Najetji državah V«Ua za m leto - - - $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za Now York cdo leto . $7.00 Za inoMnutvo celo loto $7.00 a j GLAS List slovenskih .dehnrcer y Ameriki, I The largest Slovenian Da2j in the United States. - Issued every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 TILBVON; iters« Class Matter, September 21« IMS, at the NO. 142. — STEy. 142. Office at New York, N. Y„ under Act sf ef March 3, 1879 TELEFON: GBsfissa B—2S7I NEW YORK, THURSDAY, JUNE 1«, 1931--^ČETRTEK, 18. JUNIJA 1931 VOLUME "DRŽAVA KONTROLIRA MLADINO"-PRAVI BENITO mussolini priznava potrebo vere, toda v vzgoji mora imeti država prvo besedo Zastopniku nekega francoskega lista je italijanski ministrski predsednik deloma razkril svojo du* šo. — Spor med italijansko vlado in Vatikanom je nastal baje zaradi vplivov bivše ljudske stranke. — Oni ljudje v Italiji, ki se ne strinjajo s fašistično stranko, morajo molčati ali se pa izseli-' ti. — Atentat v Turinu. PARIZ, Francija, I 7. junija. — Jutri bo tukajšnji dnevnik "Journal" objavil poročilo svojega posebnega poročevalca, ki je obiskal italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija. Mussolini je razkril poročevalcu svoje nazore o veri, mladin^ in državi. Med drugim mu je rekel: — — Vera je brezpogojno potrebna, ne samo za navaden narod, pač pa tudi za elito družbe in za znanost, katero izpopolnuje. — Želel bi, — je dejal italijanski diktator, — da bi vera prepojila ves narod in da bi se vsak otrok učil katekizma. Z veseljem bi zapovedal vsako nedeljo vsem fantom in deklicam, naj gredo, oblečeni v balillske uniforme, ki obhajilu. S tem imajo du-hovniki opravka, to je vera. Vse ostalo je pa politika, in politika sem jaz. — Nikdar ne bomo dovolili, da bi se kdorkoli na katerikoli način vmeševal v državne zadeve. Moje načelo je jasno: — V državi mora biti vsebovano vse, izven države ne sme biti ničesar in ničesar proti državi. — Kakorhitro otrok toliko doraste, da je sposoben za učenje, pripada državi in edinole državi. V tem pogledu ni nobene delitve. Nemara boste rekli, da je to do skrajnosti pretirana špartanska doktrina. Nihče pa ne more tajiti, da ta doktrina ni jasna. Mi se nahajamo v procesu rekonstrukcije Italije. Iz tega procesa se bo razvila velika Italija. To je silna naloga, ki se je po mojem mnenju . ni še ijihče prej lotil. Stari Rim nima ničesar skupnega z dva-inštiridesetmilijonskim narodom. ^ Mussolini je odločno zanikal splošno razširjeno trditev, da se cilji fašizma ne dajo prilagoditi naukom katoliške cerkve ter nadaljeval: — — Vera potrebuje podporo avtoritete, avtoriteto pa izvajamo mi. — Organizacija "Katoliška akcija" je bila že večkrat posvarjena, — je izjavil Mussolini. — Na čelu tega gibanja so stali nezadovoljneži, ki so svo-ječasno pripadali ljudski stranki, ki je bila seveda razpuščena. Ti nezadovoljneži nas sovražijo, kar je v gotovem oziru umevno. Njihov vpliv se je kmalu občutil tudi v Katoliški akciji. Vatikan je bil ponovno posvarjen pred nevarnostjo, ki mu preti, če bi se začel pečati s političnimi zadevami. V ljudeh bi se prav lahko vzbudilo protiklerikalno mnenje, in posledice tega bi utegnile biti usodepolne za marsikaterega visokega cerkvenega dostojanstvenika. Nič se pa ni zgodilo, ker sem pravočasno jaz posegel vmes. Poročevalec, ga je vprašal, če mora biti v Italiji vsakdo fašist ali pa oditi iz dežele. — Ni tako hudo, — je odvrnil Mussolini. — Toda mi ne trpimo nobenih napadov na naš režim. Niti razpravljati ni dovoljeno o našem režimu. Ljudem, ki ne soglašajo z nami, pa nas puste v miru, se nič ne ne zgodi. V gotovem slučaju je pa za take ljudi najboljše, če odidejo iz dežele. — Nikar ne mislite, da imamo dosti nasprotnikov. Nasprotnikov fašizma je le pičlo število, dočim je fašistov na milijone. vatikanska armada bo povečana Plemenitaška straža bo povečana za trideset novih članov. — Papeževa armada bo štela nad devetsto mož. VATIKAN CITY, Vatikan, 17. junija. — Papež Pij XI. je sklenil povečati vatikansko armado za trideset častnikov. Njegova armada bo imelu potemtakem devetsto častnikov in mož. Trideset novih rckrutov ie bilo izbirnih iz velikega števila kandidatov. Svoje mesto bodo zaveeli v tale oz van! pleanenitašfki gardi, ki je naj odličnejša edinica papeževe armade. Kot že ime razodeva, služijo v nji sami katoliški plemiči. Eden izmed novih častnikov je dom Vttorio, sin Frances ca Camilla Massima, suprintedenta vatikanskega poštnega urada. Plemenitaštei straža služi pap" u pri najvažnejših cerimonijah. Zbor 3e bil organiziral papež Pij VII. leta 1801. bruening je zopet zmagal Zbor najstarejših se je odločil proti splošni zahtevi. —- Bruening obljubil izpremembo v postavah. BERLIN, Nemčija, 17. junija. — Svet najstarejših je nastopil danes, ko je izjavil državni kancelur Bruening, da bo etn in njegov kabinet odstopil, če bo sklicana posebna seja drža vnega zbora. Popoldne istega dne je umaknila tudi soatjalrstifena stranka svoj siklep, naj se skliče finančni kc»mi-tej državnega zbora, še predno se je sestal svet naj stare jšnih. Kancelar je Obljubil, da se bo takoj pričel pogajati z voditelji vseh strank, glede sredstev, da se modificira postave, ki so (bile uveljavljene pretekli teden. Vlada je fejavila, da nrnp, ničesar proti amentdiranju teh, postav, a da hooe, da -se j":h 'bo upoštevalo. oboroževanje vodi k vojni Značilna izjava predsednika Columbia univerze, dr. Murraya But-lerja, v madžarskem parlamentu. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 17. junija. — V tukajšnjem parlamentu je govoril včeraj dr. Nicholas Muray Butler, predsednik newvo-ške Columbia univerze. Govoril je kot predsednik Carnegijeve mirovne ustanove. Posebno pažnjo je posvetil onim državam, ki se oboro-žujejo "zaradi vv.rnotsti"' ter zaključil svoj govor z ugotovi tj o, da so največja nevarnost za mir one de-že, ki so najbolj oborožene. — Nobena dežela — je dejal — pa naj je še tako obljudena, še tako? begata in še tako dobro Oborožena, si ne more s svojimi lastnimi močmi za jamčiti varnosti. Ne oziraje se na gospodarski procvit, ne more doseči varnosti država, ki se zanaša sama nase. — Ne rečem prerfveč, ako pravim — da preti najbolj oboroženi deželi največja nevarnost. — Vsako oboroževanje vodi v smeri proti vojni, moderno vojeva-nie pa ne prinese dobička nobeni državi, ki je v njem udeležena. briandje premagal opozicijo Smrt ruskega velikega kneza. ANTTBES, Francija, 17. junija. — Danes je umrl tukaj brat pokojnega velikega kneza Nikolaja, veliki knez Peter. Njegova žerva Melica je sestra italijanske kraljice Helene. slepa je 1zpregledala Slavnemu philadelphij-skem zdravniku seje posrečila že tretja operacija. — Od rojstva slepa je izpregledala. MERCHANTVIIiiE N. J., 17. jun. Dr. H. Moore, slavni phUadelphij-ski zdjavnik, je dal vid 31-letni Miss Mary Mor ley, ki je 'bila od rojstva slepa. Pred njo je operiral že dva slepca. Žal, da je drugi bolnik — neki šestnajstletni fant — kmalu po operaciji umrl, ker ga je zadela srčna kap. Imel je namreč preslabo srce, ki ni moglo prenesti narkoze, Miss Morley je bila operirana pred šestimi tedni in sicer najprej na levem očesu. Na desnem očesu jo bo operiral prihodnje leto ter ji bo napravil novo punčico. Ko so ji včeraj odvzeli