Leto II. — St 4 — Domžale 25. IV. 1963 [zdaja Zavod za gospodarsko Propagando - Domžale. Ljub-92 — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milan Flerin — Izhaja vsake-?a 25* v mesecu — Ziro račun W0-Z0-2-458 - Cena 20 dinar-"z Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani Q&Èltl&fai Ijo'titìwvnlec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Praznovanje 1. maja v znamenju decentralizacije samoupravljanja ‘I'' ljudstvo je hitelo rdeči zastavi na-iic ° . je nekaj, se zlivalo v mno- .0 *» korakalo z njo vred naprej in j),,e®u.v* vzkliki so se utapljali v glasovih kat"1' ~~ Peslni, ki so jo peli doma tiše nic <>r ^ru8]e — na ulici je tekla enako-r"o, naravnost, s strašno močjo. 2ele-Pegum je zvenel v nji in vabil ljudi r v' n*jno pot v prihodnost, pošteno govo-ftiii' ° ^e^av,,h poti. V njenem velikem žlii jCni Puntemi se je raztapljala temno da. - L8 Preteklosti, težak klobčič vsak- predh ČUSfev je gineval, prekleti strah novim je razpadal v pepel...« Wn ° Le P‘sa^ 0 borbenem prazniku de-Jdai.e?a človeka veliki pisatelj revolucije, nizi S1Ul ^or^'’ pisal je v času, ko je orga-iij-tan Proletariat že trdno stal na prizo-pra'1- zi’oclovine in gromko zahteval svojo SiV 1Co- Toda idejne korenine tega praz-lnsc]SC^a-i0 ^“leč, daleč nazaj. Pred tri-ue„1 emdesetimi leti po sklepu ustanov-je ^ .“ngresa II. internacionale v Parizu P ra 70 sv°je borbeno mesto delavskega njen'11^0, ^0l'a v Parizu je bilo »skle-k samo to, kar je bilo od Sparta-~~ ì;,1] Casov rel'ka želja sužnjev vseh dob Hov 0 Postati svoboden in tak graditi I 0 z jv 1 j en j e. Ofg ^'^ja 1^90 je proletariat prvič nastopil nika 11Zlrano z geslom osemurnega delav-^anioZa oc*ras^e 'n Sesturnega za otroke. Evro -*0 ie rnrlostovalo, da je v stari Žal0 11 Zayla(lala panika, da so dame be-tov^. ^jimi dragocenostmi v gorska le-raia i'’.1'11 jo policija preventivno zapi-raliie V UvCe’ c'a 80 Pre^ simbolom libe-roŽetl-r^onzije. pred bankami, stali obo-ria( .* Zandarji režima. Svetovni proleta-tijojl® nastopil. Samo v Londonu je 200 delavcev zahtevalo svoje najosnov-Pravice. se je rodil v krvi, ne kot “ejše ■ rvi Je in j"1K’ temveč kot dan velike ofenzive Sre> tudi ostal v zgodovini. Vsako obč aje s tem dnevom je budilo v srcu toVa * starega bojnega tovarištva. To ki so'-'J0 ie ®1° daleč preko ozkih meja, Orga .J1 1. ^ačrtavale politične stranke in irne| Zucije, Mednarodni proletariat je cije v svoji zgodovini mnoge organiza-so se menjale in izginjale. Spre-kali 51° Se ie ffeslo, za katerim so kora-o$taja otlsnči pred triinsedemdesetimi leti. Pa je Ln je živa še danes zavest, da morajo pod zastavo 1. maja korakati vsi, ki si želijo dokončnega obračuna z vsemi oblikami zatiranja. Tudi naš dolg starega bojnega tovarištva je ostal nespremenjen. Mogoče je prav danes, ko slavimo 18. obletnico zmage, s katero je bil človek pri nas dokončno osvobojen in ko prevzema po Engelsovi formulaciji oblast in vlado nad stvarmi in ni več sam objekt oblasti, naš dolg še večji in odgovornejši. Osvoboditev milijonov Afričanov, borba za mir in proti atomskemu oboroževanju, aktivna koeksistenca, sprejetje nove ustave SFRJ, vse večja vloga občana in proizvajalca, vse to postavlja pred nas nove borbene naloge. Mogočna manifestacija socialistične zavesti in napredka, ki se je iz Zvezne ljudske skupščine v Beogradu ob sprejetju nove ustave razlila preko vsega sveta, je nova postavka pri osvobajanju človeka kot nosilca in tvorca naprednih idej. S tem dokumentom postaja naš delovni človek stvaren subjekt ekonomskih odnosov. Delo naj bo osnova za družbeni položaj človeka proizvajalca-občana. Vse to potegne za seboj spreminjanje funkcij oblasti v funkcije samoupravljanja, kar pa ni majhna naloga. Proizvajalci v industriji, kmetijstvu, družbenih službah in drugih institucijah, organizirani v ZSJ pa so dolžni poskrbeti, da bodo ustavna načela dosledno zastopana v interni zakonodaji. Sindikati naj bodo, kot v preteklosti, ko so bili organizatorji borbe za pravice proletariata, nosilec organiziranih akcij za dosledno uporabo načela delitve dohodka po delu, S tem bomo najhitreje odstranjevali nesocialistične pojave in spodbujali k decentralizaciji samoupravljanja ter usmerjali vse sile k povečanju proizvodnje in delovne storil-(Nadaljevanje na 2. strani) In spet je prišla pomlad. Tudi v okolici radijskega odajnika je vzbrstelo prvo popje. Za prvi maj se narava odeva v cvetje in zelenje. Posvetovanje o kmetijstvu Odločiti se je treba - ali kmetijski ali industrijski proizvajalec Po občinski konferenci SZDL. ki je obravnavala modernizacijo kmetijstva v občini, je bilo nujno, da se vsi zainteresirani forumi lotijo tega problema. Na pobudo Občinskega sindikalnega sveta je bilo dne 4. marca 1963 v Mengšu posvetovanje o arondaciji zemljišč za interesno področje poskusnega centra Jablje in Agrokombinata, obrat Mengeš. V razpravi so sodelovali predstavniki političnih in družbenih organizacij, kolektivov ter tovariša inž. Plešnar in inž. Avšič. Namen razprave je bil, da bi se seznanili s tekočimi vprašanji arondacije in z njeno celotno problematiko z namenom, da bi jo posredovali preko delovnih in družbenih organizacij vsem interesentom oziroma prizadetim lastnikom zemljišč. Podružbljenje zemlje je postalo življenjsko vprašanje, ki ga terja nadaljnji gospodarski razvoj tudi v naši občini. In ne samo to, istočasno moramo nadaljevati tudi s socialističnimi odnosi na vasi, ki so sestavni del tega procesa. Ta proces se bo sicer razvijal postopoma tako kot bodo velevali interesi in potrebe naše ožje ali širše skupnosti. Vsekakor, da to vprašanje ni povsem enostavno niti s stališča skupnosti niti posameznika. Gre vsekakor za načrtno akcijo, ki naj bi zagotovila omenjenima družbenima obratoma dovolj zemlje, se pravi dovolj sredstev za nadaljnjo reprodukcijo in s tem v zvezi večjo proizvodnjo za zadovoljitev potreb po mleku, mesu, kmetijskih pridelkih za (Nadaljevanje s 1. strani) nosti. Spremenjena vloga sindikatov terja od članstva poglabljanje v probleme gospodarjenja. Saj za stabilnost gospodarskih gibanj, povečanje produktivnosti, uspešnejše poslovanje, obvladanje sodobne organizacije in tehnologije, vse to omogoča hitrejše razvijanje socialističnih družbenih odnosov, povečanje življenjskega standarda in zaposlenosti, splošen materialni in kulturni napredek. Hitrejše uvajanje sodobne tehnologije v kmetijstvo, krepitev socialističnega gospodarstva ter sodelovanje individualnih proizvajalcev z družbenim gospodarstvom je edina pot k večji, rentabilnejši proizvodnji, k socializaciji naše vasi in k boljšemu življenju delovnih ljudi na vasi. Novi ustavni sistem SFRJ zagotavlja nam vsem dokončno izvojevanje pravic delavskemu razredu. Pravljice bodo pripovedovali otrokom tudi v prihodnje. Mogoče bo ena od njih govorila o delavcih, ki so umirali v senci statev, govorila o tajnih sestankih v kleteh, govorila o pesmi, ki se je pela lahko samo pritajeno, o borbah za nacionalno osvoboditev. Toda v osnovi bo ostala ta pravljica vedno živa. Vedno bo tudi ostala borba za večjo srečo človeka in ta borba, čeprav osvobojena strahu in negotovosti bo našla svoj simbol v delavskem prazniku — 1. maju. prehrano in industrijsko predelavo za domače in tuje tržišče. Cilj torej ni razlastitev in osiromašenje lastnikov zemljišč, temveč nasprotno. Družbi, ki razpolaga s sredstvi za proizvodnjo tega ni treba storiti. Drugačen pa je primer s tistimi občani, ki spadajo med tako imenovane dvoživke. Le-ti se bodo pač morali odločiti za tovarno ali za kmetijsko obdelavo. Dejstvo je namreč, da povzročajo taki posamezniki družbi večkratno škodo. To vprašanje bo postalo zlasti pereče v prihodnjem obdobju, ko bo morala sleherna delovna organizacija vse dosledneje iskati in črpati svoje notranje rezerve. V drugačnem položaju pa so kmetje, ki žive zgolj od kmetijstva. Le-ti bodo pač morali najti zaposlitev v družbenem kmetijstvu ali pa v industriji. Kmetijski delavec postaja enakovreden industrijskemu delavcu. Da je temu tako, se lahko prepričamo tako na poskusnem centru Jable kot na obratu Agrokombinata Mengeš. Le-ta poudarjata, da prej ali slej sploh ne bosta več potrebovala nekvalificirane delovne sile. Sodobna mehanizirana kmetijska proizvodnja potrebuje pravega kvalificiranega človeka na delovnem mestu tfembolj, ker v kmetijstvu nimamo opravka z mrtvo materijo, kot je to primer v mnogih drugih dejavnostih. Mimo tega pa ostanejo kmetije kot individualni proizvajalci oziroma kooperanti v strnjenih naseljih, ki pa imajo zemljo izven arondacijskega področja, kakor tudi tisti iz hribovitih predelov. Prvi naj bi proizvajali za lokalne potrebe, kar naj bi bilo v skladu s predpisi o agro-minimumu, drugi pa naj bi ob ustrezni davčni politiki prav tako doprinašali sebi in skupnosti v okviru danili pogojev in možnosti. Dosedanji dosežki družbenega sektorja kmetijske proizvodnje naše občine so že splošno znani. Res pa je tudi, da bodo potrebni še veliki napori za popolno afirmacijo tega sektorja naše gospodarske dejavnosti. S prehajanjem zemljiških površin od zasebnikov v družbeno last bodo nastajale nekatere vrzeli, vendar to ne more biti vzrok, da začetega dela ne bi nadaljevali. t Marsikje je in bo pereče vprašanje oskrbe s kmetijskimi proizvodi — mlekom, krompirjem, zalenjavo itd. Vsekakor bodo tu potrebni posebni napori trgovine, tako da bo pot od proizvajalca do potrošnika čim krajša, kvalitetnejša in cenejša. Bistvo problema vendar tiči v proizvodnih obratih družbenega sektorja. Pri kompleksnih arondiranih površinah bodo lahko segli po vseh tistih ukrepih, ki jih nudi sodobna znanost in tehnika in to je najboljši garant večjega izobilja kmetijskih proizvodov, kar pa se bo moralo nujno odražati na našem in tujem tržišču. To je edina alternativa, ki nam lahko zagotovi uspešen gospodarski razvoj in boljši življenjski standard naših občanov. Sprejela je nova ustava ' SFRJ in SRS V nedeljo 7. aprila 1963 je bila Pl0, glašena nooa listava Socialistih Federativne republike Jugoslavije. no ustavo je sprejela in svečano Pr°' : glasila Zvezna Ljudska skupščina ^ svoji zadnji, 33. skupni seji obeh doin01-v navzočnosti predsednika republiki Josipa Broza Tita. Dva dni kasneje P* je bila o Ljubljani sprejela in potrjh tudi nova ustava Socialistične Repw' like Slovenije. S tem je bilo zaključek dveletno delo ustavne komisije in ud', sničena težnja milijonov delovnih lfl‘\ di, ki so v ustavnih razpravah široS} naše domovine s pripombami in Prf.jl pomagali oblikovati tak temelr odd’ P ileo socialistične demokratu, področjih družbene aktivno*!' a socialistične države in soh. logi zakon, ki naj bo najvarnejši odi naše stvarnosti in najboljši porok hitrejšemu družbenemu in ekonomsk1'] mu razvoju naše socialistične skup nosti. Nova ustava predstavlja za, pomemben korak dalje v razvoju na' družbe, predstavlja osnovo za raB’! in utrditev socialistične demokrati na vseh je ustava ............ __ listične družbe, ki se z odprtimi oh loteva vseh problemov, ki se v naF hitro se razvijajoči družbi nenehni pojavljajo, je odraz teženj napredki socialističnih sil, ki streme za tem, “J bi še bolj pospešile napredek na oh področjih človekovega in družbentt življenja in ustvarile človeku poS°‘ za še lepše in srečnejše življenje. j Naša nova ustava je edinstvena ^ svetu po svojem globokem humanih11' po veri o človeka in njegovo neizčrpn’ ustvarjalno silo in moč, je edin stoppo tem, ker postavlja delo za osnoO^ merilo družbene skupnosti. M| Številne razprave o predosiiU^. ustave v naši občini so dokazale, da K naši delovni ljudje pravilno razurU1! spremembe, ki jih njena določila PrL naša jo in jih kot pravilne sprejeli , potrdili. Odslej dalje pa bo naša Fj loga, osnovna načela ustavnih dolh uresničevati tudi o praksi in tako Ki, magati, da bodo kar najhitreje o chV __ „ £/0{,r0 kujist pS‘ L uresničena — o delovnih ljudi. Občani! Volitve odbornikov v novo ob^ sko skupščino bodo v nedeljo, ^ maja. Naša dolžnost je, da se udelež^,,l(, predvolilnih zborov volivcev in ^ delujemo pri izbiri kandidatov. ^ pravilne izbire kandidatov je od* * * * v>sf|1 pravilen sestav nove občinske sk1'^ ščine! Vsem dopisnikom in vsem d?' lovnim ljudem čestita za 1. M8-' Uredniški odbor Kako bomo volili? OBČINSKA SKUPŠČINA ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI 39 odbornikov Sk u p i n a SPLOŠNI zbor 59 odbornikov 1. 2. gospodarstva zdravstva in 27 odbornikov socialnega 3. prosvete in kulture 4. javnih služb kmetijstva varstva 3 odborniki 3 odborniki 3 odborniki 3 odborniki Vo]'i°QeC maja in v začetku junija bomo sku 1 °(ibornike za občinsko in okrajno slane00 *er rePubliške *n zvezne P°' občinska skupščina Domžale bo zbo 3 sk,uPno 78 odbornikov. Splošnemu nih^P^da 39 mandatov, zboru delov-Pra ,uPnosl* (prej zbor proizvajalcev) Proi *a^° mandatov. V dosedanji zbor de]a|Va^cev 50 volili le občani, ki so zj,0r ' področju gospodarstva, v novi ljUd' ,vnib skupnosti pa volijo delovni v J0> ki so na področju občine zaposleni ProsvraVStVenih* soc*uln*b .kulturnih in ga .|cl,1'li organizacijali, v državnih or-Jt - družbenih organizacijah in dru-skun ^ r.av *ako volijo v zbor delovnih ske .l0f*' *uc*' kmetje, ki so člani kmetij-v*r *afvr.uKe (in jim je kmetijstvo glavni zbjj^i^ivljanja) ter obrtniki, ki so člani deloVakonskih določilih sestavljajo zbor 50tn.-n, skupnosti občinske skupščine v Zfdah naslednje skupine: kov SkLUpina SosP°darstva — 27 odborni-Napilo kmetijstvo — 3 odborniki. i*V0dt0-SkuPino bo^° vo'd' občani v pro-stin,t Jl’ Prometu, poštah, trgovini, go-kah lU’ obrti, komunalni dejavnosti, ban-metijskih organizacijah itd. Slcii sttva uPltla zdravstva in socialnega var-^ odborniki. V služlk ° ob^ani, zaposleni v zdravstvu, ttikj '" soc'alnega varstva, npr. zdrav-sociàl!°c. znanstveniki, kot Vrs *’ Profesorji. delavci v glasbeni tice ^ Groblje, šolske snažilke, kuha- Sk Tn llPina javnih služb — 3 odborniki. Ppi-fi^l 0 'j° občani, zaposleni v občinski drtijjj.’ .