Poštnina plačana v gotovini. Leto XIX. št 21.
MURSKA SOBOTA, 22. maja 1932
Cena številki 1 Din.
Naročnina na ¼ leta 5 Din., na posamezni naslov 6·25 Din. V inozemstvo mesečno 6 Din. — Pošt. ček. pol. štev. 11.806.
IZHAJAJO VSAKO NEDELO. Uredništvo i uprava M. SOBOTA, Križova ul. 4.
Cena oglasov : Cela stran 1000 Din., mali Oglas do 35 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din. Med tekstom so oglasi 15 % dražji. — Popüst od 5—50 %.
Ka je vzrok slabim časom?
Takša i tem spodobna pitanja so v zdajšnjem časi na vüstaj vsakoga. Čas v šterom živemo, je pun nevol, pun križov i težav. Lüdstvo ječi pod preteškim bremenom trplenja, štero njemi nalaga gnješnje živlenje. Kama šteč se človek obrné, vsešerom čüje samo zdihavanje, povsedi vidi med lüdstvom nemir i nezadovolnost. I ka je vzrok vsemi tomi? Odgovor na to pitanje je ze nas velkoga pomena i zato poskušajo odgovoriti na nje. Či najmre naidemo napako, zavolo štere je prišlo nad lüdi telko nevol, de nam mogoče to napako Odpraviti i v prišestnom vremeni se je lejko ognemo.
Kratek odgovor na naše pitanje se glasi : Slaba vzgoja decé je slabih časov mati. Odgovor je preprosti i kratki, a pove nam jako dosta. Čeravno se človeki na prvi pogled niti važen ne vidi, je vendar njegov pomen za nas nadvse pomemben, posebno v dnešjem časi, gda se vzgoji dece posveča tak malo pazlivosti.
Človek je slobodno bitje. Stvoriteo njemi je dao slobodno volo. Sam si lejko zbera med dobrim i slabim, sam si lejko takrekoč stvárja srečo ali nesrečo. Samostojen pa človek ne postane včasi, kda pride na svet. Dete pride na svet popunoma brez moči. Skuze so i ostanejo dugo Časa edina prilika, s šterov si dete lejko pomaga. Niedna stvar na sveti ne preživla mladosti, štera bi bila tak brez moči kak človekova. Zato pa se samo po sebi razmi, da mora za dete nikák skrbeti i je odgájati. To je pač v prvom rédi dužnost starišov, šteri so dali deteti živlenje. Ne zadostüje pa pri vzgoji samo mati i tüdi ne samo oča, nego potrebniva sta oba, oča i mati. Što ma v živlenji odprete oči, mora viditi, da je ne zadosta sama mati i tüdi sam oča ne. Materina lübezen se mora drüžiti pri vzgoji z očinov resnobov, materno nežno skrbnost mora podpérati oča s tem, da njoj davle potrebnih pripomočkov. Tak piše o vzgoji dr. J. Ev. Krek, naš najvekši poznavateo človeče düše. Na te način bi se morala vzgajati deca, da bi te zrasla v dobre, poštene i zdrave lüdi. Takšo vzgojo zahteva od starišov narava sama i to zahteva tüdi naš vsegamogoči Stvoriteo.
Zdaj se pa za hip zgledhimo na bližnjo preminočnost, na čas svetovne bojne. Kak so se med bojnov vzgajala deca i Što jih je vzgajao? — Nišče. — Očevje so za „svetloga“ casara prelevali na fronti krv i 
vmerali zadeti od sovražnih krugeo i od glada. Matere so ostale same z drobnov dečicov doma. Kak mára so delale od ütra do véčera i pripravlale sebi i svojoj deci trdi krühek. Orale so, kosile i sekale, vse so delale, samo za tisto delo, štero se ma-
teri najbole spodobi, neso mele časa. Za vzgojo dece neso mele časa. I tak je ostalo na miljone dece brez prave krščanske vzgoje. Kak trava na travniki ali kak grmovje v gošči so rasla deca brez skrbi starišov, brez vzgoje i dnes so dorasla v samostojne lüdi. I zato se ne čüdimo, či mamo dnes telko slabe, pokvarjene mladine. Ne čüdimo se, či dnešnja mladina pijance, či kradne, či se med sebov pobija, či si sama jemle živlenje, či praznüje i izvršüje dela, štera kričijo v nebesa po maščüvanji. Tüdi se ne čüdimo, ka mladina več ne poštüje svojih starišov, ka ne priznava več spoštüvanja starejšim i ka je zgübila vero v Boga, ka je postala brezbožna. Vsemi tomi se nesmimo čüdivati, ar je to popunoma naravno, ka mladina brez vzgoje podivja. Dokaz za to mamo pred sebov. Mislim, ka nede pretirano, či trdim, ka več kak polovica vseh nevol na sveti izhaja iz slabe vzgoje.