obveze z očesa, ni od samega veselja vedela, kaj početi. Posebno so jo zanimale rože in ptice. — TietO tam je pa človek, kraj ne, je refcla in pokaeala v kot, kjer je stal njen oče. — Stavim, da je moj oče. Velike predmete razlikuje, ne potna jim pa imena. Pravi, da si je v svoji večni temi hišo(in in drevo vse drugače predstavljala kot ^ta v resnici. Ministrski predsed. Laval se je postavil brezpogojno na stran zunanjega ministra. — Dobil je 51 glasov večine pri glasovanju v poslanski zbornici. PARIZ, Franciaj, 17. junija. — Francoski zunanji minister Aristi-de Briand je dobil danes s pomočjo ministrskega predsednika Lavala v poslanski zbornici netvo zaupnico, ki se je obračala prati napadom opozicije napram njegovi inozemski politiki. Briand sam se ni udeležil debate. Le enkrat je zaklLcal svojemu glavnemu nasprotniku, poslancu franklin Bouillonu: — Vse, karpra-ivite, je napačno! I Ministrski predsednik Laval je opozoril poslance na to, da je skrajno nevarno spustiti se v prereka-nlje glede zunanje politike Francije. Ministrski predsednik je branil u-radovanje zunanjega ministra ter izjavil, da so vsi ministri zadovoljni ž njim. Pri tem je p- -idarjal, da ni vlada opustila ničesar, da zavaruje varnost francoskih meja. — Vsijjki zražajo vladi svoje zaupa nje, so prijatelji miru/ — je rekel ministrski predsednik. — Francija je v interesu miru napravila velike popuste. Proti njim se ne dviguje rfoben pomislek. Vse pozivam, naj mi stoje na strani z zaupanjem. Ministrski predsednik je dobil večino 43 (glasov. Večina je pooneje naraisla na 51 glasov, kakorhitro se je glasovalo za Brianda. Ministrski predsednik Laval je v uradu pet mesecev. Njegov prvi kabinet je odstopil, ko je odstopil prejšnji predsednik Doumergue, a njemu sledeči predsednik Douiher ga je zopet poklical nazaj. Pred debato glede zunanje politike Brl-anda je sklenila zbornica, da preloži do 'četrtka .vprašanje glede mornarice. h. h00verju prerokujejo popoln poraz Senator Caraway primer ja Hoover jev govor z govorom, ki ga je imel predsednik Taft v Vi-noni. WASHINGTON, D. C., 17. juniju. Senator Caraway, demokrat iz Ar-kairsasa, je danes primerjal govor, ki ga je imel te dni predsednik Hoover v Indianapolisu, z govorom, ki ga je imel Taft v Vinoni. Oni govor je bil odtujil republikanske progre-sivce, česar posledica je 'bi>a, da je bil leta 1912 izJvoljen Wodrow Wilson predsednikom. HOdverjevi nazori o tarifu, poljedelstvu in depresiji so skrajno nazadnjaški. Politični opazovalci so mnenja, da bo zadnji predsednikov politični dokument ojaižil gibanje za de-monstraenjo progresivcev na republikanski konvenciji. V.Vivoni je Taft proslavljal Pay-ne-Aldrichevo predlogo, dočim je Hoover izjavil da bo republikanska stranka vztrajala pri Hawley-Smoot predlogi. Posebno je tudi častil večinskega voditelja v -senatu, Watsona, in nje-gome tovariše Robimsona, Wood a, Purnella in Vestala. Vsi so znani kot veliki reakcijonarci. Obenem se je pa tudi izvedelo, da pisarijo pregresivni senatorji iz zapadnih držav pennsylvanskemu govemerju Pfnchotu navdušena pisma, v katerem hvalijo njegov go-vir, ki je imel na konferenci go-vernerjev v French Lick, Ind. Pinčhot bo vkratkem odpotoval v Portland, Ore., ktjer bo feiotvoril pred skupino starih raziskovalcev Alaske. Pri oni priliki se bo tudi posvetoval s progresivci. pu protestira proti vladi na Španskem Nuncij se je oglasil radi izgona kardinala Se-gure. —Primas je medtem že dospel v Francijo. VATIKANSKO MESTO, 17. jr~" j a. — Papež Pij XI. je dal danes pa-peškemu nunciju v Madridu navodila, naj protestira pri španski vladi proti izgonu kardinala Segure. "Osservatore Romano" pravi, di je naslovljen protest ne le na nuncija, temveč tudi na zastopnike katoliške Španske in katoliški svet v splošnem. HENDSAYE, Španska, 17. Kardinal Pedro Segura y Saenz, primais Španske, je dospel danes zjutraj ob petih semkaj. Izgnani patriarh je bil zelo izmučen od dolge vožnje. Na španski strani mosta je sprejel majhno skupino ljudi, nakar ga je španska do-licija spremila na francosko stran. V DAVKIH IŠČEJO POMOČ — Na privatnih sestankih včasi voditelji fasižma navdušeno razpravljamo o tej ali oni zadevi. V gotovem momentu pa pravim: — Zadeva je zaključena! — in takoj je razpravljanja konec. Nato jaz odločim, in sleherni je zadovoljen. Pred vstopom v fašistično organizacijo mora sleherni priseči brezpogojno pokorščino. Na poročevalčevo vprašanje, če bi bil fašistični sistem tudi v Franciji izvedljiv, je Mussolini odvrnil, da bi bil. TURIN, Italija, 17 . junija. — Sinoči so na treh krajih eksplodirale bombe, ki pa niso povzročile posebne materijalne škode. Ranjeni ni bil nihče. Prva je eksplodirala v bližini mestnega muzeja, drugi dve pa v Valentino parku. Policija domneva, da so jih položili komunisti. morje vrača svoje žrtve -1—. Tudi truplo kapitana ponesrečenega parnika so našli. — 77 trupel leži v starem vojvodskem gradu v Bretagne. ST. NAZAIRE, Francija, 17. junija. — Kot je objavil tukajšnji pristaniški poveljnik, je bik> danes zjutraj najdenih par nadaljnih žrtev izletniškega parnika "St. Phili-bert", ki leži v globini do 30 čevljev. V njem je še dvesto nadaljnih žrtev katastrofe. Trgovsko ministitstvo je dunes odredilo dvignenje ponesrečenega parnika. To se bo zgodilo, kakorhitro bodo dospele potrebne dvigalne ladje. Odgovornost za ladijsko nesrečo bo ugotovljena takoj, Mp bo izvršena preiskava. NANTES, Francija, 17. junija. — V starem gradu tukajšnjega vojvode Bretagne je ležalo danes 77 trupel nesrdše "St. Bhiliberta". Pogreb se bo vršil v četrtek ADVERTISE in "GLAS NARODA" NENAVADEN POJAV NA IRSKEM GALWAY, Irska, 16. junija. — Iz gore Slievenkilla v Le it rim okraju se je začela valiti črna, kaši podobna, masa. Mbea. ima zelo neprijeten duh ter se vali v takih množinah, da se po nekaterih ulicah ne more vršiti promet. Znanstveniki se zelo zanimajo za ta nenavaden pojav. WASHINGTON, D. C.. 17. juniju. V parlamentarnih krdjih so danes deloma priznavulno, deloma odklo-njevalno komentirali reformo glede -davkov, katero je priporočil Hoover včeraj. Nasprotniki izjavljajo, da bo ta korak le poglobil finančno bedo in stanje zvetane vlade,' Senatorji izjavljajo, da bo mogoče znižati davke in obenem tesneje napeti davtčno vreteno, če se razširi davek na sttvari, ki so dosedaj še proste. Senator Caraway se je obrnil z o-atrimi besedami proti zahtevi, naj se zvali davke na pleča bogatinov. HAWKS DOSEGEL NOV REKORD RIM, Italija, 17. jtmija. — Danes dopoldne ob desetih je pristal tukaj ameriški kapitan Frank Hawks, ki je poletel iz Londona na 4 urah in 39 minutah. Letel je z naglico dvestotih milj na uro. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 500 __________________ $ 9.35 Din 1000 _________________ $ 18.50 Din 2500 ____________________ 5 45.75 Din 3000 __________________ $ 54.60 Din 5000 __________________ $ 90.50 Din 10,000 ..................... $180.00 V ITALIJO Lir 100 _____________________ $ 5.75 Lir 200 J._________________ $11.30 Lir 300 ____________________ $16.80 Lir 500 _____________$27.40 Lir 1000 _____________$54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbin«: znaša 60 centov za vsako posamezno nalnu žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, n $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25. Za fcrplftčllo večjih zneskov kot sgoraj navedeno, bodisi ▼ dlnarjO, lirah ali dolarjih, dovoljujemo ie boljše pogoje. Pri velikih nskMi lih priporočamo, da se poprej a nam pismenim potom ■porasumt* te slede načina nskaslla Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER sa pristojbina Jfe« Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, H* T. Telephone BArclaj 7—0380 T- 9 NEW YORK, TVUBSDAT, JUNE 18, 1931 BABiT te Hi & Owned tad Published by nofiNiG rraunmNa OOMQPANI (A Corporation) frank lalair. PrMldent L. Benedlk. TttM. Mate* of Mflua of the corporation and addressee of «bm officer«: Bit W. lttta Street, Boroofh of Manhattan. New York City. N. Y. "QilB NABODA (Vote* •( the re^le) Day Except. Sundays and Holidays Iz e. In celo leto velja list aa Ameriko In Kanado--------$«.00 ga pol leta_________$3.00 fta četrt leta »41.50 Za New York aa celo leto $7.00 Subscription Yearly $6.00. Za pol leta ................................$3.50 Za inozemstvo aa celo leto---.37.00 Za pol leta ______________________________-$350 Advertisement on Agreement. -Olas Naroda" lahaja vaaM dan imemM nedelj ln praaalkor. prosimo, da m podpisa ln osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se bla-po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, tudi prej in Je blTalUč« naznani, da hltrfeje nAJde-mo naslovnika. "GLAS NARODA", 31« W. ISth Street. New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3873 HOOVERJEV GOVOR V ponedeljek je govoril v Indianapolis predsednik Hoover zastopnikom republikanskega časopisja. Navzoči so sicer ploskali njegovim besedam, v srcu se pa najbrž niso strinjali ž njimi. V splošnem je Hooverjev govor tudi vso deželo silno razočaral. Njegovega govora je vse pričakovalo z veliko napetostjo. Domnevali so namreč, da bo kaj konkretnega predlagal, kar se i>a ni zgodilo. Z izbranimi besedami je potolažil narod, da bo sedanja kriza srečno prestana in da 'bodo iz nje izšle Združene države bolj mogočne in gospodarsko dosti bolj trdne kot ; so bile kdaj prej. Predložil je tudi nekak črt za bodočnost >ter rekel v zvezi s tem: — — V prihodnjih dvajsetih letih bo prebivalstvo Združenih držav naraslo najmanj za dvajset milijonov oseb. Za te ljudi bomo zgradili štirje milijone novih in lepših domov, na tisoče in tisoče novih in lepših mestnih poslopij in na tisoče in na tisoče tovarn. Naše ceste bomo podaljšali za tisoče in tisoče milj. Inštalirali bomo stroje, ki bodo proizvajali petindvajset milijonov konjskih sil. Produkcija na farmah se 'bo povišalo za dvajset odstotkov. Za teh dvajset milijonov ljudi bomo zgradili nove parke, šole, vseučilišča in cerkve. Tem ljudem bo treba manj delati 'te£ bodo imeli več časa za razvedrilo in za zabavo. Skrbeli bomo za večje razširjenje- bogastva, za zmanjšanje revščine ter za zmanjšanje števila zločinov. To je širokopotezen načrt, ki bo vsekakor uveljavljen. Uveljavljen pa ne bo s posredovanjem vlade pač pa potom privatne inicijative. Prebivalstvo Združenih držav je pričakovalo o d Hoovera, da 'bo obrazložil kak širokopotezui vladni načrt za odpravo sedanje krize. Zdaj je treba pomagati, zdaj, ko je v Ameriki najmanj šes4t milijonov ljudi brez dela in strada ž njimi vred nad dvajset milijonov ameriškega prebivalstva. Kaj bi se brigali v današnjih časih, kako bo po dvajsetih letih, ker zahtevajo sedanji problemi vso pozornost. Ta govor smatrajo kot prvi strel v kampanji za Hooverjevo ponovno izvolitev. To je najbolj iz tega razvidno, ker ni predsednik niti z besedo omenil progresivnega bloka svoje stranke, ki mu je pripravil že toliko razočaranj, ter je tudi glede prolii-*bicije vztrajno molčal. Kot kaže, se bo tekom svoje kampanje bavil izključno le s gospodarskimi vprašanji. Prohibieijskega vprašanja pa navzlic temu ne bo mogel izključiti, kajti to vprašanje igra tudi v gospodarstvu zelcf važno vlogo. . ODPRAVITE DitiNja Kift KNJIGE VObNKOVE DRUŽBE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. Članarina znaša Člani dobe potem knjige po poŠti naravnost iz Ljubljane. Upimva"G. H* Odločen oče. Zivečer se je zijiasil na policijski stražnic obltt s krvjo delavec Teuž Alozij in izročil okrvavljeno sekiro. Pod desnim očesom sta. mu sevali dve rani, dolgi 3 do 4 am. Potem ko so ga obvezali ln mu izprali rano, je pripovedoval, da je spremljal b-koli desete ure vdovo Tilko Nerato-vo proti njenemu domu v Krčevi-ni. Na meji dr. Glančnikovega posestva je skočil pred njega oče Ne-ratove, Tomažič Ignac ln ga napadel s sekiro. Vnela se je med njima srdita borba, v kateri je Tomaž dvakrat zamahnil s sekiro po Teu-žovi glavi. "na. mu je končno sekiro iztrgal in se umaknil. Tomažič je prostodušno priznal srvoj napad in trdil, da je Teuža že ponovno svaril, naj pusti njegovo hčerko Tilko pri miru, ker jo bo sicer skupil, če jo bo spremljal. Sedaj je samo izvršil svojo grožnjo. Stara mati žrtev plamenov. 5. jumij'3 okoli pol 5. je izbruhnil v občini Zg. Hajdinl pri posestniku Iv.3.nu Kartlu požar. Ogenj se Je 'bliskovito razširil ter zajel v nekoliko minutah vse s slamo krito gospodarsko poslopje. Družini posestnika se je z velikim naporom posrdMlo rešiti del notranje oprave in nekaj poljedelskega orodja, pri reševanju pa se je pripetita« strašna nesreča. Ko so namreč ljudje nosili iz goreče hiše posamezne stvari, se je vdrla nanje .goreča streha ter pokopala pod seboj 72-letno mater Ivana Karta, nadalje 24-letnega kovaškega pomočnika- Frana Kosi j a in 22-letnega .posestnikovega sina M. Priedla. Došim sta. bila obadva mladeniča še reserra in sta. dobila težke opekline, pa je 72-letna Kartlo-va podlegla poškodbam. Na kraj ne-sreiie so prihiteli gasilci iz Hajdi-ne in Ptuja, ki pa so moraoli svoje rešesvalno delo omejiti le na loka-liziranje požara. Škoda znaša Okoli 50,000 dinarjev, Vzrok pcfearjev ni znan. Smrtna žrtev vinjenih kopačev. Vprašanje omejitve pijančevanja po "gorcah" stopa znova v ospredje in trenji bo ostrih ukrepov slasti za ene vinogradnike, ki dajejo delav-ce m-kopačem preobilo pijače, da v pijanosti zagreše težka dejanja. Tako se je dogodil zopet žalosten, krvav fantovski pretep, ki je zapustil hude posledice. Bilo je 2. junija ofcrclT 21. ure, ko so se vinjeni kopači z drugimi delavci vračali z gorce "Groblje" skozi Gadovo peč in Vini vrh. Kakor je bilo prS^akcvati, so vsi spotoma "aufbiksaft", da izzovejo koga k pretepu. V svojo nesrečo jim je nasproti prišel posestnikov sin Unetič Franec iz Vinega vrha in jih srečal na razpotju. Baje jih je vprašal: "Ali na mene aufbiksate?", nafcar se je razvilo glasno prerekanje in je že nastal spopad. Pa so trije kopači D., iD. in Š. navalili nanj in Unetiča tako obdelali, da se je v mlaki krvi nezavesten zgrudil na tla z več smrtnimi poškodbami na glavi. Zadovoljni s svojim divjaškim delom so kopači po poboju Unetiča pustili brez vsake pomoči na občinski poti in se še pohvalili: 'Kar smo želeli, to smo tudi ddbili". Niso pa vedeli, da so Unetiča tako hudo pretepli, da bodo za posledice dajali dolg odgovor. Težko ranjenega Une-tioa; so po najdbi prepeljali v bolnico v Brežice, kjer pa je drugi dan poškodbam podlegel. SPRETNA SLEPARIJA Trgovina z dekleti v ,Vojvodini. Iz Sen te poročajo, da je policija odkrila tamkaj Obsežno tngovino z