^zaMBEIJO Ne vpelji nas v sku-šniavo! Gledam pred seboj sliko, ki kaže prizor iz evangelija prve postne nedelje. V sredi med pečinarai v puščavi stoji Kristus, ki je 40 dni premolil in se postil. NTa njegovem obrazu je sicer videti sledove dolgega posta, a je razlit čez njega tudi nadzemeljski sijaj, ki potrjuje besede, izgovorjene nad Kristusom tam ob Jordanu: »Ta je moj ljubljeni sin, nad katerim imam dopadenje.« Svetli Krislusovi postavi pa se približuje s hinavskoplazečimi se koraki druga, čisto temna, z neizmerno zlobo v obrazu, s sovraštvom v očeh. Prihaja skušnjavec, da bi ludl iz tega, o katerem je slišal, da je Sin hožji, strgal svetli, nadzemeljski sijaj, da bi tudi njega vpregel v svojo temno oblast. Saj je zadnje, kar mu govori: ». . . . _e pred me padeš in me moliš.« Kar strah prevzame človeka, ko gleda to grozno, temno postavo pri njenem delu . . . Še bolj pa nas mora prevzeti strah, če se zavemo, da je to tudi naša lastna slika, ila se ta grozna temna sila tolikokrat približuje tudi nam in nas hoče slepiti, kakor Kristusa v puščavi. Hotel je slepiti skušnjavec Kristbsa z gladom. Tudi nam govori in slepi, ko se oglaša v nas včasih ako nenasitna lakota po nizkem, razuzilanem uživanju. Hotel je skušnjavec Kri slusa slepiti s prazno slavo, ki bi jo imel, >'e bi se vrgel iz tempeljske strehe in bi se mu nič ne zgodilo. Slepi tudi nas, ko hlepi naša duša po prazni časti, ko hočeino na vsak način kaj veljati, ko stopimo , elo na slabo stran, če si drugače ne moremo pridobiti priznanja. Slepil je skušnjavec Krislusa z bogastvom, ki mu ga je kazal iz visoke gore in mu ga ponujal. Kolikokrat slepi tako še danes človeške duše! Kaka lakota po denarju, po premoženju je v človeških dušah, kolikokrat je ta lakota tako huda, da je človek pripravIjen radi denarja za brezvestnost, nepošlenost, krivico. Da, to so Irenutki, ko stoji ta temna postava tudi pri nas. To so Irenutki, ko hoče temni skušnjavec tudi iz naše duše iztrgati sijaj otroka božjega, mir otroka božjega, veselje otroka božjega. Ko bi se v teh Irenulkih tega jasno zavedli, kako bi pač iskreno prosili: »Ne vpelji nas v skuš njavoU To so tisti trenutki, ko skuša ta temna sila vkloniti sebi tudi nas, da bi postali njeni sužnji, da bi tudi mi služili njenim temnim namenom, da bi pomagali tudi ini graditi tukaj na zemlji kraljestvo teme. »Resnično, resnično vam povem: vsak, ki dela greh, je suženj grehac, pravi Kris.us. Ali ne bodemo pri pogledu na to temno sužnost prosili: »Ne vpelji nas v skušnjavo«? To so listi usodni trenu.ki. ko nas hoče skušnjavec spraviti ob našo življensko srečo, a kako je potem čisto drugače, velikokral že, ko je storjen prri korak v te- mo. Veliko je danes tako nesrečnih življenj, a nesrečne so, ker so poslušale temo. Ko bi imeli vso to nesrečo pred očmi, bi pač ne poslušali zapeljivih glasov, ki se glasijo iz teme, bi se pač ne igrali s to grozno temo tako lahkomišljeno, bi pač v teh trenutkih klicati: »Ne vpclji nas v skušnjavole In če bi skušn javec tudi držal svojo besedo o sreči! Kako dolgo bo pa trajaht ta sreča? Saj vidiš, da je življenje kot dim, ki se prikaže, pa ga ni več. Ko bo prešel ta dim, kaj bo človek imel od svojega uživanja, kje bo njegova slava, kje denar, ki si ga je morda pridobil za ceno svoje vesti? Takrat bo človeku od življenja v temi ostal samo še delež neskončne večnosti v temi. Ko bi človek v teh trenutkih, ko mu govori tema, videl pred sehoj svojo zadnjo postajo na poti teine, kako bi pač molil: »Ne vpelji nas v skušnjavo!« Zveza kršč. delodajalcev. Pretečeni mcsec je bila osnovana v Valenciji na Španskem prva zveza krščanskih delodajal- cev. Za svoj namen si je postavila izvrševanje načel in navodil, ki jih je dal za delodajalce v svojih okrožnicah papež Leon XIII. Ta zveza se je ustanovila na željo pokojnega kardinala Reig i Casanova. Tako pomaga katoliška Cerkev v dejanju izboljševati žalostne razmere na svetu. Velik dobrotnik duhovniškega naraščaja. Dne 16. dacembra je smrtno ponesrečil pri vožn ji z avtomobilom v Clidu v Ameriki p. Luka Ellin, ki se mora imenovati največji dobrotnik bogoslovcev v Avstriji in na Nemškem. Ko so nemškim in avstrijskim škofom začela primanjkovati sredstva, da bi vzdrževali bogoslovja in deška semenišča, je ta redovnik prišel na posebno misel. V bogati Ameriki je pridobival krščanske družine, ki so kakega nemškega bogoslovca vzele za svojega in ga vzdrževale pri njegovem študiju. Posrečilo se mu je, da je pridobil okoli 700 takih družin, ki so s svojimi prispevki vzdrževale okoli 700 takih družin, ki so s svojimi prispevki vzdrževale okoli 1000 bogoslovcev na Nemškem. Življensko geslo tega izrednega dobrotnika mladine je bilo: »Veliko moliti, velikodelati, veliko trpeti, pred vsem pa veliko ljubiti.« Poslcdice svetovne vojne. Na severnem Francoskem je bilo v zadnji vojni porušenih tudi 1200 cerkev. 500 jih je že zopet postavljenih, 200 se jih zida, za zidavo ostalih 500 je najeto posojilo 200 milijonov frankov. Razmere v Mehiki. Zadnji čas kruto preganjanje katoličanov v Mehiki nekoliko pojenjuje. Pravijo, da se je mehikanski tiran udal prilisku Združenih držav Severne Amerike. Vlada Združenih držav pa je vplivala na Mehiko, ker je pri njej vložilo energičen protest proti mehikanskim grozodejstvom udruženje kršč. mož in udruženje kršč. žen. Možata odločnost je vedno na mestu in vedno pomaga.