Mladina pa nosi v svojih rokaj bodočnost poedinih narodov i tüdi bodočnost človečanstva. Či de teda slaba mladina, de slaba tüdi naša bodočnost. Zato je pa prepotrebno, da vzgoji mladine posvečamo več pažnje, kak smo je posvečali dozdaj. Stariši i vzgojiteli, na vas je teda ležeče, ali do prišestni časi dobri ali slabi, v vaši rokaj je naša sreča ! Či nam vzgojite dobre, zdrave i poštene lüdi, nam s tem stvorite srečno bodočnost.	Job.
Ali je namen življenja nagomilavanje bogatstva ?
Trdim : pojedinci v Soboti se bogatijo na račun, na škodo njene okoline.
Prekmurje je kmečki i delavski kraj. Ta mala krajina dá vsako leto tri četrtine vsej oni lüdi s cele naše države, šteri ido na sezonsko delo v Nemčijo i Francijo. Prekmurski delavec je vstrajen, skrblivi, briga se, gleda na bodočnost. S teškim i mučnim delom kmet i delavec prideta do svojega dohodka. Teva dva drüštveniva roda slüžita za izvor, za vretino bogatstva tistim, za štere sam gori pravo, ka se bogatijo na škodo sobočke okoline.
Što se bogati ? To so pojedinci, kapitalisti, šteri majo že velike količine kapitala (penez) vložene v razni bankaj, ništerni celo pod lažnim (pseudonimnim) imenom. Krizo, štero zdaj čüti kmet i delavec, ne občüti kapitalist, ár njegovi kapitali se množijo v gasaj pod visokim interešom. Nasprotno, kapitalisti se toj krizi klanjajo i radüjejo, ar je ona povekšala vrednost njihovim dinarom, do šteri so oni tak z „žmetnim trüdom“ prišli. Pitam, ali so oni pripravleni dati v etom teškom vremeni eden deo dohodka onim, šteri stradajo, trpijo, šteri stvarajo njihovo bogatstvo i to dati posredno ali neposredno s tem, da zmen-
šajo profit pri svojem posli? Ni edno, ni drügo, ar to bi značilo za nje zastavljanje na poti, po šteroj ido nagomilavanji bogatstva. Trgovsko blago je drago, doktorski recepti so dragi, advokatske obrane so drage, notarski posli so dragi, čeprav ne protizakoniti niedni. Je, ki ma že zdaj zasigurano egzistencijo do smrti z nakopičenov rezervov bogatstva (kapitala.) (Takših v Soboti skoro ne. Vr.) Kralj Mid je celo svoje živlenje vküper spravlao zlato i nazadnje se njemi posrečilo, ka je mro resan obkrožen samim zlatom.
Nešterim trgovcom — poprek povedano — tü trnok žmetno ide v glavo, ka bi zmenšati v etom časi procent svojega dobička. Ka de pa pravo kmet? Ali on ma kakši procent zaslüžka pri cdavanji svoje živine i žita? Ne, ar se proizvodni stroški vekši od prodajne cene. Takše je denešnje drüštveno stanje.
Ne pomagajo dosta samo lepe reči na vesi i kmete troštati i vspodbüdjavati na organizacijo, nego trbej dati tüdi milosti kmetovomi bankolariši, gda se on prikaže v gospodskoj kancelaji ali trgovini. Ekonomsko i socialno slabe trbej podperati, ne je pa iskoriščavati.
Kak lepe i plemenite so reči: humanost, lübezen, pravica, darüvanje, samo či bi je lüdje šteli prijeti, držati i ostvariti. Mi živemo v dobi, gda se lüdje ešče izda neščejo pokoravati verskojakostnim zakonom. Eden pisec je eto napisao : „pošteni dühovni paster ne smatra svojo plačo za namen svojega živlenja, nego za nekaj, ka njemi je potrebno, ali to v drügom redi. Oli tak pošteni doktor, advokat, trgovec itd. ne sme gledati v svojoj plači namen svojega živlenja i vu svojem zvanji sredstvo za gomilanje bogatstva.
Či bi vsi lüdje v Prekmurji meti to pred očami, vsekali bi bilo blagostanje te krajine malo na višišoj stubi kak je dnes.
VLAJ ŠTEFAN, stud. prava.
Svet reši samo lübezen Jezušovih ran ! V te namen širite Novine!
Politični pregled.
Jugoslavija. Maja 13. se je začela 11. konferenca Male antante, to je zveze držav Jugoslavije, Čehoslovaške i Rumunije. Na tom spravišči je zastopao vsako državo njeni zvünešnji minister, našo Dr. Marinkovič, Čehoslovaško Dr. Beneš i Rumunijo herceg Ghika. Ka je bio namen konference, štera je trpela tri dni? Troje pitanja se je rešilo na tom spravišči. 1. Kak naj se pomore našoj državi za odpadle nemške odškodnine. Nemci so neizmerno bogastva odnesli z naše nove države v boji. Morajo kvar povrnoti. Pravijo, ka ne morejo plačüvati i na predlog Amerike, se jih je edno leto počakalo. Ar je pa naša država teške milijone dobivala od Nemcov, kak i teške milijone morala plačüvati drügim državam za vojna posojila, zdaj, ka je
2
NOVINE
22. maja 1932.