dekleti. V zadnjem, času so opazili, da je izginila več mladih -deklet, poizvedovanja za n jimi so ostala brez uapeha. Te dni pa so nekateri 'kmečki fantje, ki so na trgu dobro prodali živino, pri veseljačenju naleteli na neko ^tarejišo ženo, ki jim Je obljubila, da jim preskrbi žensko družbo. Med mladeniči je bil tudi Laško Buiran, M mm je nedavno izginila 17-letna sestra Aranka. Ko jih je o-m en j ena. ženska pripeljala v neko hišo, je Buran zagledal tamkaj med dekleti svojo sestro Aranko. Takoj jfe odhltel na policijo in prijavil, kaj je razkril. Toda ko so došli policisti v označeno hišo, nlfso v njej nikogar več našli. Policijia je uvedla obširno zasledovanje in je res v neki hiši na periferiji mesta našla zvodnico, v podstrešju hiše, 'ki je bila zelo dobro opremljena, pa je dobila 26 mlaidih deklet, od katerih ni bilo nobeno staro nad 19 let. Dekleta so deloma iz Jugoslavije, doloma iz Romunije iij Madžarske. Umor v samostana. Iz ČJuiprije poročajo, da je menih prodajalca bankovcev aretirala mi- ' Silvester Spasič ubil starešino sa-sleč, da ima opraviti s slaboumnim mostana sv. Petke Mojsej:a Bran-ponarejevalcem denarja. j kovi'ia V samostanu so imeli sla- Toda na policiji so se kmalu pre-j vo. Prišla je mnogo izletnikov. Po pričali, da ima aretiranec pri sebi rezanju kolač®, ki ga je opravil sta-samo pravi denar. Po nobenem za- rešina, je šel ta v svojo sobo. Zx konu mu niso mogli dokazati; da njim je stopil Silvester. Med meni-bankovcev ni prodajal pod ceno. hem in starešino je nastal prepir, Policijski komisar, ki je Lampor- jki je končal z umorom. Iz sobe so tovega uslužbenca takoj izpustil ga slišali pet revolverskih strelov. Hi- Bogat londonski samec Northam Lamport ,ki lahko pogreši nekaj funtov šterlingov, je stavil s svojim prijateljem, da bo ponujal na ulici bankovce po 100 funtov po 3 funte, ne da bi jih kdo kupil. Mož je zatrjeval, da se bo vsak človek iz strahu pred ponarejenimi bankovci raje odrekel ugodni koupčiji, kakor pa da bi moral odgovarjati za razpečevanje falzifikatov. In tako se je zgodilo, da je stal Larooortov uslužbenec od ranega jutra do 4 popoldne na eni Snaprometnejših ulic, ne da bi se našel kdo, ki bi hotel kupiti od njega bankovec in zaslužiti 97 funtov. Ljudje so celo poklicali policijo, ki je čudaškega je pred odhodom vprašal, če bi mu prodal vsaj_en bankovec. Njegovi želji je bik> takoj ■ ustreženo in komisar bi imel:Jftd še en bankovec, pa ga na žalost ni več dobil, kajti gospodar je bil naročil uslužbencu, da sme prodati vsakemu inte-resantu samo en bankovec. Pač so pa takoj segli po bankovcih še drugi policisti in kmalu je imel Lamport 8 odjemalcev. Ko je poslal drugo jutro svojega uslužbenca zopet na cesto, so se začeli zanj zanimati sumljivi tipi. Kmalu je bilo nad 100 bankovcev prodanih. Lamport ni mogel ustaviti prodaje, kei" ga je vezala stava. Bil je na vide« zel potrt, obraz se mu je pa zjasnil, ko je stopil proti večeru s svojimi tovarišem na francoska tla. Oba sta se od srca smejala stavi in si razdelila bogat zaslužek, kajti prodajala sta ponarejene bankovce, ki sta jih izdelovala v Južni Ameriki. Londonska policija je nasedla spretnima sleparjema. NAZNANILO. Rojakom in rojakinjam naznanjam, da bo dne 4. Julija otvoritev lepo ure jenih prostorov t, — tudi Združene države. Navzlic visoki carini ne ibodo mogli ameriški izdelki konkurirati z ruskimi. No, bomo videli, kako bo. Nekaj bi bilo pa treba Rusiji svetovati, namreč na'j svoje vodke ne pošilja v Združene države. Vodke, boljše in slabše kot je ruska, imamo v Ameriki, hvalabogu, dovolj. * Dve nedelji sta do 4. julija, toda newyor*3>ki Siovenci bodo imeli v tem času kar tri piknike v gozdu za Revnim Lazarjem. V nedeljo priredi piknik Samostojno Delavsko Podporno Društvo, prihodnjo nedeljo ga priredi prosvetno društvo "Bled", na Dan neodvisnosti pa farani. Z ana pre) j pa program še ni določen, kaj.ti po četrtem j*liju bodo piknikarji pregnani z omenjenega prijetnega prostora. — Kam se bomo obrnili, kam se bomo obrnili? — vzdihujejo in se vprašujejo newyorSki Slovenci. Ta skrb je pa brezpotrebna. Pikniki 'se 'bodo še vršili, tukaj in tam, čeravno udeležba ne bo posebno velika. Znani so mi slučaji, na katerem so bili navzoči samo sledeči ptirtje udeleženlci: dragi rojak, galonca newycrcana, kes kruha in kranjska klobasa. * Tudi v starem kraju so se začeli zelo zanimati ea Ameriko. V gledaliilHh kažejo slike o Ameriki, po društvih se pa >vrše predavanja o Ameriki in Amerikancih. Nekateri predavatelji so precej dobro informirani o naših razmerah, nekateri pa malo manj. Iz starega kraja poročajo, da je neki predavatelj izustil sledeče krilate besede: — Mnogo naših rojakov je bilo v Ameriki rojenih. TI ljudje imajo pred drugimi velike prednosti. Največja prednost leži v tem, da so si prihranili stroške za vdžnjo iz -starega kraju v Ameriko. * Nekatere ameriške države so že odpravile smrtno kazen. Edini zločin, ki se v onih državah še kaznuje s smrtjo, je pešhoja. Kajti če hodiš peš po cesti, te bo prej ali slej povozil avtomobil. * Statistika dokazuje, da je zakon najboljše sredstvo preti samomoru. Če človeku začno bloditi po glavi samomorilne misli, je najbolje, če stopi v zakonski jarem, pa se jih bo znebil. Toda če je zakon najbolje sredstvo proti samomoru, je tudi narobe res, namreč, da je v gotovih sluča)jih tudi samomor dObro sredstvo prOti zaikonu. Ne enkrat, že večkrat sem slišal rojaka, ki je rekel: — Ah, 'ta moja baiba, niti vrag bi ne mogel izhajati ž njo. Kar obesil se bom, da bo vsega konec. * Rojaki so rekli: — Ti, tvoja žena pa neprestano pripoveduje, da bi šla letos sama v letovišče in se bo imenitno zabavala. Ali nimaš nič proti temu? — Kaj bi imeli proti temu? Kar pripoveduje naj, če še ji ljubi. Ampak Sla ne bo. * To je zfgodba o mladi, moderni ljubezni. Točno ob devetih sfca se sestala v parku. Komaj Ista sedla na samotno 'klopico, ijk> je vprašal: — Pa imaš res rada? — I, seveda te imam rada*. Bolj kot vse iva svetu, predragi, moj Frank. Strašno se je začudil in zaijecal: — I, saj jaz nisem Frank, jaz sem vendar John. Ona se je narahlo zdrznila in ga vprašala: — Kaj pa je danes? Sreda aH četrtek? — Danes je sreda. — je žbegaoo odvrnil: — Oh, nikar ne zameri, fcer sem tako pozaibljlva. Jaz sem bila pa popolnoma prepričana, da Je te četrtek in ida; team u FraoMotn eeets- ntk. j IIIOB lifeW *Wt*. ttttmsftAt, itJffte it, lisi ni UKG0T SLOVENE D)UL* to L. 3. JL DANIEL POIRE: S čuječnostjo ovčarja ,kl hodi o-krog svoje črede, je hodila gospa Bejois med svojimi gosti; tu se je nasmehnila in malo pokramljala, tam prijazno odzdravila, odvedla dame k bufeju in naročila kaj orkestru, skratka, preživljala je sijajen, nepozaben večer. Ko je zagledala Eduarda Duvaletta, je krenila naravnost k njemu. — Ker ne plešete, dragi gospod, — je dejala, — vas predstavim enemu vaših sotrpinov. Zelo prijazen mož je, premožen in mladim fantom naklonjen. Utegne vam biti koristen. Morda je mislila na usluge, ki si jih delajo med seboj dobri prijatelji. Namen je bil gotovo hvale vreden. Sicer se pa ni dalo več uiti, kajti gospa Bejois ni ostala pri besedah. — Nedvomno ste sorodnik skla-datelja Duvaletta. — Prav nič si nisva v sorodu. Eduard Duvalett je odgovoril 3 hudomušnim smehljajem. To so smatrali za skromnost. 