in ga lahko upravičeno nazovemo derby kola. TEKMA MED DORNAVO IN GORIŠNICO NI BILA ODIGRANA. Prvenstvena lestvica pred zadnjim kolom: 5 5 0 0 26: 3 10 5 3 0 2 14:10 6 3 2 0 1 12: 4 4 5 2 0 3 13:15 4 4 112 11:17 3 5 113 7:20 3 5 1 0 4 8:22 2 Rogoznica Videm Horoskop OVEN Zelo ste zanimivi za svoje prijatelje; sprva vas niso pravilno razumeli. Ta mesec vam bo prinesel nekaj prijetnih spoznanj. Zaradi ljubezni bodite brez skrbi. BIK Z marljivostjo ste se povzpeli na odgovornejše rpesto. Prijatelj vam rad razodene vsa svoja čustva. Upanje se vam bo izpolnilo. DVOJČKA V sredo boste dosegli v službi nepričakovan uspeh. Živite v zelo živahnem okolju. Manjše nevšečnosti vas naj ne spravijo ob dobro voljo. RAK Na sedanjem službenem mestu boste dočakali desetletnico. Vaši načrti so preskromni za vaše možnosti. Spadate med zaljubljence, ki v ljubezni vse zaupajo. LEV Bližnji vas bodo prosili za pomoč, ki je ne boste odrekli. Vaš položaj v družbi se naglo izboljšuje. Izreden dogodek v sorodstvu vas bo močno prizadel. kar pet tekem na vročih tujih Leskovec tleh. Naslov jesenskega prvaka riUJU Vdtll Hrt ULVUIILCV [ rt/.- ____ -____,/'T . 1 ■ .],.. - v ..... , stave s spomeniške zakladnice "J? £ ™„ NEDELJO, 15" T M- SE at"JLsn&Tjf s, iaphrona^iftubd? ob° i bodo srecali ' koncu spomladanskega dela pr-! V Gorišn.c, ob 10 uri Goriš-1 gel ob prvem prijetnem doživet-venstva. V društvu je v zad- mca — Markovci. Sodi Janko i Ju- RaJe več zaupate kot zamol njem času prišlo tudi do neka-1 Vogrinčič terih okrepitev, predvsem v DEVICA Vaš notranji nemir se bo pole- v refektoriju muzeja na Muzej skem trgu 1. Razstava je odpr. ta od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Vliudno vablieni! Oglašujte v Tedniku irl \\ M ii I If 1 Rodile so: Elizabeta Toš, Gi-bina 22 — Elizabeto; Štefanija Krušič, Trnovci 8 — Katarino; Marija Strelec, Stojnci 85 — Branka; Terezija Grobelšek, Na-raplje 5 — Branka; Marijana Juršič, Hrastovec 77 — Mileno; Ana Pšajd, Podlože 59 — Leopolda; Jožefa Lesjak, Desnjak 23/a, Ljutomer — Marijo; Barbara Murko, Lancova vas 10 — Branka; Marija Vrbnjak, Videm ob Ščavnici — Stanka; Marija Mikša, Murkova 5 — deklico; Gera Potočnik, Zg. Leskovec 19 — Dušana; Ljudmila Vaupotič, Hajdoše 46 — deklico; Neža Fideršek, Stogovci 7 — Stojana; Friderika Župec, Zagrebška 54/b — Gorazda; Terezija Horvat, Draženci 54 — dečka; Zinka Smolinger, Vareja 10 — Srečka; Teodora Kodrič, Podlože 29 — deklico; Kristina Butolen, Stogovci 47 — dečka; Ana Tominc, Podlože 115 — Zdenko; Marija Emeršič, Zagrebška 18 — Romana; Alojzija Ozmec, Pavlovci 39 — deklico; Katica Petrovič, Preša 22 — Tatjano; Jožefa Hojnik, Rotman 34 Marijo; Ana Doklovič, Jir-šovci 48 — deklico; Ljudmila Segula, Mezgovci 55 — Neven-ko; Alojzija Bauman, Šalovci 47 — Renato; Katica Svenšek, Lancova vas 1 — Sonjo; Marija širovnik, Cesta Olge Meglič 3 — Iztoka. Poročili so se: Rudolf Zem-ljak, Ob železnici 3/a i- Marija Cafuta, Draženci 80; Emil Šešerko, Dornava 123 — Štefanija Zelenko, Rogoznica 17;v Oto Mesarič, Zadružni trg 10 — Pavla Brumen, Mariborska 44. Umrla je: Marija Lugarič, Mariborska 29, rojena 1895, umrla 2. novembra 1964. Lunine spremembe in vremenska napoved za čas od nedelje, 15., do nedelje, 22. novembra 1964 NAPOVED. Bo hladneje, spremenljivo oblačno, vmes nekaj sončnih ur. Dnevne temperature bodo med ničlo in plus 8 stopinj Celzija. Nočne temperature bodo okrog ničle. Pripomba: v četrtek, 12. novembra. je bil prvi krajec, a ne — kakor je bilo pomotoma Objavljeno — zadnji krajec. Sicer bi se morala luna obrniti. Izgledi vremena za zimski čas 1964/65. Pred nami je še kratko obdobje lepega vremena, ki bo trajalo nekako od 18. novembra do 2. decembra. Okrog 4. decembra