zgübila odškodnine Nemčije, so njej ostala samo bremena. Čehoslovaška pa Rumunija ne sta pri tom pitanji skoro nikaj trpela, ar malo mata plačati i malo dobiti. Ta konferenca ma zato namen določiti, ka se našoj državi iz nemške vojne odškodnine mora dati pomoč i to tak, ka Nemci i mi se med sebom pogodimo, Nemci nam dajo svoje stroje, mi mo njim pa odavali naše pridelke itd. Drügi namen te konference je razorožitev. Države se v Švici pogovarjajo, kak bi se zmenšalo oborožüvanje. V tom pitanji vse tri države Male antante sküpno nastopijo i zahtevajo znižanje oborožavanja, orožje do rabile samo teliko, da do se branile. Celo to pitanje ne zavisi od njih, ki majo malo vojaštva i malo orožja, nego od velikih držav z velikov vojskov, vnogim orožjom, te velike države zato naj prvle rešijo to pitanje. Tretje pitanje i to to najvažnejše je pa pitanje podonavske zveze. Tü so se izjavile tri zaveznice, da priskočijo Austriji i Madžarskoj z dobrov volov na pomoč, a čakajo pa tüdi od obe države, da z dobrov volov sprejmejo to pomoč i roko v roki si sküpno pomagajo na ozdravitvi gospodarske stiske. Vseh nas iskrena žela je, da bi ta konferenca mela popolen uspeh, ka bi se pomagalo siromaškomi človečanskomi narodi. V svojih molitvaj se z toga namena večkrat tüdi spomnimo !
Francija. Mesto od ruskoga bolševika morjenoga predsednika republike, Doumer Pavla, je zvoljen z 633 glasi za predsednika francoske lüdovlade Lebrun Albert.
— Svetek Marije Pomočnice obhaja denešnjo nedelo Marijanišče v Veržeji.
-Novine so zadnji tjeden narasla v sledečih mestaj : Belje, Nemčija, Beltinci, Južna Amerika, Kovin, Strehovci, Podmirco.
—Dr. Zdenko Matiašič ordinira zo-
pet redno v Mariboru, Slomškov trg 6. (nasproti Škofije).	3
—Prosenjakovci. Razrešen je dužnosti župana Vaš Franc i na njegovo mesto je imenüvani Kovač Jožef.
Proslava 60 letnico Dr. Koročec Antona.
Kak smo dnes tjeden objavili, je naš narod slavio 60 letnico rojstva narodovoga voditela Dr. Korošec Antona. Ob toj priliki so goreli v zahvalo velikomi moži 11 — 12. maja po celoj Slovenskoj zemli neizvzemši naše lepe Slov. Krajine kresi, šterih plamen je svedočo, da naš narod zna ešče izda, kak negda ceniti lübezen tistih nesebičnih njegovih voditelov, ki iščejo njega, ne pa svoj hasek. Gorelo je do desetjezer kresov. Bila je fara, v šteroj je gorelo 40 kresov. Pri nas je krasen kres goro v D. Lendavi, v Soboti i dugod.
Voditeo bivše srbske demokratske stranke, Ljubomir Davidovič, ki je jedinoga sina darüvao za Jugoslavijo, poštenjak skoz i skoz, je jako lepo pismo poslao za 60 letnico g. Dr. Korošci. V tom pismi trdi imeniten Srb, da je dr. Korošec izrazit i 
pravi predstavnik Slovencov. Njegovo živlenje i njegovo delo sta vtakana v živlenje njegovih rojakov. Zavolo toga je on njihov i oni pa njegovi.
Uradno poročilo oblasti je objavilo, da so pri proslavi v Unioni nešterni kričali “Doli vlada !“ — „Živela samostojna Slovenija !“ — „Živel Dr. Korošec !“ Ar je s tem na politično pole stopila proslava, je bila ta po celoj banovini prepovedana. Po tom uradnom poročili je samo Proslava Prepovedana. Neje pa bilo prepovedano krese zažigati, niti neje prepovedano, če što pozdrave popiše brez vse politične agitacije i je pošle g. Dr. Anton Korošci.
Doumer Pavel, vmorjeni predsednik francozke republike.
Lebrun Albert, na novo zvoljeni predsednik francozke republike.
Joško Maučec :
Zgodovina Slovenske krajine.
II.
Gda so zavzeli divji Obri ali Avari Srednjedunavsko nižavje, se je te čas bio pojavo na meji rimske države ali dolnoj 
Dunavi novi nevaren sovražnik — Sloveni.
Prlé pa kak pridemo na novo poglavje ino zaklüčimo poglavje rimske oblasti, se moramo ešče ednok zglednoti na usodo rimskih mest ino rimske kulture v Panoniji pred nastopom Avarov pa naših praočakov.