^ sodišču, pri ljudski milici, v K0|jk 111 'n Političnih organizacijah itd. Mik0 0r b° v vsakem zboru odbornikov, koroik^0 ^ ol,fini volilnih enot. Za 78 od-78 volj<|>'.,ie b'lo treba občino razdeliti na v'Co v "!h. p.n°t- V občinski zbor ima pra-zkar i0.11' 'n bili voljen vsak občan, v ?kfai1i0 ovnih skupnosti pa lahko volijo ZaPosleni v posameznih skupinah 50 « teh skupin načeloma lahko voljeni. KAKO BOMO IZBIRALI KANDIDATE ZA ODBORNIKE Kandidate za občinski zbor bomo postavljali in izbirali na zborih volivcev po volilnih enotah, kandidate za zbor delovnih skupnosti pa na zborih delovnih ljudi po volilnih enotah. Pravico predlagati kandidata za odbornika ima na zboru volivcev vsak občan. Kdo od predlaganih bo kandidat, sklepa zbor volivcev z glasovanjem. Kandidata za odbornika lahko predloga tudi skupina 50 volivcev, ki morajo predlog podpisati. Kandidate za zbor delovnih skupnosti predlagajo občani na enak način na zborih delovnih ljudi. Občani se na zborih volivcev in delovnih ljudi odločijo ali bodo za mesto odbornika postavili enega ali več kandidatov. Seveda je za vsakega občana najpomembnejše in najvažnejše vprašanje, koga bomo zbrali za kandidata, koga bomo volili za odbornika nove občinske skupščine. Dosedanje življenje, delo, uspehi in napake so nam jmkazale, da želimo odbornika, ki mu bomo za določeno dobo lahko mirno zaupali delo v občinski skupščini. Kateri so ti občani, vredni našega zaupanja je stvar širokih razprav in razgovorov, ki jih morajo organizirati KO SZDL tako, da bo v vsaki volilni enoti o kandidatih razpravljalo čimveč občanov. Gotovo bomo kandidate iskali med občani, ki imajo ugled, politične in moralne kvalifikacije. To naj bodo ljudje, ki poznajo komuno in njene probleme in so pripravljeni sprejeti in izvršiti delo. Občane s široko razgledanostjo in razumevanjem družbenih procesov bomo najlažje iskali med tistimi, ki aktivno delajo v organih samoupravljanja, med aktivnimi družbeno političnimi delavci, iskali jih bomo med občani, ki delajo in se trudijo za napredek in nenehno rast socialističnih družbenih odnosov. Pri tem imajo KO SZDL, sindikati in drugi kolektivni člani zelo odgovorno nalogo, ki jo morajo temeljito in preudarno izvršiti. KDAJ BOMO VOLILI? Odbornike v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine bomo volili z glasovnicami 24. maja 1.1. Tedaj bodo volili tisti občani, ki so kjerkoli zaposleni, kmetje-člani KZ in obrtniki-člani zbornic. V nedeljo 26. maja 1.1. bomo z glasovnicami volili odbornike v občinski zbor. To nedeljo bomo volili vsi občani, ki imajo volilno pravico na voliščih, ki naj bodo volivcem čim bližja. Kje bodo volišča, od- reja občinska volilna komisija po predlogih KO SZDL in sindikatov, ki svoja območja najbolje poznajo. VOLITVE V OKRAJNO SKUPŠČINO V dneh 24. in 26. maja 1.1. bomo izvolili oba zbora občinske skupščine. S tem bo opravljen prvi del volitev. 3. junija 1.1. bodo novi izvoljeni odborniki občinske skupščine na seji izmed sebe izvolili odbornike za okrajno skupščino. VOLITVE REPUBLIŠKIH IN ZVEZNIH POSLANCEV Ko bomo na zborih volivcev in na zborih delovnih ljudi predlagali kandidate za odbornike občinske skupščine, bomo predlagali tudi kandidate za republiške in zvezne poslance. Tudi pri tej izbiri bodo morale KO SZDL s sindikatom in kolektivnimi člani poskrbeti, da bo sodelovalo čimveč občanov. Predloge kandidatov za republiške in zvezne poslance, ki bodo na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi sprejeti z glasovanjem, bo obravnavala na svoji seji tudi občinska skupščina. Odborniki nove občinske skupščine bodo na svoji seji volili republiške in zvezne poslance izmed predlogov, ki so bili zbrani na zborih volivcev. Poslanci za republiški in zvezni zbor delovnih skupnosti bodo s tem aktom že izvoljeni. Poslance za republiški in zvezni zbor, ki jih je izvolila občinska skupščina, pa bodo potrdili še občani na volitvah 16. junija 1.1. Iz navedenega vidimo, da bo vsak občan volil najmanj dvakrat: 26. maja odbornika za občinsko skupščino, 16. junija poslance za republiško in zvezno skupščino. Vsi zaposleni občani z volilno pravico, kmetje-člani KZ in obrtniki-člani zbornic pa bodo volili še v občinski zbor delovnih skupnosti 24. maja 1.1. Torej volijo zaposleni občani z volilno pravico trikrat: 24. in 26. maja ter 16. junija 1.1. Morda izgledajo volitve in volilni sistem zapletena stvar. Res je, da to niso volitve klasične oblike. So pa take volitve, ki jih bomo imeli, posledica položaja našega občana v družbi, ki je nosilec politične oblasti in upravljanja družbenih zadev. Politični temelj našega družbeno političnega sistema, ki je uzakonjen z novo ustavo, je družbeno samouprav-Ijaanje občanov v delovni organizaciji in občini, iz česar izhaja tudi volilna pravica: volimo kot občani (v občinski, republiški in zvezni zbor) in kot člani delovnih organizacij (v zbore delovnih skupnosti vseh treh skupščin). Na vprašanje, ki je bilo objavljeno v zadnji številki »Občinskega poročevalca« in sicer, če se bo letos pričelo z gradnjo Komunalnega centra, lahko odgovorimo pritrdilno. V letošnjem letu bodo začeta in v glavnem tudi končana vsa dela v zvezi z izgradnjo univerzalne dvorane. Za ta objekt je že določen investitor, medtem ko so za druge objekte v sklopu tega centra v teku vse potrebne gradbene priprave. Imenovanja in razrešitve Na 31. seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 28. III. 1963 je Občinski ljudski odbor Domžale na predlog komisije za volitve in imenovanja ter komisije za razrešitve in imenovanja direktorjev sklepal o naslednjih personalnih zadevah: 1. Sprejeta je bila ostavka na položaj direktorja Gradbenega podjetja Domžale, ki jo je podal Ljubomir Bevc, dosedanji direktor podjetja. S 1. IV. 1963 je njegovo dolžnost prevzel Mirko Gregorčič, gradbeni tehnik iz Doba. 2. Za direktorja Kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Domžale, s katerim se je s 1. I. 1963 združil dosedanji samostojni Zavod za stanovanjsko izgradnjo Domžale, je bil po opravljenem razpisu imenovan Jože Zevnik, gradbeni tehnik iz Domžal, dosedanji direktor pripojenega zavoda. 3. Na predlog občinske komisije za razrešitve in imenovanja direktorjev je bil Franc Hribar a 31. III. 1963 razrešen položaja upravnika Invalidskih delavnic »Zlato polje« v Domžalah. S 1. IV. 1963 je na predlog razpisne komisije dolžnost upravnika navedenega obrtnega podjetja prevzel Vido Bajec iz Domžal. 4. Marjan Smolnikar, ki je doslej vodil »Mizarstvo« Domžale kot vršilec dolžnosti upravnika, je bil na predlog komisije za imenovanje direktorjev s 1. IV. 1963 dokončno imenovan za upravnika navedenega mizarskega podjetja. 5. Na doslej nezasedeno delovno mesto upravnika Delavske univerze Domžale je bil s 1. IV. 1963 na predlog iste komisije imenovan Karel Kušar, absolvent filozofske fakultete iz Domžal. Občinski ljudski odbor je nato na predlog svoje komisije za volitve in imenovanja sprejel naslednje sklepe: 1. V zvezi s predstoječimi volitvami v občinsko, republiško in zvezno skupščino je bila imenovana komisija za volilne imenike, ki bo skrbela za sestavo volilnih imenikov in potrjevala tako splošne volilne imenike kot tudi volilne imenike delovnih organizacij. Komisijo sestavljajo: 1. predsednik: Alojz Mikuluž, upravnik Doma počitka Domžale, namestnik: Franc Gabrovšek, predsednik obč. sind. sveta Domžale; 2. član: Zdravko Vidmar, uslužbenec ObLO, namestnik: Minka Cerar, uslužbenka ObLO; 3. član: Niko Terstenjak, uslužbenec ObLO, namestnik: Jože Merčun, tajnik stanovanjske skupnosti Mengeš. 2. V smislu navodil je bila imenovana tudi komisija za sestavo volilnih imenikov delovnih skupnosti oziroma manjših gospodarskih organizacij, ki zaposlujejo pod 20 oseb. Komisijo sestavljajo: 1. Zdravko Rihar, inšpektor za delo ObLO — predsednik, 2. Miroslav Cedilnik, šef odseka za dohodke ObLO — član, 3. Leon štiftar, uslužbenec ZD Domžale — član. Tajniške posle komisije bo opravljal Peter Primožič, uslužbenec ObLO. 3. Občinski ljudski odbor je tudi sklenil, da se imenuje posebna komisija za reševanje problemov v zvezi z arondacijo. Komisijo sestavljajo: 1. Stefan Horvat, načelnik oddelka za splošne zadeve ObLO, predsednik, 2. Franc Avbelj, za socialno skrbstvo, 3. Franc Pliberšek in Janez Birk, za kmetijstvo, Ob bencinski črpnlki v Domžalah raste poslopje, v katerem bo informativna pisarna Turističnega društva in bife. Želimo, da bi bil ta objekt do pričetka turistične sezone izročen svojemu namenu. Posebno skrb bo treba posvetiti tudi izbiri upravnika te važne propagandne turistične postojanke. | AVGUST DEI. BELLO Sredi neumornega dela in največjih na. Črtov je omahnil v prerani grob aktivllj športnik in športni aktivist — Avg"s, DEL BELLO. Rodil se je 8. junija v Domžalah in tu obiskoval osnovno 1 srednjo šolo. Kot osemnajstletni ml#®®' nič se je pridružil januarja 1944 parti*' nom in kot eden redkih borcev preživiI borbo na Okleni. Za svojo hrabrost je D" večkrat odlikovan in leta 1951 kot kap® tan demobiliziran. Zaposlil se je v e j Domžale, nato pa bil v službi Zdravst'”j nega doma Domžale kot računovodja. Kot nogometni igralec je pričel svoj športno kariero in kot aktivni športni &e' lavec nadaljeval v smučarskem, plavali**1" ter košarkarskem klubu. Nerazdružno pa so bili z njim povez®" prvi koraki kegljaškega športa v Don*** ■ lab. Bil je med tistimi, ki so gostiln**^ kegljišče spremenili v športni objekt * leta 1952 osnovali »Kegljaški klub« s , < člani. Povečanje članstva na 120 keglJ*. čev in ustanovitev petih kegljaških sek*' je rezultat predvsem njegovega neui**(,f nega dela. ^ Prav sedaj, ko se njegova velika — štiristezno kegljišče — bliža ure*® čitvi, pa ga je kruta usoda iztrgal® 1 4 vrst domžalskih kegljačev. Mladim športnikom in njegovim šp*"! nim tovarišem bo ostal v spominu iskren, skromen in dober športni tov8fl 4. Miha Požar, za skrbništvo, .1 5. Andrej Pangeršič, zastopnik sveta finance ObLO. j| Tajniške posle komisije bo opravil ' Marko Škrinjar, ref. za socialno skrbs* pri ObLO. y; 4. Franc Žagar, doslej načelnik odile* ^ za notranje zadeve ObLO je bil na 1®S .ji željo razrešen položaja načelnika **'’ oddelka in obenem tudi službenega rS ! nufjo. , 5. Na lastno željo sta bila razres® J članstva v komisiji za izvajanje P*'e< V sov o delitvi čistega dohodka in osel>ncL dohodka gospodarskih organizacij J*1"^ Ukmar in Štefan Horvat. Na novo P® bili v to komisijo imenovani: Tone b . nik, analitik pri NB Domžale, Viljem V(, moni, računovodja podjetja »Ter**1^ Domžale in dr. Franc Jerovec, šef rač® ^ vodstva tovarne Induplati Jarše. — ške posle komisije bo opravljal l'rl) Dragan, uslužbenec ObLO. OBISK v delovnih kolektivih na prvem mestu avtomobili, po številu katerih slovi naša občina, predvsem pa Domžale, daleč naokoli. Zavarovalnica Domžale-Kamnik v Mengšu -Pred dnevi je naše uredništvo poslalo »noni kolektiva zavarovalnice Domžale-a,nnik v Mengšu pismo s prošnjo, naj »»ni odgovorijo na nekatera vprašanja. » so se glasila: *■ 2e več kot leto poslujeta v splošno »dovoljstvo naših občanov kot samostoj-zavarovalnica na našem območju. Ali ' aliko izvedeli, kako ste z uspehi lan-»i?» leta zadovoljni? . • Katera zavarovanja vam uspevajo, J» iniate težave in kakšne možnosti vi-fj ^?za razvoj zavarovalstva v naši ob- tako razvitih občinah, kot sta domžalska in kamniška, glede na plačilne možnosti, manjši kot bi lahko bil. 2. Drugo vprašanje je s prvim povezano. Katera zavarovanja uspevajo? Na to vprašanje bo najbolje odgovoril pregled izvršenega plana za leto 1962. Najbolj so porasla zavarovanja avtomobilov (za 37 %), potem živina zasebnih kmetovalcev (za 18 %), pa tudi zavarovanja zoper nezgode in življenja gredo (prva so se povečala za 21 %, druga za 18 %), medtem ko so se zavarovanja zoper požar Trenutno nam je lani največ težav prizadejal natančen razvid, ali je vse splošno ljudsko premoženje tako kot predpisuje uredba o obveznem zavarovanju, dejansko zares zavarovano. (Majhna pripomba: ali ta prepis, ki med drugim predvideva tudi kaznovanje odgovornih oseb, res vsi hišni sveti, katerih večina v domžalski občini se tako krčevito brani plačevanja zavarovalnine, poznajo? Možnosti? Pri podjetjih vsa neobvezna zavarovanja (zavarovanje civilne odgovornosti in zavarovanje zoper obratovalni zastoj), pri prebivalcih pa vsa tista zavarovanja, da tako rečemo, ki neposredno zadevajo sodobnega, modernega človeka in ki jih naše vsakdanje življenje terja. To so: popolnejša oblika zavarovanj v zvezi z avtomobili (s civilno odgovornost- ■ Katere vrste škod so pri vas najbolj »Snste jn v kajjQ kratkem času jih iz-a»»te? Ali vam gre res denar nerad iz ^ede zavarovanj avtomobilov se ^‘S1 vse mogoče. Eni trdijo, da se bodo tr Vafovanja podražila, drugi, da pocenila, »'ji govore o tem, da se bo tistim last-1 ’°m avtomobilov, ki nimajo škod, za-j .rov»lnina znižala. Koliko je resnice v £ 1 govoricah in kako mislite o tem vi? ^»J jo z obveznimi zavarovanji, ki jih baje predpisal novi zakon o cestah? J' Ali agrokombinat res ni zavarovan 1 v»s in kuj je temu vzrok? .!» Ali je poklic zavarovalnega zastop-1 » lahek ali težak in ali res veliko lužijo? Sv '..k»kšno zavarovanje bi svetovali »Jim prijateljem in kakšen nasvet bi V»li. če je že zavarovan? pj '» svoje pravzaprav dokaj zahtevno ^ r»° smo dobili prijazen odgovor, ki ga Cel°ti objavljamo. ^tovano uredništvo! »oStahvaljuie,n° se vam za va*° P07or‘ Sv°jih Pfvimi v čast si štejemo, da ste v vrsti obiskov po naših kolektivih med )le - izbrali tudi nas, čeprav številčno y spadamo ravno med velike kolektive. Zganja, ki ste nam jih zastavili, v živo dj, e»»j° naše vsakdanje delo in priza-v^aj». in dovolite nam, da vam po g0yo’ .k°t so zastavljena, nanje tudi od- le,,; .(s°*n zavarovalnih premij se je v tiiiij ■ l(>“ tignila skoraj natančno za 20 ŽOo .n<,)v *n letos smo v celoti presegli kili '1'^'jonov pobranih premij. V odstot-se ■'» joziku gospodarstvenikov rečeno, s,0(k »ašn produkcija povečala za tl od-»išt >V’ 'n *° v družbenem sektorju last-19 V» z» 10 odstotkov, v zasebnem pa V0li . "tkov. Ali smo z uspehom zado-tn' ali ne? Smo in ne. Smo. ker smo pret) 1 i»ni, ko je bilo naše začetno leto. Po p ai’aii vrsto težav in ker se nam je di, vaein letu delovanja razbistril položaj, hodoein°’ ka,n se je treba usmeriti, da smo’ k Prihodnje naši uspehi večji. Ni-Prjr’ k<,r »e zavedamo, da je odstotek ta novih zavarovanj v gospodarsko Središče Mengša s spomenikom padlim v NOB povečala le za 14 %. Menimo, da te številke govore zelo zgovorno. Požarna zavarovanja, ki so bila včasih daleč najbolj razširjena, v sorazmerju z ostalimi počasi upadajo. Sodobna gradnja hiš, bolje organizirana gasilska služba, strožji požarnovarnostni ukrepi — vse to prispeva, da je število starih sognjev« vedno manj. Opozoriti pa moramo, da število požarov kljub temu nikakor ni majhno, kot bi morda kdo mislil. Čedalje pogostejši so namreč požari v stanovanjih, kjer je z neprestanim naraščanjem števila likalnikov, električnih štedilnikov in drugih električnih gospodinjskih strojev vsak dan več priložnosti zanje. V porastu so tudi življenjska zavarovanja, najbolj tista, kjer se po določenem roku (tO, 15 ali 20 let) vplačana vsota zavarovancu, če ta čas doživi, izplača. Zatem nezgode, ki so brez dvoma tista vrsta zavarovanj, pri katerih zavarovanec sam najbolj občuti vrednost zavarovanja, za tem zavarovanja živine zoper pogin in za zdravljenje. Čudno pa bi seveda bilo, ko bi ne bili jo in nezgodnim zavarovanjem), za tem zavarovanja stanovanjskih nepremičnin, zavarovanja zoper nezgode in ruzličua življenjska zavarovanja. Razen teh pa še tudi skupina zavarovanja živine, in to zlasti tam, kjer so ta malo znana in razširjena, posebno v Moravški dolini in v Črnem grabnu. 