1 Ko je Eduard Duvalett pred dvema letoma •■».apustil Dijon, mu je bilo ime skladatelja Duvaletta znano, ni pa niti slutil, da bo v Parizu tudi znano. To ni nič presenetljivega: na kmetih se ljudje za nobeno stvar ne navdušujejo tako kakor v mestu, neradi vidijo vzhajati nove zvezde, po dolgem obotavljanju se dado prepričati, slava le nedvomno že obledela; posebno še če je prekoračila mejo okraja Neizogibno vprašanje: — Ste skladateljev sorodnik? — zabavala je najprej Eduarda in tako se je končno sprijaznil z mislijo, da je v zelo daljnem sorodstvu s skladateljem, ne da bi pomislil ne nevarnost. ki bi utegnila nastati iz tega. — Mislim, da sva si malo v sorodu, — je dejal, da bi prihranil razočaranje onim, ki so ga vpraševali in ki Jim je odgovarjal v začetku nikalno. Čim je ostal sam, je hotel izrabiti priložnost in oditi. Toda gospa Bejois je pravočasno opazila njegovo namero in zadržala ga je, še predno je prišel do garderobe. — Ah ne, — saj ne morete od i M tako zgodaj. Ostati morate vsaj na večerji. — Pomo je že in pa ... — Ne, ne, miza je že pogrnjena, vse Je pripravljeno. Čakajte, predstavim vam lepo dekle. — Gospa, — je dejal odločno, — rad ostanem pri vas na večerji, to- KOSE it najboljšega jekla, z rinfikom -14. 29, SO in 32 palcev dolge »2 — • ko« po ...................... »1.75 Klopllno orodje po .... $1.25 in $1.50 Pralca po ................30c In 40c Motika..........................—.90 Srp ............................—.90 Mruxnl kamen...................—.EO Kibcien la repo s 2 notema $1.15 rnttnliiK prosta, MATH. PEZDXB Box 772, City Hatl Sta.. New York. N. Y. SOIMENJAK da ne predstavljajte me nikomur več, prosim. Njegov sklep je bil trden; saj nI hotel, da bl ga že petnajstič vprašali, če je v sorodu s skladateljem. Odšel je v jedilnico Ln sedel na koncu mize z izrazom človeka, ki so ga že do smrti Izmučili. Ko so prinesli tretjo jed, je spoznal po neizogibni tradiciji za potrebno izpregovorltl nekaj besed s sosedo, majhno črnolasko rjave polti in orlovskega noska. — Vam smem ponuditi malo vina, gospodičnua? — Oh ne, vina ne smem piti — Kaj so ga vam prepovedali roditelji? Zasmejala se je. — Ne, zdravnik. Zadostuje pol kozarca, pa me popade migrena. — V Dljonu sem poznal čudnega dečka. Vedno, kadar je šel na plesni večer, je vzel s seboj škatlico sode. Nekoč so se nekateri njegovi tovariši.... Anekdota ni bila posebno duhovita, toda dovolj dostojna, da bi jo mogel povedati advokat. Dekle je pazljivo poslušalo. Njene družice so prekinile Eduardovo pripovedovanje s smehom, ki je pričal, da jim je zlezlo vino v glavo. — IvonnaL Gospodična Ivonna Duvalettova, ali smem vedeti, kaj vas tako zanima? Na njegovem obrazu se je poznalo silno presenečenje. Vendar se je lih svojega solmenjaka, da ga je bilo veselje poslušati. Na dan je prikipelo vse njegovo občudovanje, ki ga je skrival dolga leta v srcu. — Kako izborno poznate skladbe mojega očeta! — je dejalo dekle presenečeno. — O, to ni nič posebnega, sem namreč tudi samo malo glasbenik, — je odgovoril. Čez tri mesece sta se Eduard in Ivonna zaročila. Od tistega dne je bil rešen zadrege, če ga je kdo vprašal, ali je v sorodu s skladateljem Duvalettom. Bil je celo ponosen na svoje sorodstvo, čeprav se je bahal prav za prav s tujim perjem. Kakor da ni več Eduard Duvalett, temveč Dualettov zet. Ljudem je zadoščalo. TRGOVSKO BLAGO POSEBNE VRSTE ČUDNE STRASTI MED ŽIVALMI Kmet .ve Iz vsakdanje izkušnje, da j c deklam lažje ravnati bike nego hl-jpcem, nasprotno pa so kobile z vsem moškim veliko krotke j še nego z žensko. Znanost pozna nešteto primerov te vrs O papigah ženskega spola je znano, da se puste božati običajno samo od moških, samci pa od žensk. Psice so gospodarjem po navadi boj vdane nego pa premagal in vprašal: ( — Oprostite, gospodična--gospodarim. ali niste morda v sorodu s skla-t ^ 1912 je vzbuja.1 na Spodnjem dateljem Duvalettom? .Štajerskem veliko senzacijo divji Vsak človek pride enkrat na vr- Petelin, ki se je v neko kmetico sto Tudi njemu je napočil trenu- j naravnost zaljubil. Na njen klic je tek odgovora. I Pritetel Iz gozda, dal se je od nje — Da, gospod, — je odgovorila, Saditi, izvajal na nje povelje vsa-— on je moj oče. jkršne umetnine. Za druge ljudi se — Kako silen talent! Njegova brigal. Nekoč si je zlomil nogo zadnja opereta je veledelo življen- in P^ut in so ga morali ubiti. ske radosti, sile in zanosa. V Dljo- Ta nenava.dnl pojav pri živalih nu----se da poklicno izkoristiti zlasti za Bil je v svojem elementu. Znal dresuro. Najboljše dresurne uspehe je tako navdušeno govoriti o de-jimajo z samci s mamicami moški. Celo "amaterji" tfresure to lahko s pridom izkoristijo. Neki •euriški kipar je imel mlado levlnjo, ki mu je sledila kakor psiček. O mladem tigru poroča neki naravoslovec, da se je tako zagledal v lepo, mlado damo, da je pričel strašno tuliti, ko je ni bilo več na spregled, odklonil je vsako hrano in je končno poginil V berlinskem zoološkem vrtu so pred vojno imeli lepopardko, silno za vratno žival, ki si jo je pa neki inšpektor lahko brez strahu polagal okoli vratu kakor boo. Ravnatelj vrta prof. dr. Heck je izjavil, da je žival v Inšpektorja po vseh pravilih zaljubljena in za vsakega drugega človeka bl utegnil hiti isti eksperiment skrajno nevaren. Na zgornji Friedrichss trase v Berlinu otvorfjo te dni najbolj nenavadno trgorvino. Prodajala bo na-mrdS — maske proti strupenim plinom, maske vsake vrste in za vsak namen. Originalna dekoracija izložbenega okna bo privlačevala pozornost Občinstva na to nevsakdanje bkigo. , Neka norfaniberška tovarna za izdelovanje svinčenih vojakov je namreč izdelala za to izložbeno okno reliefno podofbo moderne bitke, ki naj pokaže uničujoče učinke plinskih napadov. Drugcr polovico okna bodo zavzemali pa izrezi druge slike, k3r bo vse opozarjalo na posledice moderne plinske vojne za civilno prebivalstvo, zlasti po velikih mestih. Vrhu tega bo podjetje prirejalo brezplačna javna predavanja, ki bodo obramala -te 'stvari in opozarjala ebčin^tve na potrebo, da se pravočasno zavaruje pred grozotami bodeče vojne. Sicer niso trgovine s potrebščinami zoper plinske napade nil: novega, ker jih obstoji že mnogo na Francoskem, na Angleškem, v Belgiji, v Rusiji itd. Tram so pa povsod v rok2ih države in njenih organov, ki skrbno čuvajo, da se prodaja samo zanesljiv izdelek, dočim se je v Berlinu te trgovine lotila privatna ini?fjativa. Kako se bo ta inicijati-va obnesla, ali bo našla kaj n&-lcdstva, to še ni iznano. Vsekako ni potrebi današnjega povprečnega Berlinčaira po tem predmetu nič pre ver k a — kvečjemu če se bedo prodajalci plinskih mask potrudili ustvariti to potrebo umetno, po že znanih vzorcih. HAREM BUDIMPE-5TANSKEGA TRGOVCA CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZN1ZANA Angleško-slovensko Berilo GLAS NARODA II« West 11 Itofd Na* Ttdr. Thoedor Zeli, je v nekem poročilu napisal, dt sodelujeta pri tej stvari žhralki vid in •voh. Lepota od živali ljrJbfljene osebe ima veliko vlago. Neki maroški sultan je imel krotkega leva, ki je .bil do ttfkttdtti in mičnih dam s&a prijaven, starim in grdim pa Je od daleč kazal zobe. Neke žtvadi dojemajo vrtanji svet predvsem s vohom, takšnim lahko zarežeš oči in iz družbe moških lik žensk