Za časa preseljavanja narodov je morala od vsej rimskih pokrajin največ pretrpeti Panonija. V tom časi je Panonija zgübila dosta prebivalcov ino mnogo lepih mest je bilo pokončanih. Že okoli leta 396. je pisao sv. Hieromin, ka že dvajset ino ešče več let se vsakši den preleva rimska krv med Carigradom ino Julijskimi Alpami. Potom vničene pokrajine pa narode, šteri so oplenili. Kelko mater, kelko Bogi posvečenih devic ino kelko plemenitih oseb je bilo tem zverinam v šalo ! Zarobleni so bili püšpeki ino vučeni mešniki pa boža slüžba redovnikov. Cerkve so podrli, h Kristušovim oltarom so privezali konje ino izkopali svetinje mučenikov. Povsedi je žalost, povsodi zdihavanje ino povsodi podoba smrti. Rimski svet se je podro. To so misli, štere je napisao sv. Hieronim.
Vendar nesmimo misliti, ka je rimski živeo popolnoma premino ali pa se izselo, ostali so mali ostanki po vekših mestaj ino naselbinaj, šteri so sporočili novodošlim prebivalcom stara imena mest, vodovja,
potokov ino bregov. Prebivalci, šteri so ne bili poklani, so zbežali v gore. Povsodi po Panoniji se kažejo velki požari v toj dobi. Dosta mest ino vesi je v toj dobi propadlo. Rüševine so nato Slovenci rabili za svoja pokopališča. Svoje naselbine so si pa Slovenci najrajši postavili poleg rimskih razvalin, tak je nastala Lendava, Radgona, Hajdina pri Ptuji, Središče ino ešše več drügih mesi.
Rimska oblast ino civilizacija v naših deželaj je vrezala globoke brazde ino vstrosila pogoje, šteri so odločilno uplivali na Usodo našega naroda.	(Dale.)
Kranjec Miško.
Ljudje.
2. Deca.
Naše vasi so polne otrok. Na cesti kričijo, ko se igrajo kričijo po vrtovih, ko spomladi nabirajo rože, kričijo, ko se opoldne vsipljejo iz šole ; zvečer in zjutraj pojejo na paši. Manjši, ki se še doma držijo, zevljejo, ko se prebudijo zjutraj, ali pa, ko jih matere umivajo zunaj pri napajatnem škafu. Vedno kričanje, igre, petje. Povsod samo otroci. In, če kdo kaj napravi kje na pot, da stari razmažejo —, kdo je kriv, če ne deca. — No, deca pri tem ne mislijo na nič hudega, stari Korén pa jim zavoljo tega kolne mater in kolne od treskanja.
On lahko, ko ni imel nikoli otrok. Kaj bi z deco ! je dejal včasih. Samo v nadlego so. In je imel prav ? Na priliko ima njegova soseda Anina šest otrok. Pomislite ! šest otrok ! In najstarejša je komaj
lani izostala iz šole, najmlajši se pa zdaj postavlja prvokrat na noge in pri vsakem tretjem koraku poči na zemljo.
Zdaj pa Pomislite, da Korén lepo spi zjutraj, Anini imajo pa ravno poleg hišo. In je še tema, ko že najmanjši zevlje na vse pretege. Pa da bi prenehal ! Kaj še ! Zevije pol ure, zevije celo uro. Pa da bi ga vsaj mati potešila, da bi mu dala mleka ! Kaj še ! Ona lepo dela v kuhinji in pri živini v hlevu (mož je skoraj vedno na delu) in komaj včasih zakriči v hišo starejši deci :
„Cecek mu daj v čobe !“
„Saj ga ima !“ odgovori kateri otrok.
„Te ga pa malo cocaj, da ne bo zeval“.
„Saj ga pa cocam, pa le zevije !“
Na ! zdaj pa naj si Koren pomaga ! kaj tak smrkovec ve, da je njegovo kričanje neprijetno staremu Korenu. „Jaz tega ne morem poslušati“, pravi včasih proti ženi. Mislite, da ona lahko posluša? Kaj še ! In zato je Korén v Lendavi povprašal na sodniji, kako bi napravili zavoljo tega kričanja. Pomignil je sodnikom, da on ima denar in ne bi bilo zastonj. Sodniki so modri možje in so ga zavoljo kričanja dečinjega dobro razumeli. (Mogoče ima kateri sam kaj otrok in mora včasih poslüšati to pesem dece.) Dejali so pa, da tega ni v zakonu, (in je res to težko spraviti v zakon). Doma pa, so dejali, da se lahko deca na glavo postavijo.
„Pa škodo mi delajo“, je pripomnil Koren.
„Tisto pa, tisto,“ so priznali sodniki. „Morate mater opomniti, naj pazi nanje“.
22. maja 1932.