3. Lani so nam naši zavarovanci prijavili skupno preko 1000 škod. Najbolj pogostne, teb je bilo skoraj pol, so bile viharne škode, ki so jih povzročili viharji posebno na strehah hiš in ki zanje po pravilniku o požarnem zavarovanju prav tako jamčimo. Za temi so takoj poškodbe avtomobilov (230 poškodb) in poškodbe strojev. Sorazmerno ne posebno veliko je bilo požarov (okrog 30) in vlom-skih škod. Skupno smo izplačali škod za 42 milijonov, od tega zasebnim zavarovancem preko 27 milijonov. Cas od prijave škode do izplačila traja lahko od nekaj dni do več mesecev. Običajno to ni odvisno od nas, marveč od zavarovancev samih, posebno pri avto- mobilskih škodah. Škode izplačujemo namreč na temelju računov, ki nam jih zavarovanci predlagajo, in to se včasih vleče tudi mesece in mesece. Mi bi želeli škode čimprej likvidirati, ker dobro vemo, da zavarovanec ob škodi denar najbolj potrebuje in ker je končno hitra povrnitev škode temeljna naloga zavarovalnice. Na drugi del vašega vprašanja pa vam moramo odgovoriti takole: sredstva, ki jih zavarovalnica dobi s premijami, so denar, ki nam ga družba v imenu zavarovancev daje v upravljanje. Vsak dinar, ki ga zavarovanec plača, je družbena last, a v neki meri še vedno tudi zavarovančeva. Zato je razumljivo, da ga je treba trošiti preudarno in pravilno. Prvotni namen zavarovalstva je bil pomagati svojim članom ob nesreči. Ta osnovni namen ima naše zavarovalstvo tudi še danes, le da se je v naši družbeni stvarnosti njegova vloga razširila. Presežek sredstev, ki jih zavarovalnica na leto ustvari potem, ko pokrije vse škode in stroške svojega poslovanju, daje na voljo skupnosti v obliki kreditov kot sredstva za naš razvoj. Čim več sredstev torej dobi zavarovalstvo, tem večjo podporo pomeni to naporom za izgradnjo socializma. Zlasti podjetja bi morala bolj upoštevati, da velik del sredstev, ki jih dajejo za zavarovanje, ostaja v občini, se v njej preliva in vanjo tudi vlaga. 5. Če smo odkritosrčni, je zavarovanje iz dneva v dan cenejše, čeprav nam bo to v prvem hipu le malokdo priznal. Naše tarife se ves čas po vojni niso povišale, nasprotno, leta 1955 so se celo znižale, oziroma obseg jamstva se pri posameznih zavarovanjih širi, kar je prav tako pocenitev zavarovanja. Če primerjamo dejstvo, da so tarife torej ves čas enako visoke, s stalnim naraščanjem osebnih dohodkov in cen, potem nam bo kmalu jasno, da je naša gornja trditev pravilna. Seveda pa tudi v zavarovalstvu vladajo ekonomski zakoni in so višine premij, ki jih plačujejo zavarovanci, nujno odvisne od škod. Logično bi bilo, da bi se zavarovanja, ki imajo malo škod, polagoma pocenjevala, zavarovanja. ki jih bremeni veliko škod, pa poviševala. Zgovoren podatek iz naše prakse je naslednji: od 250 škod na avtomobilih je bilo 163 škod na avtomobilih Zastava 600, torej 70 % ali več kot dve tretjini vseh škod. Zato je skoraj gotovo, da se zavarovanje za »fičkec najbrž ne bo pocenilo. Pa tudi premije za druge avtomobile se najbrž še ne bodo mogle znižati, ker smo letos imeli z avtomobilskimi .škodami čez milijon dinarjev izgube. Prav tako je vprašanje bonifikacije, to je zniževanja višine premije za tiste lastnike avtomobilov, ki že dalj časa niso imeli škode, zaenkrat odloženo. Novi zakon o cestah, ki je v razpravi, bo uzakonil zavarovanje civilne odgovornosti (avtojamstva). To zavarovanje obsega povračilo upravičenih odškodninskih zahtevkov v primeru, da jih avtomobilist z uporabo vozila nekomu povzroči. Pri osebah smrt ali telesno poškodbo, pri stvareh poškodovanje ali uničenje. Odškodnina se izplača, kadar zavarovanec povzroči škodo po svoji manjši krivdi. Povračilo škode pa je izključeno, če ta izvira iz naklepu ali malomarnosti. 5. Kes je, Agrokombinat s svojimi najmanj 4-0 milijoni premije na leto, čeprav bi po določbah zakona o zavarovalnicah moral biti zavarovan pri nas, ni zavarovan pri naši zavarovalnici, ker ima svojo upravo v Ljubljani. Menimo, da to ni prav, in to predvsem zato ne, ker se praktično vsa občina trudi iu se vse zavestne sile v občini bore za izvedbo njegovega programa in občina stalno prevzemu vsa jamstva v zvezi z najemanjem posojil za melioracije, gradnje, nabavo živine itd. S tem, da so njegova zavarovanja pri ljubljanski zavarovalnici, so naši občini odtegnjena precejšnja sredstva. Vendar ima podjetje vse možnosti, da prenese svoja zavarovanja z našega območja k nam. Upamo, da nas bo glede na veliko razumevanje, ki ga je deležno za svoja prizadevanja v naši občini, tudi podprlo. 6. Poklic zastopnika je z eno besedo — težak. Nekateri nepoučeni ljudje naše zastopnike istovetijo z inkasanti. Pobiranje denarja za stara zavarovanja pa je pravzaprav za naše zastopnike le manjši del njihovih nalog. Njihova temeljna naloga je pridobivanje novih zavarovanj. Niti pobiranje starih premij, kjer je prav tako včasih potrebno precej prepričevanja, še manj pa nova zavarovanja, niso lahko delo. V bistvu naši zastopniki niso nikoli prosti, običajno se celo tedaj, ko drugi uživajo oddih po delu, zanje začne delovni dan. Biti morajo vedno vljudni, vedno potrpežljivi in ničesar jih ne sme spraviti iz ravnotežja. To je težak poklic, ki ga ozarjajo le redki svetli trenutki, kadar zavarovanec dobi izplačano odškodnino. Na vprašanje, če res veliko zaslužijo, pa borno odgovorili z majhno sprevrnitvijo besedi: dvakrat več, če dvakrat toliko delajo. Reči hočemo, če nekateri naši zastopniki izjemoma mulo več zaslužijo, da je ta njihov zaslužek samo sad njihovega podvojenega prizadevanja in dela, kajti vsi naši zastopniki so plačani do zadnjega dinarja po učinku. 7. Končno še odgovor na vaše zadnje vprašanje. Morda je nanj najtežje odgovoriti. Ce bi nas kdo od naših prijateljev vprašal, bi se naš odgovor glasil drugače za tistega, ki malo zasluži, od tistega, ki več, od tega, ali je še sam ali poroč** ali je mlad ali star, ali brez dolgov allj zadolžen, morda celo ali ženska ali i'10'; ški. Vsem bi svetovali kombinirano zav#' rovanje stanovanjskih premičnin. rovanje ni drago, zagotavlja pa odški>“' nino za primer požara, vloma pa tu“' izliva vode iz vódovoda. Vsem bi svet0': vali tudi nezgodna zavarovanja, ki če so skupinsko sklenjena v podjetj0, sorazmerno poceni. Za npr. 200 din sečne premije dajejo jamstvo za 1,000.0°*j dinarjev za primer smrti, 2,000.000 ^ primer trajne invalidnosti in 768 dinari** dnevne odškodnine za čas trajanja zgode. Vsem, ki so zadolženi, bi svetov»11 vsaj za čas, ko imajo posojilo, zavaf0' vanje za primer smrti. S takim zavar°' vanjem bi omogočili, če umrete, da v»’ sorodniki oziroma poroki ne bodo pl8^ vali za vami dolgov. Zavarovanje je ^ ceni in na primer pri 30 letih staro*’1; se za mesečno premijo 440 din lai1,;l zavarujete za 700.000 din za primer sWr’ Vsem, ki niso v prevelikih denarnih dregali, bi toplo priporočili zavarovanj na doživetje. Te vrste zavarovanj bistvu hranilne vloge, ki se pred poteko1* zavarovanja sicer ne morejo dvigniti, v**| bujejo pa možnost izplačila dogovorjr* vsote ob nenadni smrti. To se pravi, * bi med trajanjem zavarovanja umrli, a bijo vaši dediči izplačano dogovorj811' vsoto, če pa doživite dogovorjeni rok, r ? se vam ta izplača. L Vsem, ki imajo otroke, bi svetov» nezgodno zavarovanje otrok do 16 K starosti. Premija za to zavarovanje L izredno nizka in znaša na leto samo dinarjev. Prav tako bi priporočili 11 j zgodno zavarovanje šolske mladi"; Končno bi priporočili vsem tistim, P imajo avtomobile, poleg zavarovanja ž ; per poškodbe avtomobilov, ki je spl0^ znano, še zavarovanje za civilno 0^: vornost ob istočasnem nezgodnem rovanju vseh potnikov v avtomobilu, M je ugodno predvsem zato, ker pri civ*’ odgovornosti niso zavarovani bližnji rudniki lastniku avtomobila. In naSv*^ Dragi prijatelj, ne pij! Ce se boš 'viaJ,.| zaletel z avtom ali drugim povzr8^ nesrečo, če se boš pijan poškodoval zaman si plačeval zavarovalnici prem’ — sam boš moral nositi vse posledice' > Arondacija in obdelava zemlje Vsak dan se obračajo na referat za kmetijstvo pri ObLO lastniki zemljišč, ki so v arondacijskem postopku z vprašanjem, kdo naj obdela, poseje ali zasadi zemljišča, ki se bodo z arondacijo pripojila družbenim kmetijskim obratom. Da bi v zvezi s tem ne bilo nejasnosti glede obdelave zemljišč, ki bodo morala biti obdelana, dajemo naslednje pojasnilo: Vsi lastniki zemljišč, ki so že bili vabljeni na arondacijsko razpravo, so se na sami razpravi že sporazumeli, ali bo zemljišče obdelal in pospravil pridelke dosedanji lastnik, katerega zemljišče se arondira ali arondant. Ostali lastniki zemljišč pa, ki na razpravo še niso bili vabljeni, arondacijski postopek pa je v teku, kar velja za kmetijski poskusni center Jable in kmetijski obrat KZ Lukovic®^ Moravčah, naj se glede spomlada*1* setve sporazumejo z arondacijskim up’ vičencem. j|‘ Arondacijski postopek je uveden j11 v korist »Agrokombinatu«, obrata m geš in obrat Črnelo. >j, Lastniki, katerih zemljišča se aro"^ rajo v korist navedenih obratov, naj prav tako zn spomladansko izkorišča®* zemljišč sporazumejo z upravami obr* »Agrokombinata« v Mengšu in Črnel® j Le v primeru, da sporazuma, kdo ®, zemljišče obdela, ne bi bilo mogoče | seči, naj se prizadeti obrnejo na re^L|ii za kmetijstvo pri občinskem Ijuds® odboru Domžale. „ n Obl0 Trajala je 120 dni Kronologija zime 1962/63 ^<‘lika ve ina držav ima vre- roenoslovske instilute, kjer u^i-j Jo« kakšno ho jutri ali po-JUJrišnjeni vreme. odiano po zemeljski obli I? živijo ljudje, katerim je re-s'striranje vremena ali »ne-r*uluot napovedovanje konji-.eli« Med zadnje spadam sum. Ier za svojo zabavo že vrsto v' rekistrirum vreme v Jaršah, j^'edu se mi včasih posreči ce-s° napovedati vreme, toda tako n. 0 imajo pri nas tudi >urad-vremenoslovci. n [. nadaljevanju si oglejmo iniKft*iere značilnosti pravkar n.J"1 e zime, ki je trajala nu-sto četrt leta kar celo tretji- no. November tl)62 se je začel z dežjem in deževalo je vsak dan vse do 16. novembra, ko je sneg prvič v tej zimi pokril naravo. Temperature v tem času so se gibale nekaj nad 0° C. Stiri dni je nato snežilo in to najbolj 1‘ž. novembra, 20. novembra je deževalo, 2t. novembru pa je celo sijalo sonce. Zal je lepo vreme trajalo samo en dan, kajti že 22. je zopet deževalo in 2\ snežilo. 2^. in 24. novembra je zapadlo 20cm snega, ki se je 25. in 26. zopet delno stopil. 27. novembru je snežilo in ta sneg je potem osti vse do novega leta. Ves vmesni čas je bilo sorazmerno hladno z izjemo sredine decembra. ko se je živo srebro v toplomerih dvignilo na 611 C. Toplo in deževno vreme je bilo tudi zadnja dva dneva v letu. Poudarjam, toplo s temperaturami okoli 0“C, kur pa je za nas predstavljalo že precejšnjo toplino, suj smo bili vajeni poprečne temperature v Jaršah okoli 40 C pod ničlo. Snežilo v decembru ni več, toda tudi lepih tini je bilo malo, saj lahko zapišem, da je bilo pretežno jasnih« dni v decembru samo 7 in še to takoj prve dni meseca. Novo leto 196'? se je pričelo s slabim vremenom in dežjem ter meglo. Sneg je do 9. januarja že povsem izginil, toda že 10. januarja je pričelo zopet močno snežiti. Snežilo je še 17. in 20. januarja ter prav rahlo še druge dni v mesecu, pri če- mi je gradnja nove šole v Radomljah potrebna? občil f^dojem sestanku kluba v ))'s .' ljudskih odbornikov pcjjl n,žulah je med drugim HUv 8 "« tapeto tudi gradnja dou/i^.kdskega poslopja v Ra-K|j,.fa 1 oziroma v Preserjah, suj/'' *e,"u« ‘la je poslopje v Polen,«i11 «unju že dograjeno. Ved,, K? med prebivalstvom še jo |° n'so ponehale. Eni trdi-trgi, 8 vseh teh stroškov ni bilo slo,.:' . r dosedanja šolska, poln ,/8 zadostujejo, drugi pa. nov 'J? P« s“ za gradnjo Ho- . . ■ V, ukinitvijo šol na JarA1 ,ln delno na Rovih in še tako; 'P obiskovalo novo šolo l»o tlm.dHižno 430 otrok, ko se nov šolski okoliš, za 1'i'edl**'8, 1° šolski odbor ze št.vji8*8' nove meje, se bo pa 5qq A’ i0,*rok dvignilo na preko bo Oddaljenost otrok do šole Pot f”8|S«la do - km. Dališo KorjA.’.imeli le otroci iz Za-Vefj "i Dolenj ter iz Rudnika. v do A ."Ance v bo imela pouk Prav ’’oanskem času. kar bo Pa uz5n’,,Vo »godno vplivalo bori,, A UsPebe. saj se sedaj s časom in prostori v treh izmenah. Tudi dodatno delo s slabšimi in boljšimi učenci ter krožki bo lahko polno zaživeli. Mnenje večine prebivalstva je. da so zgoraj navedeni dokazi dovolj tehtni in da so razne lokalne težnje popolnoma neumestne. Ze na sestanku kluba ljudskih odbornikov je vso problematiko gradnje nove šole v Preserjah jasno obrazložil podpredsednik občine tov. Albin Klemene in posebno poudaril, da ne gre vse samo za Radomlje, kar se tu in tam sliši. Res pa je. da je iz Radomelj prišla že marsikatera iniciativa, od katere so imeli koristi tudi bližnji kraji, ki jih ne štejemo za Radomlje. Omenil je. da so pri lokaciji novega šolskega poslopja sodelovali razni zastopniki tako družbenih kot političnih organizacij in naših industrijskih podjetij. Takrat ni bilo protipredlogov. Zato se čudi izjavam nekaterih ljudskih odbornikov na tein sestanku. Dosedanja šolska poslopja se bodo lahko preuredila za stanovanja učneum kadru. Saj imamo prav s tein največje težave. Stanovanj ni. to je že znano dejstvo, kadar naša vodstva šol razpisu jejo prosta službena mesta, kako so ljudje zainteresirani pri novi gradnji šole, nuj navedemo še en primer. Vodstvo šole v Radomljah je v sporazumu s šolskim odborom pokrenilo prostovoljno akcijo za pomoč v lesu in denarju za novo šolo. Odzvalo se je lepo število ljudi, ki so pravilno razumeli potrebo po novi šoli. Da se je tudi v tej akciji našlo nekaj takili. ki stoje ob strani je jasno. Prepričani pa smo, da bodo prej ali slej tudi ti spregledali in dali svoje. Se bo treba veliko volje in žrtev. S podporo vsega prebivalstva pa bo novo šolsko poslopje kmulit dograjeno v čast in ponos vsega šolskega okoliša in v korist naših najmlajših. V kolikor pa so l jud je že pomagali, se jim tako vodstvo šole kot šolski odbor uajlepše zahvaljujeta. mer velja posebej zapisati, da se je letošnja zima poigrala tudi s tradicijo, ki je trdila, da sneži le pri temperaturah okoli 0"C do največ —3® C. V letošnji zimi je močno snežilo« tudi pri —18® C (17, januarja 1965!). Februar je bil v celoti hladen, sa j smo zabeležili temperature nad O11 C samo v sredi meseca. Snežilo pa je 5., 4.. 5., It.. 12., 13., 15., 17.. 18. in 19. februarja. 