bodo po njihovem tipičnem vonju spoznali te mfctottfa*. t* fttft je lepota «11 i,- jni, „ groooa ZNANI DIRIGENT NEMARA MUSSOUNUA BERN, Švica, 17. junija. — Zr--' dirigent Felix Weingartner je postal švicarski državljan. Rojen je na Tirolskem, toda po vojni je nir-govd rojstno mesto pripadlo Italiji. Kot svofbodo ljubeč človek, noče biti italijanski podanik. NAPAD NA AMERIŠKI KONZULAT V UPSKEM LIPSKO, Nemčija, 17. junija. — Skupina mladih ljudi, katere je o-araičila policija kot komuniste, je pobila nocoj šipe na ameriškem konzulatu, To se je baje zgodilo v protest proti obsodbi osmih zamorcev v ScotJbbcJro, Ala., ki so bili obsojeni na smrt, ker so baje posilili dve beli deklici. DVE MADŽARK1 SO OBESILI BUDIMPEŠTA, Madžarska, 17. junija. — Na dvorišču jebnišnice v Szolnku so ^Usmrtili dve *°nski, morilki svojih mož. Regent Horbhy je zavrnil prošnjo za ipomiloeCenje. POZIV ! i Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N/* SAKSER STATE BANK 83 COETLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do b. popoldne. Za večjo tidobnost svojih klijentov* vsak pondel jek do 7. ure Pred sodiščem v Budimpešti se Je nedavno zakljtfčll nenavaden ločitveni proces. Štefan S., imovit posestnik, se je pred dvema letoma oženil s hčerko nekega madžarskega veleindustrijca. V začetku je bil zakon srečen. Ko pa je mlada žena dobila otroka, je nastopila v življenju moža velika izprememba. Od dne do dne je postajal bolj nervozen in odhajal na vedno dalj-?a kupčljska potovanja. Zaradi moževe odsotnosti je postala zakoncema nepotrebna vila v Kuevoesvoelglyu, ki sta jo imela poleg svojega svojega elegantnega stanovanja v mestu. Zato je mož vilo prodal. Ko pa je Štefan nekoč zopet naznanil svoji ženi, da odhaja v inozemstvo po kupčij skih poslih, je postala mlada žena pozorna na moža in je najela vohuna, ki mu je sledil. Pot pa ni bila posebno dolga —^ držala je samo do vile v Huevoesvoelgyju, ki jo je bil Štefan — sam kupil. Ko je dobila žena sporočilo, kam je "odpotoval" njen mož, si je hotela pobliže ogledati to reč in je neki dan potrkala v spremstvu svojega očeta na vrata. Ko je pozvonila, ji je odprl njen lastni mož, za njim pa so prišle tri mlade lepe ženske. Seveda se je žena takoj vrnila domov in vložila tožbo za ločitev. Pri obravnavi se je pokazalo, da se je nezvesti mož spustil v ljubav-no razmerje z vsemi tremi ženskami. Ko so vse tri začele pritiskati nanj, naj jih poroči, in so mu celo pretile s škandalom, je prišel Štefan S., na sijajno misel. Peljal se je v Sarajevo, kjer je prestopil v islam. Nato je rekel trem ljubicam, da ima kot musliman pravico do več žen. Ker je imel na razpolago obilna denarna sredstva in je vrhu tega še čeden mož, so vse tri pristale na njegov predlog. Nato je uredil v vili harem, odkoder je od časa do časa odhajal na potovanje (k svoji zakoniti ženi). Seveda je sodišče spričo tega položaja ločilo zakon po moževi krivdi'. Trgovec mora zdaj skrbeti kar za štiri žene. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav BttM« REPATRIACIJA SIROMAŠNIH INOZEMCEV. UMRLJIVOST V RAZLIČNIH POKLICIH Angleški urad za ljudsko zdravje je na podlagi -statističnih podatkov o rojstvih in o umrljivosti v zad-djify treh letih poskusil izračunati, v katerih poklicih je umrljivost največja oziroma najmanjša. Moške poklice so razdelili na 5 skupin; kot povprečni "indeks" u-mrljivosti za ljudi, ki so stari 20— 50 let, pa so vzeli številko 1000. Prva skupina, kamor so uvrstili ravnatelje bogatih družb, svobodne poklice, duhovnike itd., izkazuje u-mrljivost "812". To se pravi: Če umrje povprečno od 20-50 let starih ljudi na leto 1000, jih pri tej skupini ne umrje toliko, ampak samo 812. Ta skupina je torej dobra. V drugo skupino spadajo rokodelci, trgovci itd. Tukaj je že slabše, ker znaša umrljivost že "942". Ta številka se že zelo približuje povprečniku 1000! V tretji skupini so mestni delavci z indeksom "951", v četrti pa delavci na deželi, v rudnikim in podobno. Ta u-mrljivost že presega povprečnik: znaša namreč "1007". Zelo veliko umrljivdst pa izkazujejo odvetniki (1171), župani (1320), kletarji (1510), lončarji (1955) in brusači (3295). TRIKRAT SO GA ŠTELI, l Letos mesetea januarja je odpd*-tovala neka Angležinja s svojim 16 mesecev starim otrokom z otoka Sv. Mavrici j a na otok Cejkm. Dan pre£ njenim odhodom z oteflea pa so tam šteli ij-udi in so šteli seveda tudi ot troka. V medtu Colombo na otok« CejMnu pa je prišla Angležinja zopet na dan ljudskega štetja in tam so "šteli" 16-mesečnega otroka že drugič. Tretjič pa so ga šteli nk Angleškem v mestu Manchester, kamor je prispela mati s svojim o-trokom zopet nekaj dni pred ljudskim štetjem. PARIŽANKE ENAJO. Hčerki nekega bogatega pariške* ga ti&otvtoa *e je njen ženin izneveril tik pred poroko. Svatje so dol-go časa čakali, ženina pa nI bilo od -nikoder. dele de« dm dni je *MI povedati pobegli ženin svoji nevesti* da se je prautaUft. Zapuščena nevesta je nato »takoj tožila bivšega svojega Milna h> dela in so brez prijateljev, ki bi jim pomagali v težkih časih, ta ponudba ameriške U*m, netgod* aH **urHf Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu druitvu Jugbšld-vanake Katoliške Jednote. Naga jednota plačuje največ bol« fliftft podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami t Ameriki Imovina tnala nad $1,100.000.00,. Slanotra nad 20,000. Nova društva Se lahko vstanovijo ▼ Združenih SHavaB š 8. Slani Pristopnina prosta.— Beritš mMMm ****** tai*t* "jrtn* Dcbo", ffatilo J Sit J. POlte po pojasnila na glavnega tajnika, Joseph Pisbler, Bljy Minn. *B K. A g I I I O D i* NEW YORK, THURSDAY, JUNE 18, 1931 LENA 13 ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) ' — Ah, gospod, to je bil dvorni voz. Rominten se je nasmejal. — Pridi hitro noter, moj stari Gustav, kajti sicer se te zopet loti reuma. Ne iboš mogel biti zraven, ko bo ,princ Ludovik zajtrkoval pri meni. Presenečen se je ozrl stari služabnik vanj. — Princ Ludovik! In k zajtrku? Ej gospod, to je šala! Rominten si je ogledal prazno in pobeljeno vežo. — To je resnica, stari. Dosti dopadajenja ne bo našel pri nas. Odlična udobnost je pri nas že davno preživela. Le lopov nudi ve*5 kot lina! — Jutri moramo pridno pospraviti, da ga primerno sprejmemo. On ni le princ, temveč tudi človek z gorkim in .poštenim srcem. Starec je kimul brez razumevanja. — Gospod, mi nimamo ničesar v hiši, niti kosa divjačine.! In tako odlična oseba! Heinz se je moral smejati. — Torej pustimo, da se nekoliko pomirite. Mogoče mlado kokoš in kuhano sadje? Vini in šampanjca je bilo dosti dosti, a sedaj se moramo zadovoljiti s par steklenicami kislice. — Ne postavljajmo se s starimi edno Je ostalo dosti ledu za drsanje. Izleti s Fredom so bili za Leno velika dobrota. LJUbila je gibanje na prostem, a si sama ni nikdar upara daleč prd5 od dccna, ker se Je bala, da bo srečala zaročenca. M:iti je bila preveč sir^jptna, da bi lahko spremljala Leno in slednja Je bila prisiljena odpovedati se daljšim izprehodom. Sedaj Je uživala čas dvojno s Fredom. Brat in sestra sta Občevala bolj iskreno kot preje. , Fred je čutil ,da se je Lena žrtvovala zanj, ko se je zaročila s Francem ter je skušal dokazati svojo hvaležnost. Bilo je na dan pred Svetim večerom. Fred in Lena sta odšla v krasnem zimskem vremenu po majhni stezi preko polja k jezeru. Hitro sta privezala drsalke ter odhitela po ledu. Izprva sta se držala za roki, a nato prosto kot dva otroka. V hitrem diru nista pazila nJL lesena mesta, kjer je bilo zaznamovan prostor, prost leda. Na dotimem mestu je bila le tenka plast nad vodo. Lena je prišla medtem že dalje. Mislila je„ kje so bili časi, ko je Rominten dirjal po istem mestu. Sedaj ga ni bilo več. — Lena! Glasno in razločno je zafclical človek za njo. Prestrašila se.Je ter se obrnila. 