NOVINE
3
M. Sobota
— V zadnjem spisi od Marijine proslave v Soboti, je pomotoma izostalo, da je poleg veržejske i črensovske godbe sodelüvala tüdi bakovska godba pod vodstvom g. vučitela Deškoviča. Ta godba je ešče mlada pa je pokazala že zdaj izredno izvežbanost i izgleda, da bo to v kratkom časi edna zmed najbolših godb v našoj krajini. Kak drügim, tak se Seveda Vodstvo Martinišča tüdi g. Deškoviči i vsem njegovim požrtvovalnim muzikantom za izkazano dobroto na tom mesti najlepše zahvalüje.
Slovenska krajina.
— Visitacija šolskih sester v Slov. Krajini. Naselbine šolskih sester v Slov. Krajini, najmre v Žižkih, D. Lendavi i Turnišči je obiskala preminoči tjeden č. mati Pulpach Marija Aurelija iz Eggenberga poleg Graca. Častita mati nosi veliko skrb i lübezen do naših šolskih sester v Jugoslaviji i njim žele popolno razširitev i velikoga düha sv. Frančiška Asiškoga.
—	Vinska razstava i vinsko senje v D. Lendavi. Oboje je bilo 24. aprila i oboje je organizirala vinarska podrüžnica, štera je bila komaj lani 13. dec. Ustanovlena. Goric je v okolici Lendave 1350 oralov, v drügih krajih Slov. Krajine pa 360 oralov. A za te gorice se je dozdaj malo brigalo, da bi se zbolšale z svojimi pridelki. Prva je začela brigo nositi za naše gorice ta vinarska podrüžnica, štera se je ustanovila po trüdaj g. kmetijskoga referenta, Lipovca. Vinsko razstavo je odpro g. ing. Mikuž Franc, predsednik srezkoga kmet. odbora, navzoči je bio dr. Farčnik Anton Srezki načelnik, i zastopnik bana Zupanič Ivo, zastopniki kmetijskih zdrüženj i vnogih gostov. Razstave se je vdeležilo
135 posestnikov z 435 steklenicami. 15 vzorcov ne je bilo sprejetih, vsi ovi so pa bili vrščeni v pet razredov. V prvom razredi se je našlo pet vzorcov. Vina so spoznana za lehka i pitna. Razstavilo se je tüdi nekaj vin iz Medjimurja i Ljutomera. Pred bojom je v Lendavskih goricaj bilo boljše vino kak v Medjimurji. Zdaj smo pa zaostali za onim. Po raztavi se je dognalo, da najbolša vina rastejo na bregaj : Sv. Trojstvo, Benec, Za gradom i Ludovec. Posebna priznanja so žela sledeča vina : Laški rizling vlastelinstva, mučkat Magdiča, kevedinka Skoberova, mešnano Polakovo, Thauschovo, Vukanovo i črni burgundec Polakov. Rastavo je omogočila banska uprava, srezki kmet. odbor i občina D. Lendava z svojimi prispevki. Razstava je bila vzgojnoga pomena. Naši goričanci so dobili priliko, da spoznajo pravo obdelavavje goric i pridelavanje bošega vina, ka dobijo v svojih pridelkaj plačan svoj velikanski trüd.
—	Poprava. V zadnjoj številki se je v članki „Več dühá“ proti konci malo zamotalo Mesto „primernoga jezika“ bi moglo stati: „pismenoga“! Dale bi moglo stati : „Grdo páčenje jezika pa je, kak ništerni delajo . . .“ i dale kak je prav natisnjeno. — V istoj številki na str. 3. more biti leto Košičove smrti 1867, ne 1807.
—Hodoš. Za nove občinske odbornike so postavleni od banske uprave sledeči : Vilmoš Abraham, Škalič Matjaš, Schek Ludvik i Kalman.
-- Dolič. Razrešen je dužnosti župana Lenarčič Jožef i je na mesto njega imenüvani Horvat Jožef. Za odbornike mesto Kiselak Janoša, Bakan Jürja, Špilak Franca i Majc Franca, so imenüvani za odbornike Zrim Števan, Gredar Franc, Bakan Franc i Škaper Franc.
—Šoloobvozna deca sedmoga i osmoga šolskoga leta majo dopüst od. 1. aprila do 1. novembra, če starišje to zaprosijo od vučitelstva. Vučitelstvo je dužno te dopüst dati, a samo pri dobrom šolskom napredki. Če vučitelstvo šteromi deteti odpove te dopüst, se stariš more pritožili na srezko načelstvo.
— Nesreča. Neki motorciklist je zavozo v D. Lendavi pri Brünnerovoj trgovini v drevo. Motorciklin se je pokvaro, druge vekše nesreče zato neje bilo.
—	Zahvala. Podpisani se na tom mesti srčno zahvalim vsem, ki so mi obranili moje stanovanjsko poslopje pri priliki ognja na mojoj zadnjoj hrambi. Z izrekom ponovne zahvale vsem, kak gasilcom tak ostalomi prebivalstvi osobito pa ženskomi spoli, štere so tak vörno donašale vodo, in gosp. lekarnari Peklo-i v Beltincih, šteri je obvezao ponesrečence pri ognji s svojim materijalom. Ostanem z odličnim zahvalnim pozdravom — Kreslin Jožef, gostilničar v Beltincih.