19. In 20. je tudi deževalo, takrat so narasle reke in s strahom smo pričakovali hitre otoplitve, kat pa se ni zgodilo, kajti že 22. februarja imamo zopet temperaturo pod ničlo in padec temperature je bil iz dneva v dan močnejši tako. da je živo srebro zdrsnilo v toplomerih I. marca na —21“ C. Februar je imel sicer tudi nekaj lepih sončnih dni, prav gotovo pa je bil to mesec s »pravo zimo«. Hladni val. katerega je prinesel začetek marca, je bil res kratkotrajen, toda zelo hladen. Postopoma so temperature le naraščale in kljub zmrzalim v jutranjem času je marčno sonce od II. do 14. marca opravilo s snegom, ki je z malo izjeme pokrival našo deželo 120 dni ali mesec dalj. kot je to po koledarju .uradno« določeno. O temperaturi sem sestavil grafikon za vse dni pretekle zime. Upravičeno lahko trdimo, da je zima trajala 120 dni če le pogledamo krivuljo, ki je bila skoraj ves čas pod lediščem. Sibirska zima pa je dosegla vrhunce sredi januarja s temperaturami pod —20“ C in I. marca, kar je neobičajno nizko za ta datum. Največ snega smo imeli v začetku februarja. Zaključno si oglejmo še prognozo za 1965 na osnovi zabeleženih podatkov in na osnovi dosedanjih opažanj. Pomlad je že tu iu bo lepa. Prav posebej lep bo tudi maj. Toplo poletno vreme bo junija in julija, medtem ko se bo že avgust skisal« in ohladil. Jesen bo mokra. Sneg se bo pokazal zgodaj, obležal pa bo šele v drugi polovici decembra 1965. Seveda velja tudi za mojo napoved dejstvo, da je le napoved. Potrdil ali ovrgel jo bo lahko le čas. Eno drži. Fetošnia zima je za nami. četudi je bila izredno dolga in nam je prinesla mnogo preglavic. Upajmo, da bo nasledn ja milejša. Domiaicani ! Oglejte si razstavo »Domžale v sliki«, kolero prireja v dueli od 28. aprila do 2. moja Turistično društvo Domžale v prostorih restavracije »Pošta« v .Domžalah. Odprta je vsak dan od 8. do 18. ure. Razstava prikazuje razvoj Domžal v zadnjih 70. letih. Iz krajevnih organizacij SZDL KRAJEVNI ODBOR SZDL ZALOG POD TROJICO Krajevni odbor SZDI, Zalog pod Trojico vključuje šest vasi in sicer: Zalog, Kokošnje, Trojico, Dole, Selo in Goričico. Odbor šteje devet članov: Dane Cerar, nredsednik, Mari Cerar, tajnik, Ani Cerar, blagajnik, Anton Rožič, odbornik,, Janez Cerar, odbornillf Štefan Morela, odbornik, Tomaž Cerar, odbornik, Vinko Kepic, odbornik, b rane Peterka, odbornik. Člani nadzornega odbora pa so: Ivan Peterka, Janez Prašnikar in Srečo Cerar. Bralcev ne sme motiti, da je med odborniki kar šest Cerarjev, Prebivalcev s tem priimkom je v teh vaseh veliko in sta od vseh navedenih le dva v sorod u. Odbor je že pri zadnjih volitvah zamenjal velik del članov in jih je v novem odboru kar šest. ki so stari do 28 let in ki prej še nikdar niso bili izvoljeni v kakršenkoli odbor. Po volitvah je imel odbor 7. aprilu že tretjo sejo. Navzoči so bili vsi člani upravnega in nadzornega odbora, prisostvovali pa so ji tudi trije člani sekcij, ki so bili izvoljeni v prejšnji upravni odbor pa tudi sedaj pomagajo mlajšim z nasveti. Na tej seji je odbor sprejel načrt dela za bodoče, se domenil za priprave nu volitve in sklenil, da bo do volitev zgradil most v Zalogu. Odborniki bodo vsak v svoji vasi obiskali vse tiste, ki so dopolnili 18. leto starosti in jih povabili v članstvo SZDL, napravili bodo propagando za naročilo na Občinski poročevalec in poiskali bodo prostor zn seje in sestanke krajevne organizacije SZDL, ki se sedal vrše v gostilniških prostorih, ki pa so neprimerni. Clan obč. odbora SZDL, Anton Cerar, je odbornike seznanil z načinom volitev v občinsko skupščino in za republiške in zvezne organe, ki bodo maja in junija in pri tem poudaril, da morajo imeti kandidati za nove organe vse najboljše lastnosti, da bodo znali pravilno tolmačiti težnje in želje volivcev in obenem zastopati interese širše skupnosti. I udi sklep, da se bo vendarle zgradil nov most v Zalogu, je bil z veseljem sprejet. Sredstva za material bo zagotovil obč. ljudski odbor, drugo pa bodo prispevali občani s prostovoljnim delom. Most bo svečano odprt v nedeljo pred volitvami, takrat bo tudi veliko predvolilno zborovanje, za tem pa vesela zabava, na katero že sedaj vabijo. Produkcna glasbene šole v Moravčah Glasbena šola v Moravčah, ki je odsek Glasbene šole Dom-žale-Mengeš, deluje v Moravčah že tri letu. V šolskem letu 1962-1963 obiskuje šolo 30 gojencev. Največ klaviristov in ha rmonikašev, nekaj učencev pa se uči klarinet, trobila in tolkala. V soboto, 23. marca je šola izvedla javno produkcijo, ki je lepo uspela in pokazala, da imamo v moravški dolini precej glasbenih talentov. Posamezno so nastopili vsi gojenci lasbene šole. Vsi so nastopili orajžno in samozavestno, od mlade Irenke, Vojke, Marka, Jolande, Franceta, Lojzka in Slavka pa do starejših: Tadej-ke, Veronike, Tineta in Mirka. Produkcijo je zaključil zabavni ansambel >Zadovoljni muc«, čigar vsi člani so tudi redni gojenci glasbene šole. Pred produkcijo je pozdravil starše in gojence ravnatelj glasbene šole Stane Habe, ki je navzočim obrazložil velik pomen glasbene kulture za skladen razvoj človekove osebnosti. Starši in gostje so bili z izvajanji gojencev zelo zadovoljni. Zelja vseh pa je, da bi bila prihodnja produkcija že v prostorih novega kulturnega doma. ki je sedaj v gradnji. Kulturni dom sam je prepotreben ne samo za Moravče, ampak za vso moravsko dolino od Peč do Trojice. Žalna svečanost v Moravčah Pionirji moravske šole so 22. marca izvedli pred spominsko ploščo talcev v Moravčah žalno svečanost ob spominu na 21). obletnico ustrelitve sedmih talcev na trgu v Moravčah. Medtem, ko je potekala žalna svečanost z žalostinkami in deklamacijami pred spominsko ploščo talcev, so deputacije pionirjev polagale vence k spominski plošči, pred spomenik NOB in na skupen partizanski grob na pokopališču. V začetku proslave je šolski upravitelj pionirjem orisal razvoj dogodkov pred 20. leti v Moravčah, kakor tudi zakaj in kako so bili ustreljeni talci — junaki — borci za našo svobodo. Žalni proslavi je prisostvovalo 450 pionirjev. Jz Moravske doline Na zadnjem plenumu občinskega odbora SZDL so navzoči naj>eč razpravljali o pravilni razdelitvi in uporabi sredstev občinskega proračuna. Nekateri so bili zato, da bi imelo pri dodeljevanju sredstev prednost zdravstvo, drugi zopet so j>ri-kazovuli velike potrebe za boljšo organizacijo otroškega varstva, nekateri so želeli imeti več sredstev za kulturo in prosveto, j>u za družbene organizacije itd. Torej, želja je bilo veliko, veliko je tudi resničnih potreb, to pa nam mora narekovati, da sredstva, ki so nam na razpolago, pravilno razporedimo, da bodo občani občutili, da je komuna skupnost vseh občanov. Dobro je treba razmisliti, kaj naj se najprej gradi in tisto, kur se že grudi, da se čimprej dokonča. Niso to kake lokulpatriotske težnje, vendar moramo ugotoviti, da se kulturni dom v Moravčah grudi že več let, da so temelji že zabetonirani in da je vanj vloženih že ca. 10 milijonov družbenih sredstev. Menda ni potrebno posebej poudariti, da bi bilo jiruv, če bi se z gradnjo tega prepotrebnega doma v tem letu nadaljevalo in se ga spravilo vsaj pod streho, da ne bo propadlo še tisto, kar je že napravljenega. Drugo moravsko vprašanje je šola. Da je sedanja neprimerna, vemo. Učencev je vsako leto več, ker se mladi ljudje s hribov selijo v dolino. Sedanje šolsko poslopje bi se dalo s pridom uporabiti za kakršen-! koli obrtni obrat ali za ohm'! kakega industrijskega podje'-. ja. Delovne sile je v naši d0': lini še dovolj, arondacija pa ^1 sprostila novo delovno silo, ^ se je dosedaj preživljala dom11 na kmetiji. Nujno potrebno bo pristopi tudi k popravilu ceste Zeh^' nik—Moravče. Stanje te ces*ei je prav gotovo že vsem poz»8-no, mnogi pa so njene kvahte^ občutili na lastni koži. VrM polje imajo slabo pitno vod8’, ker nesnaga z. gnojišč proiik® v vodnjake. Tudi tu bo potre8'j no zavarovati zdravje občan|,?i Sedaj smo pred volitvam* j vse organe nove ljudske old8 j sli. Pred volivce bomo stopil* * podatki o tem, kaj smo v Pr8’| tekli mandatni dobi starei odbora naredili in kuj bo*8 | morali napraviti v bodoče. J zbori volivcev pa bodo moD* biti bolje pripravljeni, kot 811 bili zadnji, za katere so h* priprave prekratke. Kraje*® j organizacije S*ZDL bi mor8 dobiti pravočasno v roke i"8* I rial, posebno tudi predlog drl1 benega planu iu proračuna. ‘J bi se z njim pravočasno sez®8 j pili odborniki, ti pa bi l,(,|tV članom tolmačili vsebino i*> 0,.d govarjali na vprašanja. ZadoJ J pa smo ugotavljali, da tisti. .1 so bili poslani, da bi te s*yll|j| tolmačili, niso bili ‘^toj seznanjeni z vsebino in *® .J zbor volivcev ni mogel i*8!1 1 tako. kot bi sicer lahko. d*»jf Precej kritike je bilo že izrečene na račun počasne grm* , moravškega kulturnega doma. Vtem letu pa se bodo del1* -tem objektu lahko nadaljevalo, kajti občinski ljudski od* je v svojem proračunu zagotovil potrebna sredstva j Na sliki vidimo temelje bodočega doma, ki so bili postavil z mnogo dobre volje vseh prebivalcev moravške doline, j pričani smo, da tudi letos svoje pomoči ne bodo odrekl*- Posebna priloga »Občinskega poročevalca« Določitev območij zborov volivcev in območij zborov delovnih ljudi občinske skupščine Domžale s volitve odbornikov občinskega zbora počijo naslednja območja zborov vo-cev na območjih posameznih volilnih eno‘ in sicer: v volilni enoti št. 1: Trojane-Ožbolt ,}• Zbor volivcev za naselja: Trojane, Joviča - del, Hribi, V Zideh, Zavrh n • čbor volivcev za naselja: Bršlenovica, s,°fnje, Javorje, Log, Podmilj, Prvine, v a> Ožbolt, Učak-del, Učak-del '°lilni enoti št. 2: Blagovica, Češnjice r\^i)0r volivcev za naselja: Blagovica, : 9 0e- Jelša, Korpe, M. Jelnik, Podsmreč-i j !/evoje, Prilesjc, Sp. Petclinjek, V. t i. . ■ Vošce, Vrankc, Zg. Loke, Zg. Pe-Zlatenek, Lipa, Poljane, Colčaj, ^«njice, Selce v volilni enoti št. 3: Krašnja KV Z^or volivcev za naselja: Krašnja, Sp. v e> Zirovše, Kranjc brdo, Vrh, Koreno, *0,npolje volilni enoti št. 4: Gradišče-Lukovica Boi ^"°r volivcev za naselja: Lukovica, de koplje. Sp. Prapreče, Trnjava, Vi-p ’’ Bp. Koseze, Gradišče, Preserje, Zg. aPreče v volilni enoti št. 5: Prevoje tao*?b°r v°J'vcev za naselja: Prevoje, 6'Zbi ......................j__ v r)T'',a, Vrba, Prevalje, Šentvid V0li'ni enoti št. 6: Zlato Polje-Rafolče Br», . r volivcev za naselja: Zlato polje, H0v.°Vlca. Obrše, Podgora, Preserje, Tr-J’ Mala Lnšna Baf, i, 0r volivcev za naselja: Dupcljne, p- Vrhovlje, Straža ^ v volilni enoti št. 7: Peče Kfj’? ,r volivcev za naselja: Peče, Gora, a'e. Podgorica, Pretrž, Zg. Koseze j V volilni enoti št. 8: Velika vas .“or volivcev za naselja: Dešenj, V»l|ir,Ja' Hrib, Sp. Prekar, Zg. Prekar, K9 *«s, Zalog v volilni enoti št. 9: It •? ®erJuile"Liml>«rskn gora ^it»h b?r Voliveev za naselja: Gaberje, 12 »i 8 Bora< Selce, Hrastnik Vi,,) v°r volivcev za naselja: Serjuče, . ’ ‘'egastrn. Pogled, Soteska 13 7 Volil,,i p»oti št. 10: Krašce Dole °r volivcev za naselja: Prikrnica, I>oH«iPr' Ivrašcab, Gorica, Krašce. Imenje, v v ,rftn’ ^orifica, Selo 111,11 enoti št. It: Vrhpolje, Kokošnje, - u. ZH,og K,r volivcev za naselja: Vrhpolje, •a, volivcev za naselja: Dole pod ’r volivcev za naselja: Vrhpolje, Vust *P- Javoršica, Zg. Javoršica, Žg. SP' Tustanj Vrojj J volivcev __________ °’ Kokošnje, Trojica, Zalog 16 v v,,1*Dii enoti št. 12: Moravče <^nii,tK>r voDvcev za naselja: Moravče, h^Va'xi Zalog, Drtija, Sp. Do- ■' Mošenj k. Ples, Zg. Dobrava v volilni enoti št. 13: Krtina 17. Zbor volivcev za naselja: Krtina, Brezje, Rača, Studenec, Račni vrh, Škocjan, Žeje v volilni enoti št. 14: Dob 1 18. Zbor volivcev za naselje: Dob v volilni enoti št. 15: Dob 11 19. Zbor voliveev za naselja: Želodnik, Cešenik, Turnše, Gorjuša, Laze, Brezovica v volilni enoti št. i6: Dragomelj-Pšata 20. Zbor volivcev zu naselja: Dragomelj, Pšata, Šentpavel v volilni enoti št. 17: Trzin 21. Zbor volilcev za naselje: Trzin v volilni enoti št. 18: Mengeš 1 22. Zbor volivcev za naselje: iopole. 23. Zbor volivcev za naselja: Mengeš« del; Prešernova cesta, Jama, Gorenjska cesta, Veselovo nabrežje, Novakova ulica, Slaudrova ulica, Kolodvorska cesta, Kamniška cesta v volilni enoti št. 19: Mengeš 11 23. Zbor volivcev za naselja: Mengeš-del: Glavni trg, Kidričeva cesta, Zavrti, Ulica tulcev, Kersnikova ulica, Zorauina pot, Dom počitka Mengeš v volilni enoti št. 20: Mengeš 111 26. Zbor volivcev za naselja: Mengeš-del: Trdinov trg, Cankarjeva ulica, Proletarska ulica, Blejčeva cesta, Partizanska cesta, Stara pot, Zadružniška ulica, Ulica vstaje, Maistrova ulica v volilni enoti št. 21: Mengeš IV 27. Zbor volivcev za naselja: Mengeš-del: Tomšičeva cesta, Liparjeva cesta, Muljava, Ogrinovo, Jelovškova ulica, Cesta OF, Ropretova pot, Pot Rašiške čete, Pristava v volilni enoti št. 22: Mengeš V 28. Zbor volivcev za naselji: Loka pri Mengšu, Dobeno v volilni enoti št. 23: Preserje 29. Zbor volivcev za naselje: Preserje v volilni enoti št. 24: Homec-Nožice 30. Zbor volivcev za naselji: Homec, Nožiče v volilni enoti št. 25: Radomlje 31. Zbor volivcev za naselja: Radomlje, Škerjančevo, Hudo v volilni enoti št. 26: Rova 32. Zbor volivcev za naselja: Rova, Zagorica, Žiče, Dolenje, Kolovec, Jasen v volilni enoti št. 27: Ihan I 33. Zbor volivcev za naselja: Bišče, Mala Loka, Selo, Brdo, v volilni enoti št. 28; Ihan II 34. Zbor volivcev za naselja: Zaboršt, Prelog, Ihan, Goričica, Podrečje II. del v volilni enoti št. 29: Vir 35. Zbor volivcev za naselja: Vir, Podrečje I. del v volilni enoti št. 30: Količevo 36. Zbor volivcev za naselje: Količevo v volilni enoti št. 31: Jarše I 37. Zbor volivcev za naselji: Srednje Jarše, Zgornje Jarše v volilni enoti št. 32: Jarše II 38. Zbor volivcev za naselji: Rodica, Sp. Jarše v volilni enoti št. 33: Domžale I 39. Zbor volivcev za naselja: Domžale-del: Depalavas, Krožna pot, Vojkova cesta, Ozka pot, Trzinska cesta, Poljska pot, Stobovska cesta, Koščeva pot, Trubarjeva ulica, Na Zavrteli, Ljubljanska cesta (od št. 1 do 46, do Taborske) Dom počitka v volilni enoti št. 34: Domžale II 40. Zbor volivcev za naselja: Domžale-del: Železniška cesta, Vodovodna cesta, Taborska cesta, Tabor, Partizanska cesta, Prečna cesta, Prešernova cesta, Kersnikova cesta, Stenovčeva cesta, Roška cesta, Cankarjeva ulica od h. št. 1—3 (do proge), Kajuhova ulica od h. št. 6—14 (do proge). Obrtniška cesta, Nova ulica. Ljubljanska cesta od h. št. 46—63 (do proge) v volilni enoti št. 35: Domžale III 41. Zbor volivcev za naselja: Domžale-del: Kolodvorska cesta. Lekarniška cesta, Masljeva cesta. Ul. Antona Skoka, Vodnikova cesta, Usnjarska cesta. Cesta talcev. Krakovska, Cankarjeva c. od h. št. 3—15, Ljubljanska cesta od h. št. 63 —92, Savska cesta od h. št. 1—22, Ulica Simona Jenka v volilni enoti št. 36: Domžale IV 42. Zbor voliveev za naselja: Domžale-' del: Ljubljanska cesta od h. št. 92—140, Ulica Nikola Tesla, Ulica Toneta Tomšiča, Vodopivčeva cesta, Levstikova cesta, Cesta 29. novembra, Murnova cesta. Vegova cesta, Ješetova, Sejmiška, Roje. Kettejeva cesta, Trdinova cesta. Kamniška cesta v volilni enoti št. 37: Domžale V 43. Zbor volivcev na zaselja: Cesta talcev, Kidričeva c., Zupančičeva c., Lobo-dova c., Šercerjeva, Titov trg. Bistriška c., Rojska c... Detelova c.. Kopališka c. v volilni enoti št. 38: Domžale