99 KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. som. — Providno! Obrni se na desno! — je klical Fred z močnim gla- (Dalje prihodnjič.) LJUBEZEN SLAVNIH MOŽ Veliki sovražnik žensk Strind-berg se je prvič zaljubil, ko mu je bilo 19 let in sicer v enako staro hčerko svojega rektorja. Bil je pa tako boječ, da se ni upal niti govoriti z njo, pač je pa neprestano hrepenel po nji. Nekega dne si je hotel končati življenje in s kuhinjskim nožem si je bil načel vrat, pa ga je menda preveč rabolelo in je odnehal. Ko ga je mati vprašala, zakaj si je hotel končati življenje, je zaječi j al: — Zato, ker ljubim. Kot 60 letni mož se je pa zopet poskusil zaljubiti do ušes. Pozabil je bil na vse trpljenje in zlo, ki so mu S POZOR Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj ha nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje. Uprava. ga bile prizadejale ženske.. Zaljubljen je bil v 191etno Fani Falk-nerjevo. Hebbel je bil star 4 leta, ko je prišel prvič v šolo. Na eni strani razreda so sedele deklice, na drugi pa dečki. Mali Hebbel se dolgo ni upal dvigniti oči. Končno se je pa le osokolil in zgledal je štiriletno pisarjevo hčerko Emilijo. Pozneje je pravil, da mu je udarila kri v glavo, da pa ga je bilo zelo sram. In Emilija mu ni šla več iz glave. Neprestano jo je videl in šepetal njeno ime. To je trajalo do njegovega 18. leta. Pa tudi pozneje je bil Hebbel zadovoljen z ženskami. _ Zadnje besede, ki jih je izgovoril vpričo svoje žene so bile: — Bože moj, kako rad živim! Saj sem tako zadovoljen. Slavni pisatelj Andersen je mnogo ljubil in vedno je bil nesrečno raljubljen. V mladih letih je lazil za hčerko bogatega bankirja Luizo Collinovo. Bil je zelo zaljubljen in svoji ižvoljenki je posvetil celo vrsto stihov. Luiza ga pa ni marala in poročila se je z bogatim pravnikom. V moškfh letih se je Anderson zaljubil v znamenito pevko Jenny Lindovo, znano pod imenom "švedski slavček". Pa tudi ta ga ni marala. Zanimivo je, da v Ander-senovi zapuščini niso našli nobenega pisma teh dveh žensk. Našli so samo pismo njegove prve izvoljen-ke Viborg Volgtove. Tudi ta ga sicer ni ljubila in ni zapustila v njegovem življenju posebnih sledov, toda baš zato se je ven da spominjal. Tudi ona se je poročila z drugim. Zadnja prijateljica cesarja Napoleona je bila 24-letna Betsy Bal-combova. Ko je umiral, je videl baje v duhu vse ženske, ki jih je imel v življenju rad, samo Marije Luize ni bilo med njimi. DRUGI VELIKI SKUPNI IZLET.. . PO FRANCOSKI PROGI priredimo dne 1. JULIJA s parnikom "PARI S" Izletnike bo spremljal Izkušen spremljevalec SLOVENEC skozi do Ljubljane, ki bo gledal nato, da bodo potniki potovali brezskrbno in udobno na parniku in po železnici. Vlak vozi samo 25 ur iz Pariza do Ljubljane. PRIHODNJI IZLET se bo vršil na 11. JULIJA s parnikom "He de France" in ponovno na 1. AVG. TEDAJ BODO CENE ZOPET IZVANREDNO ZNIŽANE Rojake, ki žele potovati po COSULICH PROGI preko Trsta opozarjamo, da odpluje "VULCANIA" na 24. JUNIJ \ m "SATURNIA" na 9. JULIJA in so potnikom na razpolago kabine III., srednje II. in rednega II. razreda. Prihodnji izlet po te progi se bo vršil na 30. julija z ladjo "VULCANIA" in ponovno na 21. avgusta za ladjo "SATURNIA" ko bodo zopet znatno znižane cene v veljavi, PESMI IN POEZIJE: \kropoUs in Piramide ........ M broširano................... JS% Izuri, trdo res. ................1.— Balade In romam*, trda vea......1.23 Bob t» mladi zob. trda ves .... .40 KraguUflfl (Utva) .........................65 trdo vezano .................AO »oje obzorje. (Gangl) ............1.25 Narlcs (Gruden), broS.......................30 Primorske pesmi. (Gruden), to. .35 Slutne (Albreht) broš......................JMi Pohorske poti (Glaner) broft Jt Oton ZupantK: Sto nrank ................... il Vijolica. Pesmi sa mladost .... .00 Zvončki. Zbirka pesni J aa slovensko mladino. Trdo Tesano .... Ji Zlatorog, pravljice, trda ves .... .M Slovenska narodna lirika ...... J»0 PESMI Z NOTAMI: NOTE ZA KLAVIR (Pavčič) Slovenska koračnica 10 zvezkov. Vsak zvezek po.....30 10 zvezkov skupaj ..................2.50 NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi (Prelovec) ____________________________ A0 Šest narodnih pesmi (Prelovec) .80 Pesmarica moških zborov f Bala tka) _____*___________________1 — MEŠANI In MOŠKI ZBOR Priložnostne pesmi (Grum) ....1.10 Slovenski akordi (Adami«): ..I. »veze k .....................75 D. zvezek ...................75 Pomladanski odmevi, L in IL sv., vBHk ........................45 Ameriška slovenska lira (Holmsr) L— Orlovske himne (Vodopivec) ....1.20 10 mo&kih in mešanih zborov — i Adamič) .................. .45 MOŠKI ZBOR Trije moški zbor! (PavčlC) =i Izdala Glasbena Matica .........40 Narodna narrobniea (Pavflf) .. .85 Gorski odmevi (Lahsrnar) 2. sv. .45 SAMOSPEVI: Šilrji samospevi, lsdsla Glasbena Matica ...................... .45 Naši hminl ..................... JM MEŠANI ZBORI: Planinske, IL sv. (Lahsrnar) .. .45 Trije meAanl zbori. Izdala Glasbe-m Mirtiea ....................40 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini. (Foester) .............4% Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) Četvero ln petero raznih glasov.....45 Jas bi rad radetth roi, mofikl sbor s bariton solom ln priredbo sa dvospev ...................... JW» V pepelnlCnl noči (Sattner). kan-ranta za soil, sbor ln orkester. Izdala Glasbena Matica .......96 Dve pesmi (Prelovec), aa mofifl zbor ln bariton solo............ JU Kupletl (Grami. Učeni Mihec,— Kranjske £ege In navade, -Ne-zadovljstvo, 3 svezkl skupaj ..L— Knpleta Koza Muca (Parma) _ .40 PESMARICE GLASBENE MATICE: L Pesmarica, uredil Hnbsd ...2.0« 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svlkarfilč) U 2„ in B. ov. skupaj...................L— LARGEST SLOVENE DAILY (Cretan je Parnikov — Shipping Nm — t 9 m m o o • • « SE JE CAS Pridružiti se enemu naših izletov, kdor želi H , XT „ _ potovati v prijetni in veselo razpoloženi 'i f ^fJ*? predolgo 2 odločitvijo, ker prej ko se kdo priglasi tem boljši prostor dobi. Mi smo v tem poslu že nad 40 let dajte nam priliko, da Vam dokažemo, da Vam zamo-remo dati vsled tolikoletfce izkušnje najboljšo postrežbo ka-Kor tudi, oa boste o vsem dobro, natančno in kar je glavno pravilno o vsem podučeni. 141 MI ZASTOPAMO POLEG TEH DVEH PROG TUDI VSE DRnnv reST™ 'CUNARD "SSS i1^ STAR LINE, NORTH GERMAN LLOYD, HAMBURG-AME-RICAN LINE. HOLLAND AMERICAN LINE, U. S. LINES in druge ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV, CEN VI-ZEJEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO__ Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. 