—Bogojina. Na osnovnoj šoli je bio do zdaj napis R. K. osnovna Šola. V zadnjem časi je pa bio te R. K. (rimsko katoliška) zbrisani. V fari je zavolo toga nastanolo razburjenje i ništerni gučijo, da je g. upravitelj Brelih to na svojo roko dao napraviti. Zato nas g, upravitelj prosi, naj objavimo, da je to včinjeno na zahtevo oblasti, ar po novom šolskom zakoni smejo šole meti samo napis „državna osnovna šola“ ali se pa imenovati po kakšem slavnom moži. Razmi se pa, da bi tüdi črki R. K. ešče dugo lejko ostali, če ne bi ništerni lüdi tak strašno v oči smicali. G. upravitelj Brelih je pa morao samo to včiniti, ka njemi oblast i zakon zapovedavle.
Nedela              (Sv. Trojstva, ali  po Ris.)
Vu onom vremeni pravo je Jezuš vučenikom svojim : Dána je meni vsa oblast na nébi i na zemli. Idoči záto včite vse národe, krstšávajoči njé vu iméni Očé, Siná i Dühá svétoga : vučévši je zdržávati vsa, šterakoli sam zapovedao vam. I ovo jas sam z vami vse dni notri do skončanja sveta.
„Če pa ni skoro nikoli doma —“.
„Te si pa morate sami paziti na vrt“.
„Pa mlado drevje mi režejo.“
„Komisijo dajte ven pripeljati —“. In kaj naj bi napravil Korén ? Z Anino se je skregal. Da njeni deci polomi noge, kadar še pridejo na njegovo. Deca se res niso več tako metala po njegovem, in palice so skrivaj odnašali iz njegovega loga, zato pa so doma bolj kričali. Najmanjši je jokal na vso moč, najstarejša je kričala nad njim, dva sta se bila in zevala, dva sta pela na ves glas ! Pomislite kadar šest ljudi kriči. Poleg pa hodi Korén in mora vse to poslušati, in paziti mora, da ne hodijo delat kvara na njegovo. Z bičem v roki mora okoli hoditi. Če pa gre na njive, pa je trava po vrtu vse dol vržena, v logu manjkajo veje, ptice, sadje poleti. In kdo je temu kriv ? Anini seveda. Kajpak, če je šest otrok v majhni hišici, na tesnem vrtu, kjer ni trave, ne drevja, ne ničesar. Nazadnje pa še župnik pridiga. da so srečne matere, ki imajo mnogo dece, ker imajo v nebesih zasluženje. Župnik lahko tako pridiga, ker mu ni treba ves dan, na življenje poslušati tega kričanja. Če bi bil pa na Korénovem mestu, bi drugače pridigal !
Korén pa je bil star in ga je nekega dne udarilo. Ko je teliko, ozdravel, da je lahko sedel, ga je žena vsako jutro odvlekla na solnce, kjer je ves dan posedal. Ona je bila pač mlada. Ob delavnikih je delala na njivah, v nedeljo je pa šla k maši in k sosedam. Njega je pa tako puščala. Kruh mu je postavila na stol in mu z vrčekom
vodo priložila. Gospodariti ni mogel in ni mogel skrbeti in gledati kako ona in težaki delajo. — Voda v vrčku se mu je segala, kruh posušil. Čutil je, kako je zapuščen. Anina deca se ga niso več bala. Kričal je na nje in njim kazal bič. Ali kaj, ko ni mogel za njimi.
Ko je bil žejen, je pa vendarle poklical Anino Ančko, da bi mu zajela vode.
„Je ni doma”, je dajal Vanek.
„Kje pa je ?“
„Na polju dela.“
„Te mi pa ti hodi vodo zajet.“
„Če me ne boste bili —“, je dejal dečak.
„Zakaj ?“
„Ker sem porišče vrezal v vašem logu“.
„O ti huncut“, se je Korén razsrdil. „Lepo joušo mi je vrezal.“ Nazadnje pa je le rekel: „Ne bom te bil, samo vodo mi zajaj.“ Vanek je šel in zajal vodo in lepo splavil vrček. Koren je dolgo pil. Potem si je zaželel jesti. V čebru ima lepo meso, žena pa mu ga noče dati.
„Pojdi v hišo“, je dejal nazadnje otroku. „Pod ženini ni vzglavjem je ključek od čebra, vzemi nož in krožnik (tanjer) in mi vreži malo mesa.“
Vanek je šei in prinesel čez nekaj časa lep kos mesa stricu in kruha.
„Na ti malo“, je odrezal stric Vaneku in mu dal.
Ko so Anini trije, ki so gledali prek plota videli, da stric Vaneka ne tepe, temveč mu je celo dal meso, so nenadoma prišli vsi pred njega, držali prste v ustih in gredali strica.
„Lačni ste?“ je dejal Korén. Deca niso odgovorila, zato jim je odrezal vsakemu košček. Posedli so v travo in jedil, gledaje strica.