VI 44. Zbor volivcev za naselja: Doražale-del: Savska od h. št. 22-54, Stranska pot, Kasalova c., Aškerčeva, Mačkovci, Radio c. v volilni enoti št. 39: Domžale VII 45. Zbor volivcev za naselje Studa pri Domžalah 2. Za volitve odbornikov zbora delovnih skupnosti se določijo naslednji zbori delovnih ljudi na območju posameznih volilnih enot, in sicer: A. V SKUPINA GOSPODARSTVA a) v prvi podskupini: v volilni enoti št. 1: Vata Vir I L zbor delovnih ljudi za del delovne organizacije Vata Vir \ volilni enoti št. 2: Vata Vir II 2. zbor delovnih ljudi za del delovne organizacije Vata Vir v volilni enoti št. 3: Induplati Jarše I 3. zbor delovnih ljudi za del delovne organizacije Induplati v volilni enoti št. 4: Induplati Jarše II 4. zbor delovnih ljudi za del delovne organizacije Induplati v volilni enoti št. 5: Induplati Jarše 111 5. zbor delovnih ljudi za del delovne organizacije Induplati, obratno ambulanto in menzo v volilni enoti št. 6: Induplati Jarše IV 6. zbor delovnih ljudi za del delovne organizacije Induplati v volilni enoti št. ?: Univerzale Domžale 7. zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo Univerzale, njeno trgovino in menzo v volilni enoti št. 8: Združena kemična industrija Domžale I 8. zbor delovnih ljudi za del delovne organizacije ZKI v volilni enoti št. 9: Združena kemična industrija Domžale II 9. zbor delovnih ljudi za del delovne organizacije ZKI in delovno organizacijo Sončnico v volilni enoti št. 10: Papirnica Količevo 1 10. zbor delovnih ljudi za del delovne organizacije Papirnica Količevo in njeno menzo ,v volilni enoti št. 11: Papirnica Količevo II 11. zbor delovnih ljudi za del delovne /organizacije Papirnica Količevo v volilni enoti št. 12: Lip Radomlje 12. zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo LIP Radomlje v volilni enoti št. 13: Melodija Mengeš 13. zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo Melodija Mengeš v volilni enoti št. 14: Toko I 14. zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo Toko-del in njeno trgovino v volilni enoti št. 15: Toko II 15. zbor delovnih ljudi za del delovne organizacije Toko v volilni enoti št. 16: Toko III 16. zbor delovnih ljudi za del delovne organizacije Toko v volilni enoti št. 17: Mlinostroj 17. zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo Mlinostroj in obrate delovnih organizacij Zito, Alko, Elektro v Domžalah v volilni enoti št. 18: Farmis 18. zbor delovnih ljudi za delovne organizacije: Farmis, Opekarna, Vodna skupnost v volilni enoti št. 19: Trak Mengeš 19. zbor delovnih ljudi za delovne organizacije: Trak, File, Kvas, Komunalno gospodarstvo Mengeš in Zavarovalnico v volilni enoti št. 20: Tamiz 20. zbor delovnih ljudi za delovne organizacije: Tamiz, stanovanjska skupnost Mengeš, Pošto, Slamnik, Peč, obrtna podjetja soc. in zasebnega sektorja iz Mengša, Loke, Trzina, Dobena, Gobavice in cestarji v volilni enoti št. 21: Rašica Moravče 21. zbor delovnih ljudi za delovne organizacije: Rašica — obrat Moravče, Mizarstvo Moravče, Pošta Moravče, poslovalnice trg. podjetja Napredek iz Moravč, Peč, obrat Termita v Moravčah, Invalidske delavnice Krašce, Dole, obrtni obrati socialističnega in zasebnega sektorja iz Moravč, Zaloga, Vrhpolja in Peč v volilni enoti št? 22: Lukovica 22. zbor delovnih ljudi za poslovalnice trgovskega podjetja Napredek, Pošta, gostilničarji, obrtniki socialističnega in zasebnega sektorja iz Trojan, Ožbolta in Blagovice 23. zbor delovnih ljudi za poslovalnice trgovskega podjetja Napredek, Pošto, gostilničarje, obrtnike socialističnega in zasebnega sektorja iz Lukovice in Prevoj ter DES — rajon Lukovica 24. zbor delovnih ljudi za poslovalnice trgovskega podjetja Napredek, Pošto, obrtnike in gostilničarje socialističnega in zasebnega sektorja iz Doba, Cešenika in Krtine v volilni enoti št. 23: Radomlje 25. zbor delovnih ljudi za delovne organizacije: Opekarna Radomlje, Invalidsko podjetje — obrat Homec, poslovalnice trg. podjetja Napredek iz Radomelj, Homca, Preserij, železniška postaja Jarše, Pošto Radomlje, cestarje, obrtnike in gostilničarje socialističnega in zasebnega sektorja iz Radomelj, Homca, Preserij, Nožič in Količevega v volilni enoti št. 27: Domžale IV 29. zbor delovnih ljudi za delovne or' ganizacije: Avtoservis, Mizarstvo, Tel®'*1 Službo družbenega knjigovodstva v Do®' Žalah in KB — podružnico Domžale b) v drugi podskupini: v volilni enoti št. 1: Agrokombinat — obrat Mengeš 30. zbor delovnih ljudi za delovne °r' ganizacije: Agrokombinat — obrat MeJ'ì geš, Semesadika in člane KZ iz Meng^j 31. zbor delovnih ljudi za delovne orgf nizacije Agrokombinat — obrat Pšata •"l poskusni center Jable 32. zbor delovnih ljudi za člane KZ '* Radomelj v volilni enoti št. 2: KZ Lukovica 33. zbor delovnih ljudi za člane KZ B*8’ govica 34. zbor delovnih ljudi za uslužbenci in delavce KZ Lukovica iz Lukovice '"l člane K‘Z Lukovice s tega območja j 35. zbor delovnih ljudi za obrat KZ b® kovica v Moravčah in člane KZ z obmo*J Ì Moravč v volilni enoti št. 3: Agrokombinat — obrat Ihan 37. zbor delovnih ljudi za delovne odj3/ nizacije: Agrokombinat — obrata Črn® j in Krumperk ter člane KZ iz Doba J 38. zbor delovnih ljudi za delovno oII ganizacijo Agrokombinat — obrat ter člani KZ iz Ihana in Domžal B. V SKUPINI PROSVETE IN KULTIH^ v volilni enoti št. 1: STUŠ p 39. zbor delovnih ljudi za delovni 0 ganizaciji: STUš in Strokovni izobrn* valni center Domžale v volilni enoti št. 2: šola Dob 40. zbor delovnih ljudi za delovne ot^.[ nizacije: Osnovna šola Dob, Morav“J Brdo, Radomlje, Delavska univerza D0* ! Žale, Kino Domžale, Občinska knjižn' j Domžale v volilni enoti št. 24: Domžale I 26. zbor delovnih ljudi za delovne organizacije: Trg. podjetje Napredek s poslovalnicami v Jaršah, Rodici, Količevem, Ihanu, Viru in Domžalah, obrtnike in gostilničarje zasebnega sektorja iz Domžal, Jarš, Vira, Rodice, Dragomlja, Depale vasi in Ihana v volilni enoti št. 25: Domžale II 27. zbor delovnih ljudi za delovne organizacije: stanovanjska skupnost Domžale s servisi, Remont, Slaščičarno, gostilne: Pri Pošti, Januš, Keber, Vidali, mlekarne, Pekarija Domžale, Emono, Elektro, Petrol, Mladinsko knjigo, Jugotehno, Borovo. Planiko, Peko, Tobak in dimnikarje v volilni enoti št. 26: Domžale III 28. zbor delovnih ljudi za delovne organizacije: Gradbeno podjetje Domžale, PTT, železniško postajo Domžale, Veterinarski zavod. Zavod za gospodarsko propagando, Zavod za stanovanjsko izgradnjo, Vodovod in Zavod za komunalo v volilni enoti št. 3: Šola Domžale I ! 41. zbor delovnih ljudi za delovne efg3 ; nizacije: Osnovna šola Domžale I, P0],! Žale II, Mengeš, Višja gospodinjska ^jl Groblje, Glasbena šola Domžale-Me^ C. V SKUPINA ZDRAVSTVENEGA IN SOCIALNEGA VARSTVA v volilni enoti št. 1: Domžale I 42. zbor delovnih ljudi zn delovni (,rC| nizaciji: Dom počitka Domžale in za soc. zavarovanje — podružnica P° j Žale v volilni enoti št. 2: Mengeš 0v : 43. zbor delovnih ljudi za delovne j ganizacije: Dom počitka Mengeš ^ zdravstvene postaje Mengeš, Lukovie0 j Moravče ,v volilni enoti št. 3: Domžale I* 44. zbor delovnih ljudi zn delovne* ganizacijo: Zdravstveni dom DomŽ®'e | njenimi enotami v Domžalah ? v SKUPINI DELOVNIH LJUDI v DRŽAVNIH ORGANIZACIJAH, DRUŠTVENIH organizacijah IN DRUŠTVIH v volilni enoti št. 1: Domžale I zbor delovnih ljudi za del uslužben-ev uprave ObLO Domžale za družbene f&anizacije; Občinski komite ZKS, Ob-'nski odbor SZDL, Občinski sindikalni Dhčinski odbor ZB, Občinski komite Luk Za us^uzbence PLM Domžale in v volilni enoti št. 2: Domžale II ht^ Z')or delovnih ljudi za uslužbence fave ObLO Domžale-del ^ v volilni enoti št. 3: Domžale III nit .2^0r delovnih ljudi za delovne orpa-'jC|je: Sodišče Domžale, Zavod za za-P ^ Vanje ter PLM Moravče stavJ)r*mer*h. kjer je v prejšnjem od-)i j. določeno, da se zbori delovnih ga °Pravijo za dve ali več delovnih or-ki lzac*j> Lo zbor pri tistih organizacijah. Prve navedene v skupini. To ne velja za naslednje zbore delovnih ljudi: 1. zbor z zap. št. 22 v volilni enoti Lukovica bo v gostišču Konšek Trojane, 2. zbor z zap. št. 23 v volilni enoti Lukovica bo v Zadružnem domu v Lukovici, 5. zbor z zap. št. 24 v volilni enoti Lukovica bo v dvorani pri Videmšku v Dobu, 4. zbor z zap. št. 25 v volilni enoti Ra--domlje bo v Kulturnem domu v Radomljah, 5. zbor z zap. št. 26 v volilni enoti Domžale I, bo v dvorani občinskega odbora SZDL, 6. zbor z zap. št. 32 v volilni enoti Agrokombinat Mengeš bo v kulturnem domu v Radomljah, 7. zbor z zap. št. 53 v volilni enoti KZ Lukovica bo v šoli v Blagovici, 8. zbor z zap. št. 34 v volilni enoti KZ Lukovica bo v Zadružnem domu v Lukovici, 9. zbor z zap. št. 35 v volilni enoti KZ Lukovica bo v šoli v Moravčah. Volilne enote za volitve v občinsko skupščino sp Pr.v* polovici t. m. je ObLO Domžale V« odlok, s katerim je določil šte-^Jdbomikov za novo občinsko skup-ljln 111 razdelil območje občine na vote l 'jnoio ter določil, katere volilne eno-ac|aa< 0 •V°l*le odbornike na dve leti. Po-Ijakii Je treba, da se po načelu rotacije, Ustavr *° 'loločata zvezna in republiška v 0i a' Polovica izvoljenih predstavnikov KuP-ko skupščino menja na dve leti. 8lj,m.,v.^emu* da traja mandat občinske PolovClne-Štiri ^e*a’ P™ Prv'L volitvah leti 'Ca ^anov izvoljena samo za dve teh predpisov je naslednja: Ža]e i°Va občinska skupščina občine Dom-odbor/V111^8 odbornikov. Od tega 39 vo,i|inikov splošnega zbora, katere bodo Litio Vs' občani, ki imajo splošno vomite f'fav*co ‘n stanujejo na območju ob-tlelov .?niZ0le. ter 39 odbornikov zbora tistj 1, 0rB&nizacij, katere bodo volili ^rtioč' Vni k' so zaposleni na iti bi.tf11 občine v gospodarstvu, prosveti •er v V1'* zdravstvu in socialnih zavodih Ltičnil rZavn'L organih in družbeno-po- organizacijah. Za ki ijg |° dve odbornikov v občinski zbor, obrj,^0 dne 26. maja 1963 se določijo na Lltte r.JU °kč'ne Domžale naslednje vo- ottote: ki obs0lilna e,,ota št. t Trojane-Ožbolt, Hrib; <ì?a ,naselja: Jelševica-del, Trojane, ^je, j 'ddeh, Zavrh, Bršlenovica, Gore-Ožbol,V?Trje’ k°g. Podmilj, Prvine, Suša, , volil ak-del> Ueak 2. del ki 0i 1 na enota št. 2 Blagovica-Cešnjicc, Jelia naselja: Blagovica, Gaberje, voje’pC?rPa. M. Jelnik, Podsmrečje, Pre-Pik, vJ-1 esie* ^P- Petelinjek, Veliki Jel-'niek S/iC’ ^rankc. Zg. Loke, Zg. Pete-Cešoji’ latenek, Lipa, Poljane, Golčaj, v J rfi. Selce • volu ^ ll!tSel; lla enota št. 3 Krašnja, ki obsega Pje bj..' Krašnja, Sp. Loke, Zirovšc, Kra-°’ Vrh. Koreno, Kompolje 4. volilna enota št. 4 Gradišče-Luko-vica, ki obsega naselja: Lukovica, Brdo, Ceplje, Sp. Prapreče, trnjava, Videm, Sp. Koseze, Gradišče, Preserje, Zg. Prapreče 5. volilna enota št. 5 Prevoje, ki obsega naselja: Prevoje, Imovica, Vrba, Prevalje, Šentvid 6. volilna enota št. 6 Zlato polje-Ra-folče, ki obsega naselja: Zlato polje, Brezovica, Obrše, Podgora, Preserje, Trnov-če, Mala Lnšna, Dupelnje, Rafolče, Vrhov-Ije, Straža 7. volilna enota št. 7 Peče, ki obsega naselja: Peče, Gora, Križate, Podgorica, Preterž, Zg. Koseze 8. volilna enota št. 8 Velika vas, ki obsega naselja: Dešonj, Katarija, Hrib, Sp. Prekar, Zg. Prekar, Velika vas, Zalog 9. volilna enota št. 9 Serjuče-Limbarska gora, ki obsega naselja: Negastrn, Pogled, Soteska, Vinje, Gaberje, Limbarska gora, Selce, Serjuče, Hrastnik 10. volilna enota št. 10 Krašce, ki obsega naselja: Prikernica, Dole, Krašce, Gorica, Goričica, Imenje, Selo, Podstran 11. volilna enota št. 11 Vrhpolje-Kokoš-nje-Zalog, ki obsega naselja: Vrhpolje, Stegne, Sp. Javoršica, Zg. Javoršica, Dole, Kokošnje, Trojica, Zalog, Sp. Tu-stanj, Zg. Tustanj 12. volilna enota št. 12 Moravče, ki obsega naselja: Moravče, Češnjice, Rudnik, Zalog, Drtija, Sp. Dobrava, Mošenik, Ples, Zg. Dobrava 13. volilna enota št. 13 Krtina, ki obsega naselja: Krtina, Brezje, Rača, Studenec, Račni vrh, Škocjan, Žeje 14. volilna enota št. 14 Dob I, ki obsega del naselja: Dob 15. volilna enota št. 15 Dob II, ki obsega naselja: Želodnik. Cešenik, Turniše, Gorjuša, Laze, Brezovica 16. volilna enota št. 16 Dragomelj-Pšata, ki obsega naselja: Dragomelj, Pšata, Scntpavel 17. volilna enota št. 17 Trzin, ki obsega naselje: Trzin 18. volilna enota št. 18 Mengeš I, ki ob- sega naselja: Topole in del naselja Mengeš, Prešernova cesta, Jama, Gorenjska cesta, Veselovo nabrežje, Novakova ulica, niška cesta 19. volilna enota št. 19 Mengeš H, ki Slandrova ulica, Kolodvorska cesta, Kam-obsega del naselja: Mengeš in sicer: Glavni trg, Kidričeva cesta, Zavrti, Ulica talcev, Kersnikova ulica, Zoranina pot, Dom počitka Mengeš 20. volilna enota št. 20 Mengeš III, ki obsega del naselja: Mengeš in sicer: Trdinov trg, Cankarjeva ulica, Proletarska ulica, Blejčeva cesta. Partizanska cesia. Stara pot, Zadružniška ulica. Ulica vstaje, Maistrova ulica 21. volilna enota št. 21 Mengeš IV, ki obsega del naselja Mengeš in sicer: Tomšičeva cesta, Liparjeva cesta, Zajčeva cesta, Muljava, Ogrinovo, Jelovškova ulica. Cesta OF, Ropretova pot. Pot Rašiške čete, Pristava 22. volilna enota št. 22 Mengeš V, ki obsega naselji: Loka pri Mengšu, Dobeno 23. volilna enota št. 25 Preserje, ki obsega naselje: Preserje 24. volilna enota št. 24 Homec-Nožice, ki obsega naselji: Homec, Nožiče 25. volilna enota št. 25 Radomlje, ki obsega naselja: Radomlje, Škerjančevo, Hudo 26. volilna enota št. 26 Rova, ki obsega naselja: Rova, (Zagorica, Žiče, Dolenje, Kolovec, Jasen 27. volilna enota št. 27 Ihan I, ki obsega naselja: Bišče, Mala Loka, Selo, Brdo 28. volilna enota št. 28 Ihan II, ki obsega naselja: Zaboršt, Prelog, Ihan, Goričica 2. del, Podrečje 29. volilna enota št. 29 Vir, ki obsega naselji: Vir, Podrečje (virski del) 30. volilna enota št. 30 Količevo, ki obsega naselje: Količevo 31. volilna enota št. 31 Jarše I, ki obsega naselji: Srednje Jarše in Zgornje Jarše ( 32. volilna enota št. 32 Jarše II, ki obsega naselji: Rodica in Spodnje Jarše 33. volilna enota št. 33 Domžale I, ki obsega naselja: Depala vas in del naselja Domžal in sicer: Krožno pot, Vojkovo cesto. Ozko pot. Trzinsko cesto. Poljsko pot, Stobovsko cesto, Koščevo pot, Trubarjevo ulico. Na Zavrteli. Ljubljansko cesto od hišne št. 1 do 46 (do Taborske), Dom počitka 34. volilna enota št. 34 Domžale II. ki obsega del naselja Domžale in sicer: Železniško cesto. Vodovodno cesto. Taborsko cesto, Tabor, Partizansko cesto. Prečno cesto, Prešernovo cesto, Kersnikovo cesto, Stenovčevo cesto. Roško cesto, Cankarjevo ulico od hišne št. t—3 (do proge), Kajuhovo od hišne št. 6—14 (do proge), Obrtniško cesto. Novo ulico. Ljubljansko cesto od h. št. 46—63 (do proge) 35. volilna enota št. 55 Domžale III, ki obsega del naselja Domžale in sicer: Kolodvorsko cesto. Lekarniško cesto, Maslje-vo cesto. Ulico Antona Skoka, Vodnikovo cesto. Usnjarsko costo. Cesto talcev. Krakovsko cesto, Cankarjevo cesto od h. št. 5—13. Ljubljansko cesto od h. št. 63—92, Savsko cesto od h. št. l->-22. Ulica Simona Jenka 36. volilna enota št. "6 Domžale IV. ki obsega del naselja Domžale in sicer: Ljubljansko cesto od h. št. 92—UO, Ulica Nikola Tesla, Ulico Toneta Tomšiča, Vodopivčevo cesto, Levstikovo cesto, Cesto 29. novembra, Murnovo cesto, Cesto 29. novembra. Murnovo cesto, Vegovo cesto, Ješetovo cesto, Sejmiško cesto, Roje, Kettejevo cesto, Trdinovo cesto, Kamniško cesto 37. volilna enota št. 37 Domžale V, ki obsega del naselja Domžale in sicer: Kidričevo cesto, Zupančičevo cesto, Lobo-dovo cesto, Sercerjevo, Titov trg, Bistriško cesto, Slandrovó cesto, Rojsko cesto, Detelovo cesto, Kopališko cesto. 