Haše žptvi za floioviii. Ravnokar je došla žalostna vest, da je padel na soški fronti praporščak Anči Majer, sin odvetnika dr. Majerja v-Soštanju. 'Mladi, nadebudni junak je bil radi svojega vedeuja povsod priljubljen. Starši so s ponosom gledali na zalega, marljivega in nad vso nežnega sinka, ki je bil njih veselje. Ni ga več med nami! Vsi smo ga radi njegove skromnosti posebno Ijubili. Jeden izmed najboljših slovenskega naraSčuja je zopet žrtvoval svoje življenje za svobodo in prostost svoje slovenske domovine, katero je raladi junak tako ljubil. Kje so Tvoji upi in Tvoje nade, ki si jih gojil v nežnih prsih! Ml'adeni8, ki si mislil, (ia Ti je odprt ves svet, si se zgrudil v domačo zemljo, za katero si prelival kri v boju z verolomnim Lahom. Iz te junaške krvi naj priklije boljŁa bodočnost celega slovanskega juga. Ljubi Bog pa naj tolaži hudo prizadete starše, katerim izražamo (globoko sožalje! Iz Slovenjgradca se nam piše: Vržiškega Naceta Hoviiik ni več. Podlegel je ranam, ki jih je dobil v zadnjib bojib na soški fronti. Rojen je bil leta 1898 na S e 1 a b pri Slovenjgradcn. Ko so jani klicali na nabor 181etne mladeniče, je bil potrjen tudi on. Meseca novembra je odšel skupno z bratoni Janezom, kateri je dobil na italijanskeni bojišču drobec granate v roko, in s svojim prijateljem in sošolcem Vodovskim Pavelnom na južno bojišče, koder se je že bojeval brat Mihael. Na laškem bojišču je bil Ignac blizu svojih dveh bratov Janeza in Mibaela. Dne 23. maja je bil ranjen v hrbet in v glavo. Odnesli so ga v bolnišnico, kjer je po dvadnevnem trpljenju izdihnil dušo v cvetu svojih let. Položili so ga k večnemu počitku v tujo zemljo. Od sovražne granate v glavo zadet, je dal svoje mlndo življenje za domovino in cesaria na Sv. gori dne 17. julija 1. 1. 201etni Jožef Verftkovnik, posestnikov sin izPodgorjapri Slovenjgrad c u. Pokopan je bil dne 18. julija na vojaškem pokopališču v Ravnici. Za njim žalujejo dobri starSi, brat in sestra. Dobivamo žalostno poroftilo, da jo od sovražne "i-anate zadet pndel Martin Soloinun iz žiipnije S v. L o v r e n c v Rlovenskih goricah. Bil je v najlepšem cvetu svoje mladosti, star še le 20 let. Zadet je bil v glavo in je pokopan p.a italijanski zemlji dne 17. julija 1916. Zapustil je nad vse žalujočo mater in babico. Število žrtcv za domovino se tiuli med nasimi rojaki veča. Zlasti kruto je prizadeta Pušnfkova obitelj na Dobrni. Dne 28 jpn.j;i 101"» it! pri Horodenki padel starojši sin France, star 10 let, dhie li. julija 1916 pa mlajši sin Jožel na gori Moiite Rasio, star še le 18 let. Bil