57 Zdravje.
Kadar je človek zdrav, ne v^, koliko je zdravje vredno, a kadar je bolan, ge le zna ceniti to veliko dobroto. Mnogo Ijndi že v prvej mladosti zapravi ljubo zdravje in marsikdo je sam kriv, da hira in mora zgodaj umreti. Ako hoiteš bifci zdrav, zapomni si med drngimi tudi naslednja pravila:
1.    Ne prehliijaj se!   Prehlad j« vzrok  ia začetek mnogoverstniin boleznim.  ter slabi človeSko tel6, da se ga nalezljive bolezni rade prijemajo. Ljudje  se  uajbolj  pogosto prehlajajo, kadsr je vreme  bolj hladno,   mokto in izpremenljivo;  kadar se mraz io gorkota naglo vrstita,  za pozne jeseni,  v začetku zime, proti koncu zime in t začetku pomladi, pa tudi vsak drug čaa, kadsr po znojni vročim naenkrat nastopi hladen veter in 61o-»ek» •» potu jadene.
Da se ne pvchladiS, obla^i in obuvaj se vselej vreraeaa priineruo, ogib&j ae krajev, kjer je prepfh, posebno ie si pfiten ali ceM premoč^n. Ns hodi iz tople sobe slabo oblec'en na mraz; nikoli ne pij vode dokler se nisi ohla-dil in si 2Udj osuSil. Ne kopaj se, dokler si še vrcd in pSten; hudo bolezen si s teni lehko nakoplješ. Umivaj si vsak dan mt in prsi s hladuo vodo, pa pri zaprtih oknih in durih. Ta navada je kaj koristna, posebno mladini. Skrbi, da bode tvoja kcža suha, ratno tako tudi obleka in obittalo.
2.    Varuj si oči!   Srei5en jfi človek,   kateri ima vse podutke zdrave; vsak naj akrbi, da si jib ohrani nepokvarjeue, kakoršne je prejel od stvarnika. Iz med vseh počntkov je vid eloveku najdraži.
Srečen je človek, ki ima dobre oGi, zatoraj jib morauio skrbno varovati. Najbolj škodnje Dčem prevelika »li pa premajhena svilloba, pa tudi dolga teml Ne ameino gleuati v piuveC svitl« reči. Kdor ima tako delo, da mota gledati r svitle in drobne refii, naj večkrat z očm( počiva tak<5, da gleda r«a zeleno. Tudi je dobro, da se oči večkrat s čisto vodo izmivajo. Očem ško-diye tndi T9aka prehuda, uineteljna razsvitljava, posebno pa ne de očem dobro, ako se Irese to, kar gledamo; tedaj ni dobro, ako peljajoč se ua vozu be-remo. N&jveč pa Skoduje o&im, ako se svitloba in temi hitro druga z& drugo menjavati. Najbolj ugodne barve očem ao zelene in modre barve, in aploh vse bolj temneje; najmanj ugodne očem so pa presvitle barve, živo rudeča in mmena barva.
Ofi si utrjnjemo, ako se vadimo daleč kaj razločevati, ako razgledujemo od daleč kako zeleno polje ali gozd.
O&la ali očiiice aaj aam bodo ladBJi pripoinoček. Bodimo brez oč&I, dokler moremo; ako pa jih moramo imoti, izberimo si raje slabejše, kakor pre-ostre. Skerbno varujmo dragi biser, svoje zdrave o8i, ter ne pozabimo, da laže jih varujsmo, kakor pa pozneje brez vspeha ozdravljamo.
3.    Varuj si sluha!   Tako umetuo kakor oW je ustv&rjeno tudi Slo-veSko ahi.    Voanji del ušesa je lihel,  katera sprejeraa gbu in ga dalje po-Silja.   Iz vnanjega ušesa gre vollina v glivo,  v uotranje uhč.   Po tem vhodtt nahaja se ušesno oiaslo. katero brani,  da v uho ne pride prah,   lasje in kaj tecega.   Med vnanjim in notranjim nSusom je razpeta. kijžica, bobnu podobaa, na kateri zadoni glas,   da sliSimo.    Notranje  uhc je zt?M  uraetno  ustvarjeno in ima slušno intaico.   Glas, ki ga oho sprejema, uastaja po trfoenji znka.