38. volilna enota št. 38 Domžale VI, ki obsega del naselja Domžale in sicer: Savsko' od hišne št. 22—5i, Stransko pot, Ka-salovo cesto, Aškerčevo cesto, Mačkovci, Radio cesto 39. volilna enota št. 39 Domžale VII, ki obsega del naselja Domžale in sicer: Studa pri Domžalah. Volilne enote v zbor delovnih organizacij so se od skupnega števila odborni-ških mest določale po ključu števila zaposlenih. Najmočnejša skupina pri delovnih organizacijah je skupina gospodarstva, ki pa po določbah zakona o volitvah sme imeti največ 75 "/o odborni-ških mest. Od skupnega števila 39 od-borniških mest v občinski skupščini jih bo torej imela skupina gospodarstva 30. Qd tega števila odpade na kmetijstvo, 10°/o, to je 3 odborniška mesta. V zbor delovnih organizacij, kakor je že bilo rečeno, volijo tudi delovni ljudje, ki so zaposleni v kulturno-prosvetnih zavodih, socialno-zdravstvenih zavodih, državnih organih in družbeno-političnih organizacijah. Vsaka izmed teh treh skupin ima v občinski skupščini po 3 odborniška mesta. 2. Za volitve odbornikov v zbor delovnih skupnosti, ki bodo dne 24. maja 1963 se določijo na območju občine Domžale naslednje volilne enote, v katerih se voli po en odbornik zbora delovnih skupnosti: A. V SKUPINI GOSPODARSTVA a) prva podskupina: 1. volilna enota Št. 1 Vata Vir 1, ki obsega del delovne organizacije: Vata Vir 2. volilna enota št. 2 Vata Vir II, ki obsega del delovne organizacije: Vata Vir 3. volilna enota št. 3 Induplati Jarše I, ki obsega del delovne organizacije: Induplati Jarše 4. volilna enota št. 4 Induplati Jarše II, ki obsega del delovne organizacije: Induplati Jarše 5. volilna enota št. 5 Induplati Jarše III, ki obsega del delovne organizacije: Induplati Jarše in sicer: menzo in obratno ambulanto 6. volilna enota Št. 6 Induplati Jarše IV, ki obsega del dlovne organizacije? Induplati Jarše 7. volilna enota št. 7 Universale Domžale, ki obsega tovarno, trgovino i i menzo 8. volilna enota št. 8 Združena kemična industrija Domžale I, ki obsega del delovne organizacije Združene kemične industrije Domžale 9. volilna enota št. 9 Združena kemična industrija Domžale II, ki obsega del de- lovne organizacije Združene kemične industrije Domžale in Sončnico Domžale 10. volilna enota št. 10 fapinuca Količevo i, ki obsegu del delovne organizacije in menzo 11. volilna enota št. 11 Papirnica Količevo 11, ki obsega del delovne organizacije Papirnice Količevo 12. volilna enota št. 12 LIP Radomlje, ki obsega delovno organizacijo LIP Radomlje 13. volilna enota št. 13 Melodija Mengeš, ki obsega delovno organizacijo Melodijo Mengeš 14. volilna enota št. 14 Toko Domžale 1, ki obsega del tovarne in trgovino 15. volilna enota št. 15 Toko Domžale 11, ki obsega del tovarne Toko 16. volilna enota št. 16 Toko Domžale 111, ki obsegu delovne organizacije: del tovarne Toko 17. volilna enota št. 17 Mliuostroj Domžale, ki obsega delovne organizacije: Mli-nostroj, Zito — obrat Domžale, Alko — obrat Domžale, Elektro — obrat Domžale 18. volilna enota št. 18 Farmis Mengeš, ki obsega delovne organizacije: Farmis, Opekarna Mengeš, Vodna skupnost Mengeš 19. volilna enota št. 19 Trak Mengeš, ki obsega delovne organizacije: Trak, bile, Opekarno Mengeš, Vodno skupnost Mengeš 20. volilna enota št. 20 Tamiz Mengeš, ki obsega delovne organizacije: Tamiz, Stanovanjska skupnost Mengeš, Pošta Mengeš, Slamnik, Peč, obrtna podjetju soc. sektorja in zasebnega sektorja iz Mengša, Loke, Trzina, Dobena, Gobavice in cestarji 21. volilna enota št. 21 Rašica Moravče, ki obsega delovne organizacije: Rašica — obrat Moravče, Mizarstvo-Moravče, Pošta Moravče, poslovalnica trg. podjetja iz Moravč, Peč, Obrat Termita, Invalid-ke delavnice Krašce-Dole, obrati soc. in zaseb. sektorja iz Moravč, ftaloga, Vrhpolja in Peč 22. volilna enota št. 22 Lukovica, ki obsega delovne organizacije: Poslovalnice trg. podjetja Napredek, Pošte, obrtniki, gostilne socialističnega in zasebnega sektorja iz Trojan, Ožbolta, Blagovice, Krašnje, Lukovice, Prevoj, Dobu, Krtine in Cešenika, DES — rajon Lukovica 23. volilna enota št. 23 Radomlje, ki obsega delovne organizacije: Opekarna Radomlje, Invalidsko podjetje — obrat Homec, Poslovalnice trg. podjetja iz Radomelj, Homca, Preserij, žel. postaja Jarše, Pošta Radomlje, cestarji, obrtniki in gostilne socialističnega in zasebnega sektorja iz Radomelj, Homca, Preserij, Nožič in Količevega 24. volilna enota št. 24 Domžale I, ki obsega delovne organizacije: Trgovsko podjetje Napredek, s poslovalnicami v Domžalah, Jaršah, Rodici, Količevem, Dobu, Ihanu, Viru, obrtniki in gostilne zasebnega sektorja iz Domžal, Jarš, Vira, Rodice, Dragomlja, Depale vasi in Ihana 25. volilna enota št. 25 Domžale II, ki obsega delovne organizacije: Remont, stanovanjska skupnost s servisi v Domžalah, Slaščičarna. Gostilna pri pošti, gostilne: Januš, Keber, Vidali, Mlekarne, Pekarija Domžale, Emona, Elektro, Pet' rol, Mladinska knjiga, Jugotehna, BoroT0' Planika, Peko, dimnikarji in Tobak 26. volilna enota št. 26 Domžale 111, obsega delovne organizacije: Gradben0 podjetje, PTT, žel. postaja Domžale, Vš' terinarski zavod. Zavod za gospodarsko propagando, Zavod za stanovanjsko h' gradnjo, Vodovod in Zavod za komunal0 27. volilna enota št. 27 Domžale IV, ^ obsega delovne organizacije: AvtoservR Mizarstvo, Termit, službe družbeni* knjigovodstva v Domžalah in KB ^ podružnica Domžale. h) druga podskupina: 28. volilna enota št. 1 Agrokombinat ^ obrat Mengeš, ki obsega delovne orga"1' zacije: Agrokombinat — obrat Meng®” Agrokombinat — obrat Pšata, Poskus®! center Jable, Semesadika Mengeš, čl»® KZ iz Mengša in Radomelj 29. volilna enota št. 2 KZ Lukovica, ^ obsegu delovne organizacije: Obrati J® Ì uprava KZ Lukovica in Moravče, člani p iz Trojan, Blagovice, Krašnje, Luko»'®6 in Moravč 50. volilna enota št. 3 Agrokombinat , obrat Ihan, ki obsega delovne organiz»®1 je: Agrokombinat — obrati v Krumperku in Cernelem, člani KZ iz O'1 i močij: Doba, Domžal in Ihana. B. V SKUPINI PROSVETE IN KULTUR*1 1. volilna enota št. 1 STUS, ki obs®?6 delovne organizacije STUS, Stroko»®6 izobraževalni center 2. volilna enota št. 2 šola Dob, ki ob5® : ga delovne organizacije: Osnovna š0 Dob, Moravče, Brdo, Radomlje, Dela»8*® univerzo Domžale, Kino Domžale in 0 ■: činsko knjižnico Domžale 3. volilna enota št. 3 šola Domžale I" ^ obsega delovno organizacije: Osno»®, šolo Domžale I., Domžale II., Meng®^ Višjo gospodinjsko šolo v Grobljah Glasbeno šolo v Domžalah-Mengšu C. V SKUPINI ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA 1. volilna cuoia št. 1 Domžale sega delovni organizaciji: Dom Domžale, tfavod zn socialno zavaro»*1 — podružnica Domžale I., ki % noČitk' 2. volilna enota št. 2 Mengeš, ki ob»®^ delovne organizacije: Dom počitka M® geš, ZP Mengeš, ZP Lukovico in ZP ' ra v če 3. volilna enota št. 3 Domžale II, ki 0^ sega delovno organizacijo: Zdravst» ^ dom Domžale z njegovimi enotan'1 Domžalah Molilne enote za skupino delovnih 'j11 : državnih organih, družbenih nrgfln’**| ■ijah in društvih bomo objavili v pos® itevilki našega glasila, ki bo izšla 10. n'" ' V isti številki bomo objavili tudi »dborniških mest. katerih mandat t»* Ive leti, in knlerih mandat traja štiri 1® Hsma, predlogi, kritika Železna jama Si^rilš.‘vo za raziskovanje jam I, e"1ie. Mul» Simon Kahii *«0 Sešek Domžale si je Klul) Simon Rabič — Stav'1 ivum/uii. m ji; | L(,v. ( zahteven načrt dela Ictošnj,, ,le •>-' jelo. Polejf sislematič-iai,,8 raz>skovanja podzemskih oav '-11 ^ra^Kem grebenu med r" 1,1 Račo predvsem na Mo-Odi) ?ni' '■ameravajo turistom ja. ri‘!‘ še dve jami — Železno v |)|J-111 .^el'jo jamo na Gorjuši .. 'zini Krumperškega gradu. Rsči 6 e 80 ze jeseni. re(|jil.na" so, da bodo precej na-Rci e' Pozil'ii. a zaradi visoke-iD0„n,eSa in mraza to ni bilo pri,|,,J Sedaj pa jamarji že Ob& bodo podprle tudi liiiri?. or?anizacije. Lani je ia-n,) najbolj podprlo Turistič-ski„.rils*vo ižomžale. Igralska hod^'p? G D Studenec in Svo- tud; "i" ° temu zgledu sledili 2el« "^i'. Iina (e*na jama je dolga 70 m. hoj 11 Prostore, ki so med se-Str0l, yezafii z ozkimi hodniki. Pod'jyisok L> do 20 m. Iztok C' 0 'Ivorane izvira po-kl s svojim kovinskim . "i prepriča obiskovalca, da ‘ze i* ?.vo!1 Jenje. od tod naj-kgp l'di ime Železna jama. Prec .If v zgornjem delu jame ■i kapnikov — naj lepši je i poldrugi meter visok stalagmit — bodo steze speljane 10 do 15 m visoko po železnih mostovih. ki bodo vezali tudi stranske balkone v celoto. Da delo ni lahko se vidi že iz tega, da je treba samo za nov vhod izsekati 8 m dolg rov v živo skalo. Jamo bodo elektrificirali. V bližini Železne jame je tako imenovana Babja jama*, v njej so baje nekoč našli mrtvo žensko. V času turških vpadov je bila skrivališče domačinom in skladišče žita ter ostalega premoženja. Stari ljudje vedo povedati, da so Železna, Babja in Mišova jama med seboj povezane, toda dosedanje raziskave tega ne potrjujejo. Upajo pa, da bodo uspeli obe jami še letos urediti v zanimiv turistični objekt. Občane obveščam?), da si lahko ogledajo Studenško jamo na Studencu v nedeljah od 5. do 5. ure popoldne. Jama ima urejeno razsvetljavo. Vodstvom šol priporočamo kolektivne obiske. V primeru predhodnega obvestila lahko jamo ogledajo tudi v rednem šolskem času na delavnik. Pred jamo so urejena tudi igrišča za odbojko, ki so vedno na razpolago obiskovalcem. Jamarski klub Domžale delegatov je glasovalo za ukinitev kina »Induplati« a Z|) • rpdnpga letnega občne-ra sindikalne podružnice Satov vi A* udeležilo 97 dcle-Ka (P Y'-'l gosti so bili Franc-fktm^k, poslanka republiške '‘din 11,11 111 Predsednik sindi-lyan rsPodr"žnice »VATA* Vir, ], '~erUr. ka ^oči,u predsednika Mir-s,nku je bilo razvidno, da se je IO sindikalne podružnice zanimal za politične, organizacijske in kulturne probleme v Induplati. V počitniških domovih na Mali planini in v Umagu ob jadranski obali je letovalo okrog 500 članov kolektiva s svojci, 57 članom kolektiva pa je K) izposloval brezplačno zdravljenje. Ali poznate nezavarovani železniški prehod v Grobljah pri železniški postaji? Kup prsti in materiala, ki je ostal tam še od časa, ko so gradili cesto Domžale—Kamnik, v celoti zastira pogled na progo in je bil že vzrok težke nesreče. Prav v zadnjih dneh pa odvažajo s tega kupu prst za urejanje zelenic v Domžalah in bi bilo prav, da bi vse te kupe v celoti odstranili. Okolica postaje bi dobila urejeni videz, odstranjen pa bi bil tudi vzrok za morebitne nadaljnje nesreče. Mnogo pozornosti je IO podružnice posvetil tarifni politiki in gibanju OD v posameznih KE in v celotnem podjetju. V tovarniški samopomoči je včlanjenih 985 članov. V preteklem letu je vzelo posojilo 408 članov. Nedavno je odbor TS predlagal K) sindikalne podružnice zvišanje mesečnega prispevka članov od 50 din na 200 din, kar je le-ta sprejel. S tem bo omogočeno dajanje vitjih zneskov posojil, pa tudi večini prosilcem hkrati. Knjižnica padlih borcev Induplati je preselila svoje poslovne prostore v dnevno sobo bloka Preserje 89 v upanju, da bo na ta način dostopna večjemu krogu ljubiteljev knjige. Trenutno to še ne moremo potrditi. Poseben poudarek je bil dan na finančno stanje kina ludu-plati. K) je imel stike z organizacijami v podjetju ter priredil sprejeme za upokojence, tehnike in pionirje. Med najvažnejše uspehe pa lahko uvrstimo delo za sestavo statuta podjetja, katerega izdelujejo v podjetju ob sodelovanju vseh organov in organizacij. 'Za poročilom predsednika je sledilo še finančno poročilo. V tliskusiji so se člani oglasili zaradi gradnje stanovanj, glede OD borcev NOB. Predvsem na zadnje vprašanje je bilo sprejeto priporočilo, da se zadeva ugodno in takoj reši. Pripombe so bile dane na stanje doma v Umagu, predlog za izdajo novih naglavnih rut v različnih barvah pa je bil v celoti zavrnjen. V diskusiji okoli obstoja ali likvidacije kina se je oglasilo več diskutantov s tehtnimi ugotovitvami za in proti. Žal je bil od navzočih izglasovan sklep, da Se kino Induplati zapre. V zameno za nekajkrat letno se najame potujoči kino. Prijeten glasbeni večer Jedj| *ena šola Domžale-Mengeš je pri- ^ glasbena večera v Domžalah llst:'«hM,'..ina. katerih je prikazala delo in >RŠm Mi. y i,dasbonih skupin, ki obstajajo pri Natiy ,.llv°dni besedi :e ravnatelj šole r«*v„j ,, e nakazal osnovne koncepte 1*6 . lasbene Sole in važnost glasbc- kot dopolnilo k splošni vzgoji. N,, v' i*‘. da namen Glasbene šole ni L odkrivanju talentov, ampak da J1® skl, 0s,'ovni namen, navajati učence .N„,j>,!:e Mas'opo in jih pridobiti, tla po Pin i foli stopijo v vrste glasbenih sku-.NV^'ajajo v občini. s‘lte, s '>rp(lu so bila dela iz obdobja kla-0(1 roč j a narodne in zabavne glas- be. Vsa ta dela so bila izvedena na dostojni kvalitetni višini in so pri poslušalcih zbudila navdušenje predvsem zaradi tega, ker takih del na domžalskih odrih z domačimi izvajalci še nismo slišali. Glasbene skupine: godalni orkester, zbor melodik, harmonikarski zbor, zabavni in salonski ansambel ter mladinska godba in pevski zbor 11. osnovne šole so pokazale, da je Glasbena šola prerasla iz nekdanjih oblik individualnega učenju klasičnih instrumentov na skupinsko delo in da te skupine danes kvalitetno lahko dajo na oder tudi težja dela. Posebno je ugajal salonski orkester, ki je z odlomki iz opere »Traviata« in z uverturo opere »Nabucco« pokazal, da je v stanju izvajati težka dela in da kvaliteta teh izvajanih del ne zaostaja za poklicnimi orkestri. Namen prireditve pa je bil tudi ta, da pokaže občinstvu sodelovanje glasbene šole tako pri mladinski pevski dejavnosti na šolah, kakor tudi pri uvajanju novih oblik moderne glasbe. Zabavni orkester je pokazal, da mora Glasbena šola posvečati tudi tej obliki glasbene dejavnosti vso pozornost, saj se s tem še bolj približa poslušalcem, ki pa so danes v nekaterih ozirih bolj dovzetni za moderno in narodno glasbo, kot pa za klasična dela. Želeti bi bilo, da bi Glasbena šola večkrat prikazala svojo dejavnost in da bi s pogostejšimi gostovanji skušala dvigati nivo tudi v tistih krajih, kjer sedaj ne obstajajo oddelki Glasbene šole. PISMA. PREDLOGI, KRltlKA . . . Plenom občinske gasilske zveze V nedeljo, ?. aprila so imeli delegati Občinske gasilske