„Kaj ne morete hoditi?“ je vprašal eden.
„Ne, zadelo meje“, je razlagal stric.
„Kako, zadelo?“ je vprašal drugi.
„Tako, da ne morem desne noge gibati.“
„Siromak“, je dejal tolažilno Vanek.
„Ali se lahko tu igramo ?“ je vprašal Jožek.
Koren se je sprva hotel razsrditi, potem pa je dejal, da lahko. Gledal jih je kako so se metali po travi. Zdelu se mu je, da gleda nekaj novega, česar še ni videl. On ni imel otrok in zato ni mogel razumeti tega življenja.
Potem so se spomnili na maline.
„Ali gremo lahko maline stepat ?“ je vprašal Vanek.
„Pojdite, pa še meni malo naberite. Samo ne, da bi padel z drevesa —
In tako gre zdaj življenje naprej. Stari Korén sedi na stolčeku in se greje na solncu. Kričanje se je preselilo z Aninoga vrta na njegovega. Trije najmlajši in Vanek, ki jih pazi, so vsak dan pri njem, mu postrežejo, naberajo sad, če si zaželi. On pa jih gleda, gleda življenje pred seboj. Ko ga pa zvečer žena spravlja v sobo in se zadira nad njim, mu je hudo in vselej si skrivaj obriše oči. — Če bi imel deco bi bilo vse drugače. Deca se ne bi spodtikala ob njega.
In zato si vedno želi, da bi bil sam doma, da bi se lahko Anini otroci igrali pred njim, in bi jih on gledal.
4
NOVINE
22. maja 1932.
Izjava.
Podpisan Zemlič Štefan, gostilničar in izvozničar živine v Beltincih izjavlam na članek, ki je objavlen v Murskoj Krajini 15. maja sledeče :
1. Tovarna mesnih izdelkov v Murski Soboti ravno tak sme küpüvati živino, kak podpisani.
2. Ne stoji to, ka bi v Dolnje-Lendavskom srezi bile cene nišiše, kak v Sobočkom srezi, nego je ravno naopak, v Sobočkom so nišiše, ka vsako dete zna.
Beltinci, 16. maja 1932.
Zemlič Štefan.
PRODAM SATNICO
(mülép) Neuser-sistem 23/27 em i dž. á 1 kg 40 Več se zve pri PUCKO JOŽEF-i Ivanci p. Bogojina.
AGRARNE ZADEVE
Odgovorni urednik lista „Novine“ v Murski Soboti, Križova 4, gospod
Edšidt Janez,
Murska Sobota.
Sklicujem se na člen 26 zakone o tisku ter Vas prosim, da blagovolite objaviti popravek ki se nanaša na notico v Vašem listu štev. 17. od 24. 4. 1942 na strani 4 stolpec 1. pod rubriko „Agrarne zadeve“ z nadpisom : „Zmaga agrarne zadruge“.
Ni res, da bi bil g. Turk: tožen z ozirom na sklep velikega občnega zbora agrarne zadruge, ampak je vložil tožbo g. Klekl Jožef. Župnik v pokoju v Črenšovcih.
Ni res, da bi rabo g. Dragotin Turk žaljive izraze napram agrarni zadrugi ampak je res, da je kritiziral postopanje g. Jožefa Klekla, župnika v pokoju v Črenšovcih.
Ni res, da bi zadrugo zastopal g. dr. Leskovar, odvetnik v Mariboru, ampak je res, da je imenovani g. odvetnik zastopal g. Klekl Jožefa, vp. župnika v Črensovcih.
Ni res, da bi bila v procesu zmagala agrarna zadruga, ampak je v prvi instanci 
zmagal g. Jožef Klekl, župnik v pokoju v Črenšovcih.
Prosim, da objavite ta članek v smislu določil člena 27. zakona o tisku z dne 6. avgusta 1929 s spremembami in dopolnitvami do 1. marca 1930.
Z odličnim spoštovanjem : DRAGAN TURK Zagreb, Dalmatinska ul. 10/ӀӀ.
Pravilnik za izvršavanje agrarnoga zakona. Člen 21. Če se revizija agrarnih subjektov mora dopuniti, se to mora v najkračišem časi zvršiti. Če uradnika ne potrebno poslati v dotično občino, zadostüje poročilo Županstva občine, da spremembe v odločbi izvedejo. — Poleg düšnevesti je dužen župan podpirati siromake i ne gledati ná rod, na prijatelstvo i nikaj drügoga. Da če bi se sledkar dognala krivica, bi noso odgovornost i to veliko, sam župan.
Seja načelstva, nadzorstva i odposlancov agrarne zadruge je dnes, 22. maja v Črensovcih ob 3. popoldnevi v Našem Domi.
Mesnica agrarne zadruge v Beltincih. V najkrajšem vremeni se odpre pri
g. Zemlič Štefani mesnica agrarne zadruge v Beltincih. Vsaki ki žele dobiti meso, naj se javi pri Smodiš Štefani v Beltincih, on pa naj Vodstvi naznani v Črensovce priglašence.