bo snežilo. Vendar sneg ne bo imel daljšega obstanka. December bo moker. Večkrat bo deževalo in vmes snežilo. Ostrejšega mraza v decembru ne bo. tehničnem vodstvu. Ekipi iz Gorišnice in Vidma razpolagata z nekaterimi dobrimi nogometaši, vendar sta pokazali nestalno formo. Isto trdimo lahko tudi za ekipo iz Desternika, ki je I svoje »barve« okrepila z nekaterimi novimi močmi. Rezultati 6. kola. VIDEM — LESKOVEC 3:0 Videmčani so zasluženo premagali nogometaše iz Leskovca, ki tudi tokrat niso igrali podrejene vloge. Leskovčani so morali igrati v gosteh, ker še nimajo urejenega lastnega igrišča. ' V Ptuju ob 10 uri — igrišče »Drave«, Desternik — Leskovec. Sodi Spasoje šoškič. Ostali so prosti. Dik Januarja bo prvi teden lepo vreme, drugi teden dež in sneg, tretji teden bo lep in četrti teden spet dež in sneg. Zelo ostrega mraza tudi v januarju ne bo.. Februar bo začel z lepimi dnevi. Okrog 8. februarja bo snežilo, nakar bo en teden ostra zima. Marec bo v začetku mrzel vsled mrzlega vetra, nato bo mehko vreme — dež in sneg. Zadnja večja količina snega bo padla okrog 25. marca. Mrzlo vreme se bo zavleklo tja do 10. aprila 1365. Polna luna bo v četrtek, 19. novembra, ob 16. uri in 43 minut. Alojz Cestnik Kmalu bo otvoritev obnovljene »Kovine« Dan za dnem je več storjenega v na novo urejeni trgovini »Kovina« v ulici heroja Lacka v Ptuju, ki jo je dalo urediti trgovsko podjetje »Panonija« Ptuj. Ureja jo v glavnem gradbeno podjetje »GRADNJE« Ptuj in drugi. Okna in vrata so že gotova, enako strop in razsvetljava. Centralno gretje čaka na montažo radiatorjev. Skoraj škoda bi bilo v ta na novo sodobno urejeni prostor v glavni ptujski ulici vračati stare poliice in drugo, če je že prostor sodobno urejen, mora imeti še sodobno opremo, sicer ne bo dosegel namena. Če bo v prihodnjih 10 letih toliko sredstev investiranih v podeželske družbene zgradbe, kot je bilo v zadnjih 10 letih v ptujske trgovine, bodo priznali potrošniki tudi s podeželja, da se njihov dinar iz trgovine v Ptuju vrača nazaj na podeželje. čiite najbližjim. Začasno odloženi problemi pridejo zopet na tapeto in bodo dokončno rešeni. Odloki občinske skupščine Ptuj SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Po 3. členu temeljnega zakona o občinskih dokladah in o posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 19-194/55, 19-421/57, 55-710/57, 52-892/58 in 52-853/59) in 2. točki 37. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) je skupščina občine Ptuj na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 20. julija 1964, po sklepu zbora volivcev v Doleni z dne 5. julija 1964 in v Selah z dne 4. julija 1964 sprejela ODLOK o uvedbi posebnega krajevnega prispevka v letu 1964 na območju krajevne skupnosti Dolena za gradnjo, rekonstrukcijo in obnovo krajevnih cest in mostov. 1. člen Za gradnjo, rekonstrukcijo in obnovo krajevnih cest in mostov se na območju krajevne skupnosti Dolena uvede v letu 1964 poseben krajevni prispevek v delu in denarju in znaša: 2. člen Prispevek v denarju in delu znaša: a) zavezanci, zasebni lastniki zemljišč izpolnijo ofeveznost krajevnega prispevka s plačilom v višini 2°/o katastrskega dohodka vseh zemljišč na območju krajevne skupnosti; b) zavezanci — gospodinjstva, ki nimajo zemljišč, izpolnijo obveznost krajevnega prispevka en dan dela (8 ur). ^ifeakih osem ur opravljenega dete — osebnega se obračuna po ¥000 dinarjev. 3. člen Krajevna skupnost določi za vsakega zavezanca višino ter način izvršitve krajevnega prispevka po določilu tega odloka in o tem obvesti pismeno vsakega zavezanca. 