68
Sluh se po več vzrokih pokvarja. Vsak močen glas preblizu uSes slnhu Sko-duje, pa tudi to , če se v ušesni votliui nabere prevec usesnega masla, da gias ne more do ušesne k6žice, torej se mora tudi nho včasi, toda prav varno in previdno izcistiti.
4.    Dihaj  čist zrak!   &ak,  katerega djhamo, je človeku tako po-treben, da brez njega živeti ne more.   Najoistejgi zrak je po  vrtih  in po-Ijanah;  Se čistejši pa po  plaaiiiah.   NajalabejSi zrak jo  tarn,  kjer veliko Ijudi rkup prebira iu to je po volicih niestili,  uied visociin zidovjeui, po za-prtih iu ozkib ulicah,  kjer sapa ne prepiliava.   Cist zrak je najboljši pripo-moček dolzemu in tiilnemu zdravju.
5.    Skrbi  u zdrava jedila in  za zdraro  pijaoo!   Jedila so dvojne vrste: rastlinska in živalska. Kastlinska jedila potrebujejo moč-nejšega preljavljenja. da se izpremeae v žkalsko tvarino.   NajboljSa rastlinska jed  je krnh.  za  taterega vsaki dan BogA  prosimo.   Živalska jedila so liolj tečna in  prebavljiva.   Mleko je  sredina  rastlinskih  in živalskih jedil.    Vsa raatlinska in živalska jeUila pa redž samo takrat,  akc jih želodec dobro pre-kuha in  dobro prebavi.   Najbolj  koristua za Sloveka je zjuešaua vastlinska in živalska jed.  A ni je nobene jedi, katera bi ugajala vsem ljudem.   Takiiu Ijudem ,   ki so vedno na prostem zraku,   želodec bolje melje in kuha ,  kakor 6nim, ki tife v sobi in si z mislimi helijo glavo.
Najbolj naravna in najbolj zdrava pijača jb voda; veudar je tndi voda nezdrava, če ni čista in če dolgo stoji r odprtej posodi. Najboljša TOda je koj iz studenca, ker iuia v sebi ogeluo kisliuo, ki je uašeoiu zdravju toUkanj potrebna iu koristna, da bi brez nje živeti ne uiogli.
Mlnko jo tečno; kislo mleko kri iisti in hladi. Dotro piro ali ol je delavnim ljudem redilaa pijača; sprideiio alt premlado pivo pa je škodljivo. Vino je starim in delavniin ljudem zdravo, ako ga zmčruo pijiS. Kdor ga preveč pije, zaliva 3am sebe iu zapravlja zdravje- Močiia kava ta. otroke ni zdrava. Oaji so v nekaterih boleznib. dobro zdravilo, a oiso za navadno pi-jaCo.   Žganje je strup in je podobno tokočemu ognju.
i\ Oblači se priinerno! ObJeka varuje naae telo škodljivih vplivoy, Primevna obleka jg tista, ki naše telo spodoboo odeva ia ga varuje mraza, Troeine, m6i-e in drugih Skodljivih napik. Obleka pa ne sme biti pretesna, da proatega gibanja in telesnega razvitka ne oviia.
7.    Imej   čedno,  zdravo  staaovanje!   V  hiši,   kjer  prebivaš, pred Tsem skcbi za dober zrak; tedaj ue trpi tu nobeue reči, ki bi zrak spri-dovala.    Slab zrak dela v hiši raokro perilo,  gnjiia mokra tla,   vse umazane reil, smeta, posebno pa, ie je več ljudi v jednej sobi in te se vsaki dau sol>a po Tečkrafc ne prezračuje.   Spdlnica  naj hode veino snažna in ne pregorkn. Ako se potfi, počasi se ohlAdi iii preobleci; dišečih cvetic ne imej v s))ilaici. Ke puščaj po nn6i odprtega okna, da sb ne premraziš, ako bi se po uoči ra-zodčL    Vse stanovanje naj bode vedao suažno.
8.    Vsa poglavitua ravnila  zdravega in   dolgega  življenja   pa su v teh le   kratkih  besedah:   olinej  zuiirom   veselo  stc^,   hladno   glavo, proste prsi, noge pa tople in suhti!u