Rojarstvo.
Tü smo vidili i dokazali velikost košov. Neobhodno potrebno pa je v kakšem razmerji naj bo velikost z merov ali kakša naj bo oblika koša?
V tom pogledi pa so jako velke razlike. Težko je najti v naših vinjakaj 2 ali 3 koše ednake, i tüdi rojar ne ve razložiti zakaj ma vsaki koš svojo obliko.
Pri zidanji satja je koš tem slabši, kem bole je špičasti. Odzgoraj, gde Včele začnejo zidati gerpe je v takšem koši malo prostora i se komaj stoti del včel zaposli. Pri tom deli je pa vsaka minuta nenadomestliva. Mogoče ešče dnes ali vütro mamo dobro pašo, potem pa naednok preneha, kak bi odrezao. Če opazüjemo v koš stepene včele, vidimo, da začnejo zidati zgoraj, kde je koš najvoskejši i tam dela malo včeo, vse drüge pa visijo v grozdi okoli koša.
Da je to tak, nam prvič svedočijo Včele v gnezdi, drügič pa na dne koša puno drobtinic voska, šteri je tam vničen, ar ga včele ne pobirajo.
To pa je najbolše skrivališče za črve. Če je pa koš zgoraj ravno tak široki kak spodkar, pa pridejo vse Včele na delo i pri takšem ne vidimo včel v grozdi i tüdi ne zgübimo dragocenoga voska.
Oblika koša igra velko važnost.
Tisto pašo, štero ešče par dni ma na razpolago mlada drüžina, jo mora ta izkoristiti, da si satje sezida do dneva i ga po možnosti zanosi z medom. V špičastom koši pa včele toga ne morejo napraviti i to ne njüva krivda, liki rojarova nevednost i nemarnost za napredek.
Odzgoraj vednaki koš ma to slabost. ka se v njem gerpe rade lomijo ali krivijo. To napako pa odpravimo tak, da denemo v koš dve ali tri palice. To pa v višini edne trtine od zgora navzdol.
Špičasti koši pa majo tüdi to slabo lastnost, ka v slaboj paši Včele delajo trotove celice.
Na podlagi toga dva važniva zroka govori vse za široki koš. Ne samo to, ka Zidanje satja ide hitrej, nego se ognemo tüdi trotovskoga satja. Iz toga sklepamo, da naj bo višina i širina koša v razmerji 34 do 40 cm, zato ka se v toj višini naredi najlepša gnezda.	(Dale.)
Pohištvo
kakor postelje, omare, stolce, šotoman-divan, nadalje gotove škrinje (trüge) najfalejše dobite pri ŽELEŽINGER KONRADI M. Sobota, Lendavska cesta 8. (prek od Benka.)        3
Stanovanje
v bližini M. Sobote se da od 1. junija v najem. Obstoji iz 2 sobi, kühnjov, kletjov i. t. d. ograček, falat njive, prostor za rejo domače živali. Stanovanje je süho, prostorno i na zdravom kraji. Pojasnila se dobijo na 1 uredništvi NOVlN v M. Soboti Križova 4.
APNO,
lepo belo naročite najceneje vedno le pri nas. APNENICE, POLZELA.	1
Prava potolažba za živino betežne lüdi
je moja zdaj izišla knjiga ! Vtoj knjigi Vam pokažem vzroke Vaše bolezni, i kak se Vi s toga zvračite. Te evangelium zdravja pošlemo vsakomi
popolnoma kšenki,
či te pisali na podpisani naslov. — Na jezere zahval dokazüje nepobitni uspeh neumornoga i vestnoga raziskavanja v blaginjo trpečega človeštva. Tisti ki pripadajo
velkoj četi živino betežnih,
i vsi tisti, ki trpijo na raztrešenosti, tugi, oslablenji spomina, nervoznih bolečinaj v glavi, napadih čemererov, želodčnih motnjaj, prevelikoj občütlivosti, trganji v členkaj, splošnoj ali delnoj oslablenosti i neštetih drügih pojavih betega,
morejo zahtevati molo knižico potolažbe !
Tisti, ki jo bodo pazlivo prečteli, bodo prišli do radostnoga spoznanja, da obstoja enostavna i edina pot do zdravila i živlenske radosti. — Ne odlašajte i pišite še dnes !
Ernest Pasternack, Berlin SO
Michaelkirchplatz Nr. 13., Abt. 890.
Javna dražba.
Dne 24. maja 1932. se vrši ob 11 uri dopoldan javna dražba
mlatilnega stroja in parne lokomobile
na licu mesta v Beltincih pri gospodu Štefan Kočarju. Oba stroji se nahajata v najboljšem stanju.
Pojasnila daje D. E. S. A. družba r. o. z. podružnica
MARIBOR.
Za Prekmursko Tiskarno odgovoren : Hahn Izidor v M. Soboti.
Izdajatelj : Klekl Jožef.
Odgovorni urednik : Edšidt Janez v M. Soboti.