zveze Domžale v Lukovici svoj redni plenum. Med udeleženci je bil tudi zastopnik Obl.O Zdravko Vidmar in zastopnik okrajne gasilske zveze tovariS Kušar. Drugih zastopnikov množičnih organizacij žal ni bilo, čeprav so bili vabljeni. Plenum je otvoril predsednik občinske gasilske zveze Martin Andrejka. ki je podal obširno organizacijsko poročilo. Gasilska zveza šteje danes 32 gasilskih dmštev in je ena najmočnejših zvez v ;.aši republiki, enako tudi po številu članstva. Večjo pozornost pa bo treba posvečati v bodoče pridobivanju naše mladine in ustanavljanju ženskih ekip. Že v letu 1962 je npr. število mladincev naraslo za 93. Društva se poleg usposabljanja članstva za preventivno požarnovarnostno službo bavijo tudi s kulturno prosvetnim delom. Mnoga društva imajo svoje kulturno prosvetne odseke in so včasih edini nosilci prosvetno kulturnega življenja na vasi. Pri tem je treba pohvaliti zlasti društva Ihan, Trojane in Pšata. Naši člani se v teh odsekih sproti seznanjajo z aktualnimi dogodki v naši družbi, obravnavajo volitve in zlasti i:ašo novo ustavo ter se tako tudi politično in ideološko vzgajajo. V gasilske vrste bo treba pritegniti tudi čimveč naših najmlajših. Zato smo po naših šolah v preteklem letu dvakrat izvedli propagandna predavanja, pionirji pa so pisali naloge o gasilski organizaciji. Najboljše naloge so bile nagrajene s hranilnimi knjižicami. Prav bi bilo. da bi se s tem načinom tudi v bo- doče nadaljevalo, čeprav je zveza pri nekaterih šolskih vodstvih naletela na nerazumljiv odpor. V poročilu štabnega poveljstvu zveze, ki ga je podal poveljnik Vinko llabjan je bilo zajeto obsežno operativno delo zveze in gasilskih društev. Pri tem je sodelovalo nad 800 operativnih članov in mladihcev in obvarovalo za več milijonov ljudskega premoženja. V poročilu je poveljnik poudaril, da so naša društvu v glavnem opremljena z že preživelimi motorkami, za katere ni več nadomestnih delov, dalje da imajo stara vozila, v katera se več ne izplača vlagati finančnih sredstev in plačevati zanje visoke zavarovalnine. Z novo kategorizacijo gasilskih društev se bodo finančna sredstva delila predvsem na centralna društva, vendar smo mnenja, da ne bi smeli povsem zapustiti tista društva, ki oridejo v lil. kategorijo. Ta društva naj bi prejemala vsaj minimum svojih potreb za bencin in maziva. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal Tone Podpac je bilo razvidno, kako je zveza gospodarila z denarjem, ki ga je dobila od ObLO. Proračun za leto 1962 je znašal ca. 17 milijonov, zveza pa je dobila od občine le 4 milijone in še to so kasneje zmanjšali na 3.300.000 din. Kljub temu je zveza podprla vsa društva, nabavila nove motorke v Mengšu in Pšali. organizirala dva strojniška tečaja. razna meddruštvena tekmovanja. sektorska tekmovanju, nagrajevala najboljša društva (npr. PCD Mengeš, ki je dvakrat postalo prvak v okrajnem merilu), organizirala ekipe za pohod oh žici okupirane Ljubljane itd. Organizirala je tudi obisk v tovarni MI I v Mariboru in ogled tamošnjih gasilskih naprav. 7,a leto 19Ò5 so društva poslala potreb za 7 milijonov. Občinski ljudski odbor pa je odobril v proračunu za 1963 le 4.500.000 din. Kako bomo mogli gospodariti, ko so potrebe vsak dan večje, je težko reči. V diskusiji, ki Se je razvila po danih poročilih, so sodelovali mnogi delegati. Splošno je bilo mnenje, da hi moralo gasilstvo tudi v naši občini zavzeti tisto mesto, ki mn gre po svoji odgovorni in zahtevni nalogi. Nerazumljivo je. da man jka v naših vrstah delovna inteligenca. kot da hi bilo zanje nekaj poniževalnega, biti član gasilskih organizacij. Delegat Lukovice se je upravičeno pritoževal nad velikimi težavami, ki jih ima društvo pri gradnii svojega tako potrebnega gasilskega doma. Že leta 19"8 so začeli s pripravljanjem gradbe- nega materialu. Postavili j lastno ročno opekarno in pravili že preko 20.000 dov opeke in nabrali Indi V1'' cej lesa. Ustavilo pa se jc i j lokaciji. Napravili so nacdj napisali kup prošenj in v'oii| finančna sredstva v asan^Jj za dom primernega zeinlJ1”] vendar doslej so dobili II prošnje odbite. Tako člani Pjtf Lukovica res izgubljajo vuJjj tudi mlajše. To naj pote1''j nekaj skopih podatkov: I960 je bi! organiziran na katerem je 20 članov P. J bilo znanje, da so položi'1 J pit za izprašane gasilce. V'id 1901 do 1902 stu bilu sil* tečaja za pionirje — S*1 ili Pionirji, ki so pred kom'i pokazali zadovoljivo zium.P'j. bili nagrajeni s praktičnim1. rili. Prelcklo leto pa sl> ji boljši pionirji — tečajni!'1 šli na 14-dnevno letov»11) j Puetig pri Piranu. Z depM pomočjo društvu in ob*’1 ? gasilske zveze Domžale letovanju udeležilo 20 P|U ; jev. Zlato polje spomladi 1942 Našemu vabilu, naj bivši borci iu aktivisti s svojimi spomini pripomorejo k osvetlitvi razvoja NOB na našem področju, se je odzval tovariš Vinko Urankar iz Obrš. Poslal nam je zanimiv prispevek o prvi večji nemški akciji na Zlatem polju, ki smo ga koristno uporabili pri pisanju tega članka. Po golčajski tragediji konec oktobru 1941 je vojaška aktivnost v kamniškem okrožju začasno zamrla, močno pa se je razmahnilo politično delo. Zlasti v odročnejših predelih, kjer je bilo nemško nadzorstvo slabše, je v zimskih mesecih 1941 do 1942 nastala vrsta odborov OF. Z.ačetki organizacije OF v zlatopoljškili vaseh segajo že v poletje 1941, februarja naslednjega leta pa je okrožni partijski sekretar Nace Sterlekar-Jože organiziral tu že javne množične sestanke, na katerih je aktiviste seznanjal s programom OF in z nalogami odborov OF v pripravah za ponovno oživitev vojaške aktivnosti na Kamniškem. Z.latopoljci so se množično vključevali v OF, posebno prizadevni organizator OF pa je bil že predvojni komunist Tomaž Novak-Srečo. Živahno politično delovanje v prvih mesecih letu 1942 je lepo uspevalo. Zlatopoljske vasi so poleg Tuhinjske doline postale najvažnejše oskrbovalno in obveščevalno oporišče za partizanske enote na kamniškem področju, Kmalu po dražgoški bilki se je iz. Cankarjevega bataljonu ločila grupa dvanajstih borcev iz kamniškega okraja. Sredi februarju 1942 so prispeli v Palo-) viče. To leto je bila zima posebno huda. zalo so si borci začeli urejati taborišče na prostem pri Kostanju šele sredi marca. Pri delu pa jih je 18. marca 1942 zalotil cestni delavec Franc Grošelj in še isto noč so vas Kostanj obkolile tri kompauije policijskega . bataljona, žundnrji iz niku in Šmartnega ter gestapovci k*1,, ške izpostave, toda partizani so sc l,r‘-časno umaknili in akcija ni uspeUy marca so Nemci kamniško grupo ^ i obkolili nu Kostanjški planini. P'I' j, do spopada, v katerem je bil te/k1’^ njen en policist, partizani pa so s» žrtev umaknili proti Zlatemu pol j'S tu so 24. marca odšli na akcijo v b * vico. Uničili so telefonsko napeli11' f zaplenili 3'><).()00 cigaret. Po akciji šli nu Veliko Lašno. kjer je naslcil11!1 y tovariš Tomo Brejc-Pavb- postavil ,, Kamniške- čete. Komandir čete 23 h' ^ pa Jakob Molek-Mohor. Po zapri^i je postal Matija Blejee-Matevž, - • Po zapri^y jo četa znova vrnila na /lutopolj'k11 . ■ ročje. V noči od 2. na 3. april |ly-borci Kamniške čete minirali stolp v / napetosti iu vdrli na občino ter v <’! ^ vrtec v Krašnji, sredi aprila napadaj darrnerijsko postajo na Vačah 111 ^lj izvedli še uspešno prehranjevalno * olJ.- m,‘nuIeni l^tu so člani na n.Clnskem tekmovanju (tridel-1 napad, vezanje vozlov, re-vaje’ metanje cevi, pre-u čez zapreke) dosegli prvo ™^t0 med vsemi PGD v ob- J« društveni jubilej so člani L *J|ravili obširen program de-di‘ 'Kralska skupina je naštu-I, al« igro »Naša kri< in izved-ei V se^ein gostovanj v okoli-Za • ttPr.‘*u in maju bo tečaj u ,Pl0,'irje — gasilce, kjer se p^... seznanili z osnovnimi Ye Vl'1 gašenja, z znanjem pr-obif-oči in z organizacijsko b lao gasilstva. Do proslave društvo dopolnilo opremo, d dovilo uotranjost gasilskega i Dia in izvedlo nekaj mokrili Ouv letos, na dan praž- il aDja obletnice, bodo izroči-dr„xP.etim ustanovnim članom nihŠ^a,Adtiplome- ker ,žf P01' vrc* , let neumorno delajo v rst*h gasilcev. ^1 na .1 osnovni šoli v Domžalah jpi fiič.,- So ^et°s namenjene teh-Hjjì' ,Vzg°j' mladine. Da bi na aa'ji foli to tekmovanje kar jeli U Je orgunizirali, smo spre-pj^jdD sestanku mladinske in ttlernk .,e organizacije več po-j Dl uh ib sklepov : * novi šolski delavnici ske sprejemnike, razne ojačevalce in detektorje. 5. V šahovskem krožku se pripravljamo na sektorsko in okrajno prvenstvo. V šahu bomo tudi tekmovali z okoliškimi šolami. 6. Ker smo lani dosegli v športni dejavnosti lepe uspehe, smo se domenili, da bomo s tekmovanjem nadaljevali. Pripravljamo se tudi na telovadno in pevsko akademijo, ki bo na dan mladosti 25. maja. PISMA, PREDLOGI, KRITIKA 7. Priredili bomo drugo tekmovanje »Pokaži, kaj znašli z vprašanji iz znanosti in tehnike. štab pionirskega odreda in vodstvo mladinske organizacije na šoli bosta skrbela, da bodo te naloge s pomočjo vseh učencev in učiteljskega zbora do konca šolskega leta v celoti izpolnjene. Cedilnik Občni zbor Radio kluba «edili prostor za foto »H,., . da bodo pionirji foto-j ^fji lahko delovali, ttii j^.JDdralnimi in brodarski-T**h 6 ki bomo sodelovali na ni*filuPrVenstvih, v občinskem tiajj. hrometnem krožku bomo bfonJ^uli s tekmovanjem za ku v, srebrno in zlato znač-krom , . vili s' bomo še dve UdeQeln| uniformi. Mlajše je l)0mo poučili, kako se 4, it8,.vesti na cesti, jo v udioaniaterji že izdeluje-Sv°jein krožku transistor- V nedeljo 3. marca 1963 smo se domžalski radioamaterji zbrali na svojem letnem občnem zboru v sejni sobi obč. odbora SZDL. Udeležba je bila sicer manjša kot pretekla letu, to pa iz čisto objektivnih vzrokov. Zato smo kljub temu z udeležbo lahko zadovoljni. Od povabljenih gostov so se našega zbora udeležili predsednik občinskega odbora SZDL tov. Lenič, predsednik obč. komiteja LMS tov. Muhič, predsednik obč. odboru LT in zastopnik Radio kluba Kamnik. Po kratkem pozdravnem govoru predsednika tov. Pavliča je prišlo na vrsto poročilo tajnika. Ta je seznanil udeležence občnega zbora predvsem o težavah, s katerimi se je boril klub v preteklem letu. Delo v klubu je bilo skoraj popolnoma paralizirano, ker smo imeli nemogoče prostore. Zato se klub tudi ni mogel udeležiti raznih tekmovanj in drugih akcij, kar je renome našega kluba potisnilo zelo navzdol. Več aparatur nam je delno uničila vlaga, ki jo v teh prostorih ni malo. Problem prostorov je bilo treba zato tako natančno osvetliti, ker naš klub v preteklih letih ni bil vajeu take neaktivnosti in pa zato, da se bodo odgovorni še bolj zavzeli za to našo akutno zadevo, ker le od njih je v največji meri odvisno kje in kdaj bo naš Radio klub dobil nove prostore. Iz poročila je bilo tudi razvidno, da akcija okrog naših prostorov, pri kateri sodelujejo obč. odbor SZDL, Stanovanjska skupnost Domžale (osebno tov. Pirc), tov, Zevnik Jože, Ogrinec Jože, tajnik obč. odbora Domžale tov. Povž in drugi, ni na mrtvi točki temveč se iz dneva v dan bolj približujemo njeni realizaciji. Vsi navedeni nam obljubljajo in jamčijo, da bo naš klub v doglednem času dobil primerne prostore. Tudi o naših akcijah, ki jih je kljub vsemu le nekaj bilo, je bilo govora. Za poročilom tajnika, blagajnika, šefa PPS in gospodarja se je začela živa razprava. Naši občni zbori so že znani po pestrih razpravah in tako se je tudi to pot oglasilo k debati precej članov. Največ govora ie bilo o prostorih in izkristaliziralo se je mnenje in končno tudi sklep, da mora klub v najkrajšem času dobiti nove prostore, ker brez prostorov nikakor ne more zadovoljivo delati, če sploh lahko kaj dela. Med razpravo je tov. Lenič obljubil vso pomoč novemu upravnemu odboru našega klu- Za I. maj bodo tudi Domžale dobile slavnostno lice. Delavci že urejajo zelenice ob Ljubljanski cesti, skrb za nasade v njih pa bo prevzela šolska mladina. V 2 *«č V^° ralftkarno- S temi akcijami se v$e tfclu v kamniškem okrožju novo, nad-Dov ?Spe*no olnlobje aktivnosti partiza-fevj' i"a njihove uspehe so zvedeli tudi vedjj j Partizani in že 19. aprila so iz-»o, i . uPuo akcijo v moravsko mlekar-ift (il.Jbr 80 zaplenili skoraj 800 kg sira hnjj ,Us'k Izdelkov, uničili stroje in se So Je 8Pešno spopadli z žandarji. Ro akciji Pri B,Preko Zlatega polja, kjer so shranili itiUjsl, llvistih nekaj hrane, vrnili v Tu- «ktiv U Colino iu tu nadaljevali svojo ¥ *ust. D j e, j« Revirska četa trpela pomanjkanj Je štab Kamniške čete ponudil ne-*eDi 'n tobaka iz svojih zalog na Zla-^U' ^ patruljo, ki je prišla po ’ Se ie vrinil tudi nemški vohun, ■j. I*0 je ogledal vsa skrita skladi-^tiral • po Povralku v Zasavje je de-s° Na !" l7-dal Zlatopoljanee. 