4. člen Če zavezanec krajevnega prispevka ne opravi dela ali dajatve, ki ga določi krajevna skupnost, mu določi krajevni urad Dolena prispevek v denarju z upravno odločbo po določilih tega odloka. Obveznosti po tem odloku ne smejo presegati 3 °/o celotnih za-vezančevih dohodkov v enem letu. Proti upravni odločbi je dovoljena pritožba v petnajstih dneh po vročitvi na svet občinske skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve. 5. člen Denarni prispevki se vplačajo na žiro račun krajevne skupnosti Dolena. 6. člen Neplačane obveznosti v denarju izterja od zavezancev za dohodke pristojen organ občinske skupščine po predpisih o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov. 7. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vest-niku okraja Maribor«, objavi pa se tudi v »Tedniku«. Št.: 420-17/64-5 Ptuj, dne 20. julija 1964 Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Vladimir Vrečko, 1. r. URADNI ZAZNAMEK: Ta odlok je bil objavljen v Uradnem vestniku okraja Maribor. št. 33-465/64 z dne 28. septembra 1964 in velja od 6. oktobre 1964 dalje. Ptuj, dne 23. oktobra 1964 Tajnik občinske skupščine •Ivan Rau, L r, dni dela ali j ačilo 4000 dinarjev. 3. člen Prispevek v dajatvi prevoznih uslug znaša: Zavezanci — lastniki vprežne živine (konji in voli) še opravijo poleg obveznosti po 2. členu tega odloka z vsakim parom živine dovoz 3 m3 gramoza na kraj, ki mu ga določi krajevna skupnost. Namesto prispevka v vožnji se obveznost lahko izpolni s plačilom v denarju in se za en ms gramoza zaračuna 1000 dinarjev. 4. člen Krajevna skupnost določi za vsakega zavezanca vrsto in višino ter način izvršitve krajevnega prispevka po tem odloku in o tem obvesti pismeno vsakega zavezanca. Če zavezanec krajevnega prispevka izjavi, da bo obveznost izpolnil s plačilom v denarju, mQra določeni znesek plačati v osmih dneh po prejemu pismenega obvestila. Obveznosti po tem odloku ne smejo presegati 3°/o celotnih za-v delu, dajatvi prevoznih slug in ' vezančevih dohodkov v enem le-v denarju. tu. Po 3. členu temeljnega zakona o občinskih dokladah in o posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 19-194/55, 19-241/57, 55-710/57, 52-892/58 in 52-853/59) in 3. točki 37. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) je skupščina občine Ptuj na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 20. julija 1964, po sklepu zbora volilcev krajevne skupnosti Gorišnica z dne 5. julija 1964 sprejela ODLOK o uvedbi posebnega krajevnega prispevka v letu 1964 na območju krajevne skupnosti Gorišnica za rekonstrukcijo, gradnjo in vzdrževanje krajevnih cest in mostov 1. člen Za rekonstrukcijo, gradnjo in vzdrževanje občinskih cest in' mostov se na območju krajevne skupnosti Gorišnica uvede v letu 1964 poseben krajevni prispevek 2. člen Prispevek v delu in denarju znaša: a) za vsako gospodinjstvo, ki nima nobenega zemljišča, en dan dela (8 ur) ali plačilo 1000 dinarjev; b) za zasebne lastnike zemljišč, ki stanujejo na območju krajevne skupnosti) — do 50.000 din davčne osnove en dan dela ali plačilo 1000 din; — od 50.000 do 100.00 din davčne osnove dva dni dela ali plačilo 2000 dinarjev; — od 100.000 od 150.000 dinarjev davčne osnove tri dni dela ali plačilo 3000 dinarjev; — od zneska 150.000 dinarjev naprej davčne osnove štiri 5. člen Če zavezanec dela ali dajatve ne opravi v določenem roku, ki ga določi krajevna skupnost, mu določi krajevni urad Gorišnica prispevek v denarju v smislu določil tega odloka z upravno odločbo. Proti tej odločbi je dovoljena pritožba v petnajstih dneh po vročitvi na svet občinske skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve. 6. člen Denarni prispevki se vplačajo na žiro račun krajevne skupnosti Gorišnica. 7. člen Neplačane obveznosti v denar-j'i izterja od zavezancev za dohodke pristojen organ občinske skupščine po predpisih o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov. 8. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Maribor«, objavi pa se tudi v »Tedniku«. Št.: 420-22/64-5 Ptuj, dne 20. julija 1964 Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Vladimir Vrečko, I. r. URADNI ZAZNAMEK: Ta odlok je bil objavljen v Uradnem vestniku okraja Maribor št. 33-464/64 z dne 28. septembra 1964 in velja od 6. oktob-| ra 1964 dalje. Ptuj, dne 23. oktobra 1964 Tajnik občinske skupščine Ivan Rau, 1. r. Po 3. členu temeljnega zakona o občinskih dokladah in posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 19-194/55, 19-241/57, 55-710/57, 52,892/58 in 52-853/59) in 2. točki 37. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) je skupščina občine Ptuj na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. julija 1964, po sklepu zbora volivcev krajevne skupnosti Lovrenc na Dravskem polju z dne 28. junija 1964, sprejela ODLOK o uvedbi posebnega krajevnega prispevka v letu 1964 na območju krajevne skupnosti Lovrenc na Dravskem polju za redno vzdrževanje pokopališča v Lovrencu 1. člen Za redno vzdrževanje pokopališča v Lovrencu na Dravskem polju se za "območje krajevne skupnosti Lovrenc na Dravskem polju uvede v letu 1964 poseben krajevni prispevek v denarju. 2. člen Poseben krajevni prispevek v .denarju po 1. členu tega odloka znaša za vsako gospodinjstvo (v nadaljnjem besedilu »zavezanec«) 500 dinarjev. TEHTNICA Imate več možnosti za napredovanje. S svojim okoljem niste radi sprti. Težko poslušat® tiste, ki poznajo soljudi samo s slabe strani. ŠKORPIJON V nedeljo se boste dobro počutili v Martinovi družbi. Naklonjen vam je predpostavljeni, ki mu ugaja vaša preudarnost. Vaše solze so večkrat znak veselja kot žalosti. STRELEC Bodite vztrajnejši pri svojih načrtih. V službi dosegate več uspehov kot v družbi. Zelo ste občutljivi, ne pa maščevalni. KOZOROG Pred koncem letošnjega letal boste izredno zadovoljni ln sre6-ni. V srčnih zadevah brez sprememb. Strokovno lepo napredujete. VODNAR Vaš srečni dan je sobota, zato se ta dan najlaže navdušite za važne odločitve. Ste mimo nevarnosti, da bi vam mogel kdo škodovati. Uresničijo se Vam važne želje. RIBI Za svojo okolico mnogo več pomenite kot si mislite. Z bližnjega potovanja se ne boste vrnili zadovoljni. Iz inozemstva boste prejteli v kratkem več čestitk. 3. člen Krajevna skupnost obvesti vsakega zavezanca o višini prispevka. Obveznosti po tem odloku ne smejo presegati 3 % celotnih zavezančevih dohodkov v enem letu. 4. člen Rok plačila je za vse zavezan ce prispevka 30. september 196^ Če zavezanec prispevka ne plač-določenem roku, mu določi krajevni urad Lovrenc na Dravskem polju plačilo prispevka po določbah tega odloka z upravno odločbo. Proti tej odločbi je dovoljena pritožba v petnajstih dneh po vročitvi odločbe na svet občinske skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve. 5. člen Denarni prispevki se vplačajo na žiro račun krajevne skupnosti Lovrenc na Dravskem polju. Krajevni urad vodi evidenco o denarnih sredstvih, zbranih po tem odloku. Neplačane obveznosti v denarju izterja od zavezancev za dohodke pristojni upravni organ občinske skupščine po predpisih o prisilni izterjavi davkov in drugih nroračunskih dohodkov. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Maribor«, objavi pa se tudi v »Tedniku«. Št.: 420-20/64-1 Ptuj, dne 20. julija 1964 Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Vladimir Vrečko, 1. r. URADNI ZAZNAMEK: Ta odlok je bil objavljen v Uradnem vestniku okraja Maribor, št. 33-463/64 z dne 28. septembra 1964 in velja od 6. oktobra 1964 dalje. Ptuj, dne 23. oktobra 1964 Tajnik občinske skupščine Ivan Rau, 1. r.