1.5 .15 .15 .15 J« .20 MALE PESMARICI: St. 1. Srbske narodne himne St. la. £to IntU, Srbine talni St. 10. Na planine .......... St. li. Zveier ..... St. 12. Vaaovalee . Narodne pesmi aa mladino (Žiro vnik) I. n. m m. stopnja po ...................................................... Vse 3 stopnje skupaj ...!.............50 SlavCek. zbirka Makih peaau — (Medved) .................... Jtt Vojaške narodne pesmi (Koal) .. Jt Narodne vojafike (Ferjantfč) .. ,S» i Pregelj ) .....................1_ Lira, srednješolska. 2. zvezka skn-»J ............................. Trociaanl mladinski zbori: MefianI In mofikl zbori. (AljaS) — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč.........4» 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji £ar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav.......4» fl. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; StraSniki; Hvalita. Gospoda; Občutki; Geslo ....... .4» 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna Iskrica ; Pri svadbl; Pri mrtvaSkem sprevodu; Geslo .4* 8. zvezek: TI osrečiti jo boti (me-San zbor); Prijatelji in senca (meSan zbor) ; Stoji, solnčlce stoj; Kmetskl blSI ............ .4« CERKVENE PESMI: Doma« ghd Cerkveno pesmi aa meSan sbor....................L— «. Tantuat Ergo. (Premrl) .... M 19. Junija: Kuropa, Cherbourg, Bremen Majestic, Cherbourg: Statendam, Boulogne Sur Mer, Rot-terdam Roma, Napolf. Genova 20. junja: •Berengarta, Cherbourg 22 junija: Columbus, Cherbourg, Bremen Resolute, Cherbourg. Hamburg 23. Junija: Cleveland. Cherbourg, Hamburg 24. junija: « He de Franre, Havre Vuleania, Trst President Iloosevelt, Cherbourg-, Hamburg £>eutschland, Cherbourg, Hamburg 25. junija: Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen 26. Junija: Olympic, Cherbourg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer. Ro ter da m 27. Junija. MauretHiiia, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg. Hamburg 29. Junija: Bremen, Cherbourg, Bremen 1. julija: • Paris, Havre men George Washington, Cherbourg, Hamburg Xew York. Cherbourg, Hamburg 2. ju'ija: Stuttgart, Bremen 3. julija: Homeric, Cherbourg Repub'ic, Cherbourg, Hamburg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Augustus, N a poll, Genova Mašne pesmi za mešan zbor. — (Sattner) ................... M 12 Pange Lingua Tantum Erjto Ge- nitori. (Foerster) ......T..... M 12 Pange Lingua Tantum Erjeo Ge- nitori (Gerhičt .............. M Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 [»esml na čast svetnikom, (Premrl) _...............41 10 nhhajilnih In 2 v fast presv. Srni Jezusovemu. lOnimi ...... JU Miss* in honorem St. Josephl — < Pogachnik) ..................4« Kyrie ...........................1$ K uvelemu Refinjemu teiesn — i Foerster) ....................4* Sv. Nikolaj......................M NOTE ZA CITRE: Koželjskl: Poduk v igranju na citrah, 4 zvezki ....................3.50 Buri pridejo, koračnica .......... ,2> NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodne pesmi sa tambn- rafikl zbor In petje. (Bajuk) . .l.St Bom Sel na planince. Pod puri slov. nar. pesmi. (Bajuk) ..........L— Na Gorenjskem je fletno..........L- RAZGLEDNICE: N'ewyorSke. Različne, ducat.....4* Velikonočne, božične ln novoletne ducat ...........................4i Iz raznih slovenskih krajev, ducat .4* Narodna noša. ducat.............41 posamezne po .................K ZEMLJEVIDI: Stenski zemljevid Slovenije na močnim papirju s platneneiml pregibi ............................1M Pokrajni ročni zemljevidi: Dravska Banovina ........................ .30 Jugoslavija .......................................30 Gorenjska .................... Ji Slovenske Gorice, dravsko ptoj- skopolje ..................... JI Ljubljanske in mariborske oblasti J« Pohorje, Kozjak .............. t* Celjska kotlina. Spodnje sloven-sko P08S¥j6 Prekmurje In Medumurje .... J* Kamniške planine. Gorenjska ravnina in ljubljansko polje JW Canada ........................ .4* Zdrnfenih driav. veliki ........ .4« Mall ..........................II \ova Evropa .................. Jf Alabama, Arkansas. Arizona. Colorado. Kansas. Kentucky In . Tennessee. Oklahoma. Indiana. Montana, Mississippi, Washington. Wyoming, vsaki po ...... JRI Zmljevldi: Illinois. Pennsylvania. Minnesota, Michigan, Wisconsin, Went . Virginia, Ohio, New York — vsaki PO ........................... 4. Julija: Aquitania, Cherbourg Leviathan, Cherbourg 6. julija: France, Havre Europa, Cherbourg, Bremen 8. julija: Majestic, Cherbourg President Harding. Cherbourg, Hamburg Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 9. Ju'ija: Saturnia, Trst. General von Steuben, Cherbourg, Bremen 10. Julija: Columbus, Cherbourg, Bremen Volendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 11. julija: lie de France, Havre Kt. Louis, Cherbourg, Hamburg 15. julija: Hamburg, Cherbourg, Hamburg 16. Julija: Dresden. Cherbourg, Bremen Berengaria, Cherbourg Olympic, Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg 17. Julija: Bremen. Cherbourg, Bremen Statendam, Boiugne Sur Mer, Rotterdam 18. julija: Paris, Havre 22. Julija: Europa, Cherbourg, Bremen Mauritania, Cherbourg President IIoosev«lt. Cherbourg. Hamburg Deutsi'hland, Cherbourg, Hamburg 23. julija: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen Homeric. Cherbourg 24. julija: New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Roma, Napoli, Genova 25. julija: France, Havre Milwaukee, Cherbourg, Hamburg 28. julija: Aquitania, Cherbourg 29. Julija: George Washington, Cherbourg. Ham-bourg. Hamburg New York, Cherbourg, Hamburg 30. julija: Vuleania, Trst 31. ulija: Majestic, Cherbourg PARNIKI Z ZNAKOM označi skupni izlet v Jugoslavijo. 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot ca potovanj« na ogromnih oarnlkih: lie de France 24. jun.; 11. julija (12.30 P. M.) (4.30 P. M.) PARIS 1. julija; 18. julija (6 P. M.) (8 P. M.) FRANCE 6. julija; 25. julija (10 P. M.) (6 P. M.) t NajkrajSa pot po železnici. Vsakdo Je V posebni k&blnl z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača ln slavna francoska kuhinja, izredno nizke cene. VpraSajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK, N. Y. NARAVNOST v JUGOSLAVIJO NOVA JADRANSKA VELIKANA SATURNIA in VULCANIA sta odlična med največjimi in najhitrejšimi parniki na svetu. Čaka vas u-zorna služba. Uljudni in pozorr.l služabniki. ki govore slovensko, so vam na razpolago. tako kuhinjo je pa mogoče dobiti le v najboljših hotelih. In le pomislite na kratko in ceneno železniško potovanje v Slovenijo. Mali stroški za prtljago ln brezplačni vizej. Odločite se vnaprej, kdaj boste odpotova'l VULCANIA 24. junija — 30. julija — 9. sep. SATURNIA 9. julija--21. avff. — 25. sep. Katerikoli agent vam bo reserviral kabino COSULICII LINE 17 Battery Tlace New York Velika stenska CvrtM ....I___ Knjige pošiljamo poštnin« prosit "GLAS NARODA" 21« W. 18. St., New York ADVERTISE in "GLAS NARODA" , Najhitrejša PARNIKA NA SVETU BREMEN EUROPA MANJ KOT 5 DNI NA OCEANU preko Cb«rfc*arga -- 6 dai prako Bratu Posebni vlaki iz Bremmerhaven MANJ KOT 7 DNI DO JU6QSLAVIJE Ali potujte z ekspresnim parnikom COLUMBUS Tudi redna tedenska odplutja z dobroznanlml Lloydoviml kabin- skiml parniki. Za pojasnila vpraSajte kateregakoli lokalnega agenta ali 87 BROADWAY NEW YORK NORTH QII NitN LLOYD __ jr "*'.,, a ■' - ___ _■ ■ ■ ■ _i__:___ . „ Ji _