24. aprila lili 71 lc' ve pred sedmo uro zjutraj obko- Vittut0 po|je. 0 Urankar opisuje dogodek takole: »Nemci so točno vedeli za vsa skrivališča. Začeli so s hišnimi preiskavami, vendar niso ničesar našli. Pri nas doma smo v trenutku, ko nam je Srečo sporočil, da prihajajo v vas Nemci, poskrili vse partizanske zaloge v bližnji gozd. V Sre-čovi hiši so imeli partizani skrito zalogo sestavnih delov orožja. Hitro so ga zmetali v lonce, jih napolnili z vodo in postavili v krušno peč. Tako je bila nemška preiskava zaman. Nemci so odšli in kazalo je, da se nimajo namena vrniti. Globoko smo se oddahnili. Nenadoma pa so se Nemci vrnili. Srečovo petdesetletno mamo, njegovo sestro, mojo mamo in mene so zaprli v posebno sobo. Sreča pa so začeli nečloveško mučiti. Ničesar ni izdal. Nenadoma je govorjenje in pretepanje v sosednji sobi prenehalo, z dvorišča smo zaslišali streljanje. Prisluhnili smo pogovoru žandarjev. Eden od njih je trdil, da je Srečo že mrtev. Takoj za tem je vstopil v sobo neki gestapovec in udaril Srečovo mamo skoraj do nezavesti. Kljub surovemu pretepanju tudi ona ni ničesar izdala. Zandarjeva trditev o Sre-čovi usodi pa ni bila resnična. Med zasipavanjem so zahtevali, naj jim Srečo pokaže, kje ima zakopano Inailo in orožje. Dva gestapovca sta ga zgrabila in odvlekla proti njivi, kjer je bilo skrivališče. Srečo ju je nenadoma podrl na tla in zbežal med hiše. To je Nemce le za hip zmedlo. Začeli so besno streljati in ranili so ga v nogo. Zapodili so se za njim, toda Srečo se jim je spretno izmuznil v bližnji gozd. Ta trenutek je izkoristilo še nekaj Zlatopoljancev za pobeg v bližnja skrivališča. Ostale so polovili in jih prisilili odkopavati izdane bunkerje. Ves izkopani vojaški material in hrano so odpeljali na žandarmerijsko postajo v Krašnjo, s seboj pa so odvedli tudi Srečovo mamo in sestro ter še šest domačinov, med njimi tudi mojega sedemnajstletnega brata. Na žandarmerijski postaji so jih znova pretepali. (Dalje) ba pri njegovem prizadevanju in delu, mi pa smo mu obljubili, da ne bomo dovolili, da bi klub propadel ter bomo v času, ko še nimamo primernih prostorov, skušali z drugimi akcijami poživiti delo v klubu. Važna ugotovitev našega občnega zbora je bila tudi, da pogrešamo v Domžalah dober, močan in predvsem številčnejši obč. odbor Ljudske tehnike, ki bi vodil vse delo Ljudske tehnike v tako obširni občini. Tov. Smolnik Ivo je v tej zvezi dejal, da je nujno potrebno na obč. zboru LT letos izvoliti nov odbor, ki bi štel najmanj sedem članov. Po razpravi so bile tajne volitve. Od 18 kandidatov so bili izvoljeni naslednji: Bevk Alojz, Benčina Dušan, Flerin Milan, Gerbec Franc, Lederer Engel-bert, Mermal Franc, Naglič Cveto, Pavlič Miha, Pelko Ivica, Pižmoht Janez, Smolnikar Jože, Stare Anton in Zajc Branko. Za nadzorni odbor pa: Bu- kovec Anton, Jerman Franc in Smolnik Ivo. Ob zaključku smo sprejeli sledeče sklepe, ki jih bomo morali med letom uresničiti: Dobiti in urediti nove klubske prostore do 1. maja 1963. Sodelovati v okviru možnosti pri pionirskih igrah. Udeležiti se vseh tekmovanj na KV in UKV preko celega sveta. Posvetiti večjo skrb vojnim obveznikom-telegrafistom. Pridobiti čim več novih članov. Na kraju smo se domenili, da se bodo letos vseh sej UO udeležili lahko tudi ostali ‘člani; obvestila pa bodo razobešena na oglasni deski na stopnišču Kina Domžale. Tov. Pavlič se je končno zahvalil vsem za udeležbo z željo, da bi to leto bilo bolj plodno, da bi zbrisali problem prostorov z dnevnega reda in se lahko popolnoma posvetili drugim akcijam. Hvalevredna gojitev tovarištva V zadnji številki Občinskega poročevalca je bila natisnjena zahvala upokojencev delovnega kolektiva Toko, ker jih omenjeno podjetje konec preteklega leta ni pozabilo in jih je povabilo na družabno prireditev, kjer so bili pogoščeni in vsak izmed 35 nekdanjih članov kolektiva obdarjen še s po 10.000 dinarji. Ta, nadvse hvalevredna ge-* sta podjetja Toko pa daje povod tudi nam. upokojencem delovnega kolektiva Papirnice Količevo, da se v našem lokalnem glasilu javno zahvalimo, tako vodstvu te tovarne, kakor tudi pristojni sindikalni podružnici za ljubezen in otipljive dokaze resničnega tovarištva, ki ga izkazujejo nam, upokojencem tega podjetja redno vsako leto že od leta 1958 dalje, s tem, da nas vsako jesen povabita na ogled tovarne, kjer se lahko seznanimo z napredkom podjetja, v katerem smo delali in se tako še danes čutimo povezane z njim, nato pa nas lepo pogoste v prijateljsko družab- nem vzdušju. Redno, kakih 10 dni za tem pa nas z avtobusi odpeljejo »v neznano«, bodisi na morje, v Belo krajino, na Štajersko, na Gorenjsko ali kamorkoli drugam na enodnevni izlet, kjer dobro postreženi preživimo dan v veselju, občudujoč prijetne spomine ter spoznavajoč nove predele naše lepe domovine. Tistih upokojencev, ki se izleta iz zdravstvenih razlogov ali zaradi previsoke starosti ne morejo udeležiti, pa se vodstvo tovarne in sindikalna podružnica spomnita z denarnimi zneski. Končno pa je prav, da pri tem tudi poudarimo, da ie Papirnica Količevo eno prvih podjetij v Sloveniji, ki je uvedla in ki že kar tradicionalno vzdržuje take prijateljske vezi s svojimi bivšimi sodelavci, kar je slehernemu upokojencu, ki je delal in rasel s podjetjem, v veselje in dokaz, na nismo pozabljeni od tovarišev, ki so nas nasledili na naših delovnih mestih. IZ DOBA Letošnja zima je bila res huda. Posebno je trpela divjad, saj so fazani prihajali celo k hišam kar brez strahu. Cestna služba je popolnoma odpovedala. Ce ne bi cest enkrat plu-žila Papirnica in delno privatniki, učenci sploh ne bi mogli do šole. Največje težave pa so nastale ob otoplitvi, ker so se ceste ob zmrzali spremenile v drsališče, ob odjugi pa v plava-lišča. Res ni prijetno hoditi vsak dan po takih cestah, posebno ponoči, sa j je vedno nevarnost. da pošteno padeš, ali pa si moker do kolen. Tudi javna tehtnica je zmrznila in ker sc ni nihče pravo- časno pobrigal zanjo, so morali kmetje prodano živino goniti najprej v Dob, od tam na Črnelo in ker tudi tam niso mogli tehtati, še v Lukovico. Pri takem sprehodu v globokem snegu je žival izgubila mnogo kilogramov na teži. kar se posebno pri ceni telet zelo pozna. V ledu ob Rači so učenci našli dvokolo brez koles: verjetno ga je nekdo ukradel, kor je potreboval odvzel, ostalo pa zavrgel. Dvokolo je bilo izročeno postaji LM Domžale. Novi transformator že deluje od konca januarja in smo zanj hvaležni, saj imamo za nekaj let urejeno vprašanje preskrbe Odgovori na vprašanj^ z električnim tokom. Pričakujemo, da bodo čimprej na novo postavljene tudi cestne svetilke, za katere se je bilo treba pred leti pošteno zavzemati, ob preureditvi električne napeljave pa so jih odstranili in smo ostali brez javne razsvetljave. Cesta Drtija Randrše V zadnji številki »Občinskega poročevalca« je bilo izne-šeno tudi vprašanje: »Ali bo cesta Drtije—Kandrše letos dograjena?« Na to vprašanje bi lahko mirno odgovorili pozitivno, kajti letos so že zgodaj spomladi pričeli graditi cesto od Judeževega mlina proti Reki, kjer pridno dela okoli 25 delavcev. Število teh se bo še povečalo, delavci pa razpolagajo tudi z vsemi potrebnimi stroji. Vse prebivalstvo je letos zelo zadovoljno z vodstvom in vsemi delavci, ker so že pokazali, koliko se lahko naredi, če se hoče. Za dokončno dograditev ceste pa so potrebna vsekakor sredstva. Ce se bodo občina Zagorje, okraj in republika le približno tako odrezali, kakor se je letos občina Domžale, potem smo prepričani, da je otvoritev nove ceste v ieseni zagotovljena. Cesta ni važna samo z gospodarskega, temveč tudi s turističnega vidika, ker poteka po popolnoma svojstveni, romantični dolini potoka Drtijščice med Zasavjem in Črnim grabnom, to je po ozemlju, ki bo vedno z zlatimi črkami zapisano v zgodovini naše narodnoosvobodilne borbe. Trenutno razpolagajo za gradnjo ceste z 19 milijoni. Za dokončno ureditev celotnega modernega cestišča pa bo potrebno še okoli 50 do 60 milijonov dinarjev. Vse merodajne prosimo, da akcijo za dokončno dograditev ceste Drtija—Kandrše podpro, s čimer ne bodo zadovoljili samo tukajšnjega prebivalstva, ampak tudi razna podjetja, predvsem še avtobusno podjetje SAP, ki mora uporabljati sedaj skrajno nevarno cesto na odseku Peče—Moravče, pa tudi turizmu bodo odprti novi predeli lepe moravške doline. Kaj je z Delavsko univerzo? V tretji lanskoletni številki »Občinskega poročevalca« nekdo sprašuje, zakaj delavska ni verza v Domžalah ne dela. Ker je verjetno preeei ljudi, ki jih zanim: jo vzroki nedelavnosti v tej sezoni, hočemo dati nekaj kratkih pojasnil. Glavni vzrok je v tem. da delavska univerza do pred kratkim ni imela svojega upravni- ka, kjer je to mesto od odbfj da upravnika k vojakom zasedeno. Občinski ljudski/b bor je sicer to mesto ruzp1® vendar se ni nihče javil, be* so se kadrovske za.teve -K uredile, saj je občinski Ij.1?^* odbor na svoji zadnji seji,H novno imenoval nekdanji) upravnika na nezasedeno sto. , bil Kljub temu, da se sezon»,"j verza še v tei sezoni l)0/l'n,j ža koncu, misli delavska izobraževalno dejavnost na J lotnem področju občine ij1 cer na vzgojnem področju è obliki »Šol za starše«, na m beno ekonomskem področju, organizacijo seminarjev za CJ ne samoupravnih organov, "| idejno-političnem področju organizacijo predavanj. Kaj je z Ihansko ccs{< Na to vprašanje v za^jj številki Občinskega poročaj ca sporočamo, da je to IV. reda, za katero mora *, beti občinski ljudski 0 ,|ji; vzdrževalna dela pa opru.n; t vzarzevaina ueia pa opo-,; Uprava komunalnih podjetjk. letu 1962 smo prejeli za vZ‘r^j vanje te ceste 806.000 din štev, zaradi velikih potrei' .v smo jih porabili 1,391.527 pa še nismo mogli ceste ževati v takem stanju, ko* bilo to potrebno, to pa PC, vsem zaradi prevelike obfOjj nitve in slabega spodnJe,| ustroja. Naša uprava mo^i občini skrbeti za 258 km c(j' IV. reda, za to pa dobiva u premalo sredstev, na 1 km maj 112.000 din letno. Kcr za leto 1963 niso bila v P*jj( čunu občine predvidena '>i sredstva za vzdrževanje C« bo mogoče ihanske 0— ihanske /tl: urediti tako, kot bi to/tf napravili pa v naši moči, pravi. bomo vse, k"* da se stanj6 > Na vprašanje, objavlj1’"1,,; vašem listu, kuj namerav* še podjetje ukreniti gledo čiščevanja okolice to var. nezgorelimi sončničnimi ‘ da smo l40* O V tplrrnnvnn iti va l)rìkJUD *emu> da nimamo do-Štei P0e°jev za delo, si laliko jeJemo v ,i„ -____ i.«* kal HVp v tekmovan ju za »Po-Venijj " zavzeli 4. mesto v Slo- nje (J’aou je tradicija smuča-muip- ani našega društva tek- vsej si1 raZ"-ih- Prireditv?h Tako-- •ovePM1 1,1 lzven nJe- stvu s° s' na državnem prven-rom’ Prvenstvu pod Durmito-Ših ^ Prni gori v štafeti mlaj-•nladi ...... ir p**ww**x* P* » v. Hi mi' J. naših vrstah je okraj-skip adinski prvak v smučar-tekn,, d>; Jože Majcen. Na tem Ost.; 'T811]» v Logatcu so v kluh0 10,.)* in konkurenci 8 naši Vi ljubljanskega okraja in Ilrmlaiši mladinci zasedli II. štva J ’Uesto. Člani našega dru-v De]°. ukmovnli v Dražgošah. drugod0”’ v kranjski gori in Cije dvne so tudi druge sek- ncev priborili prvo bi j’p]p|0.selmo atletska, vendar Ihlr ni. meri kot smučarji. da bi tudi te zaživele '-'Drn • riUl auiut-ai ji. tem h ni odl10r je stremel za tazvoj8.0moKOČi svojim članom Jih n k >n ude jstvovan je na raz-ktpf] j1 [editvah in tekmovanjih. Člani se je redno seslajal. Zaia(r,-0< !,orn so bili vestni in f? hor)T,ran' Pr' del’1- Redno linij r,' 1 ua seje ter rnzprav-^Zvoj vprašanjih nadaljnjega Ja >n dejavnosti društva. Veliko bi društvo pridobilo z izgradnjo telovadnice, za katero potrebujemo po predračunu ? milijonov dinarjev. Načrti za gradnjo so narejeni. Rešeno je tudi vprašanje lokacije. Telovadnica velikosti 12 X12 metrov (144 m2) bi zadostovala potrebam kraja, društva in šole. Člani društva in vaščani so močno zainteresirani pri tem vprašanju, saj je ni vasi v Domžalski komuni, kjer bi bila telesna vzgoja na taki višini kot v Ihanu, Redna telesna vzgoja v svetlih in zračnih prostorih bi v vrstah naših mladih razvijala sposobnosti in športnega duha, pri starejših pa skrbela za rehabilitacijo. S tem bi se dvignila storilnost dela in amortizirala vložena sredstva v izgradnjo tega športnega objekta. Člani društva so pripravljeni prostovoljno pomagati pri delu, rabimo le denarno pomoč. Dotacije društvu so redno dotekale, vendar ne v zadostni višini. Vedno več je potreb, zato bi želeli, da bi se v letošnjem letu stanje izboljšalo, da bi se delilo dotacije društvom na osnovi njihovega dela in doseženih uspehov. Na sejo ObZTK je bil v preteklem letu vabljen predstavnik našega društva le enkrat. Pogrešamo sodelovanje med tem organom in našim društvom, čeprav smo v povezavi z njimi organizirali tekmovanje v smučarskih skokih na 4Ò-metrski skakalnici v Ihanu za pokal ObLO Domžale. Na tem tekmovanju je sodelovalo 80 tekmovalcev, med njimi najboljši jugoslovanski skakalci kot so Pečar, Jemc, Šlibar in drugi. Kljub izrazito slabemu vremenu je prireditev v celoti uspela. Organizacija tekmovanja je bila odlična, kar so priznali tekmovalci, sodniki in gledalci. O tem tekmovanju so pi- sali vsi slovenski časopisi na prvih straneh ter priobčili slike skokov. Odlomke tekmovanja je prenašala tudi RTV Ljubljana, rezultate pa je objavil radio. Društvo je organiziralo meddruštveno tekmovanje v smučarskih tekih. Tekmovanja se je udeležil ) članstvo SK Enotnost in TVD »Partizan« Dol. Organizirano je bilo tudi tekmovanje v tekih za pionirje in pionirke. Društvo tesno sodeluje z NK »Tabor«. To sodelovanje je popolna harmonija odborov se pozitivno odražata pri članstvu obeh sorodnih organizacij. Želeti je, da bi to stanje ostalo še nadalje. Tudi povezava šole in TVD »Partizan« Ihan je dobra. Pionirji so v preteklem letu sode- lovali na pionirskih igrah za kip kurirja Joviče. Sami so si s prostovoljnim delom uredili ter postavili 14 preprostih naprav za telesno vzgojo, katere jim služijo pri pouku. Tudi med odmorom in v prostem času učenci radi telovadijo, saj jim v poletnih mesecih nadomešča telovadno orodje v telovadnici. Pionirji-šahisti so si v občini Domžale priborili drugo mesto. Trudili so se tudi, da bi bila okolica šole lepo urejena. Ob koncu tekmovanja so prejeli lepo in praktično nagrado — 10 majic in 10 telovadnih hlačk. Letos bodo pionirji svoje delo nadaljevali. Treba jim bo pomoči. Pri šoli bi radi spiani rali igrišče za igro »med dvema ognjema«. Člani našega društva jim bodo pri delu radi pomagali. Telesno-vzgojno društvo »Parlizan« Domžale Zadnji poziv v Občinskem poročevalcu, naj bi se ljubitelji telovadbe javili za vodnike pri TVD Partizan v Domžalah, sicer ni rodil uspeha, vendar pa je delo takoj, ko je mraz nekoliko popustil, ožive- lo. Spet je telovadnica vsak dan polna mladine, še več pa bi je bilo lahko, če bi bilo število tistih, ki bi jo vodili, večje. Vsi oddelki pridno vadijo in se že pripravljajo na akademijo, ki jo bodo skupno z učenci L osnovne šole priredili za praznik mladosti, 25. maj. Število rednih članov po oddelkih je naslednje: Cicibanov in cicibank, ki telovadijo skupno, je 46, ponirk 43, mladink 31, pionirjev 39, mladincev 16 in članov 8. Želeti bi bilo, da bi se povečalo predvsem število mladincev, k članski telovadbi, ki je vsak torek in petek ob 20. uri pa so vabljeni vsi, ki jih telovadba veseli in bi se želeli razgibati. V občini obstajajo tudi še druga partizanska društva in sicer: TVD Partizan Ihan, Lu- kovica, Radomlje, Jarše, Dob, Trzin in Vir. Zanimivo bi bilo slišati, kako žive, s kakšnimi problemi se srečujejo in koliko mladine jim je uspelo vključiti v to, za mladino pre-koristno športno in telesno aktivnost. Partizanska društva, poročajte o svojem delu in svojih problemih! Poročilo o delu ihanskega društva objavljamo že v tej številki. STRELSTVO V organizaciji strelske družine »Induplati« je bilo izvedeno občinsko prvenstvo za »Zlato puščico«, ki ga je razpisal Občinski strelski odbor. Tekmovanja z zračno puško 30 strelov na nove tarče se je udeležilo 15 tekmovalcev. »Zlato puščico« je drugič zapored osvojil Krajšek Zdravko, 256 krogov, sledita mu Troha Jože 248 in Koran Niko 248 krogov. Ps,icije zn športne objekte v tem letu so usmerjene v izgradnjo kegljišč v Domžalah in v Jaršah. Slika na levi nam Ke*liiŠJi8,Irovein stanju že zgrajeno moderno tristezno kegljišče v Jaršah, desna pa začetna dela na še modernejšem štiristeznem r" v Domžalah. Z dograditvijo obeh kegljišč bo v celoti zadoščeno željam naših kegljačev, katerih število nenehno raste. Občinski ljudski odbor Domžale J A Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKJ l. maj! Občinski sindikalni svet in ostale množične organizacije čestitajo vsem občanom ob prazniku dela * * ^ Tovarno mlinskih sfro/ev OBRTNO PODJETJE § a. OPEKARNA »LIP« DOMŽALE- $TU DA Peč | Radomlje LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE mlinostroj MENGEŠ l K «J ■'■■■■■■■n -T— RADOMLJE * ★ pečpeč pečpečpečpečpeč pcčpečp - . T čestita delovnim kolektivom čestita Poslovnim pii/otil/em. čestita vsem delovn m ljudem in občanom e^0*nlm kolmktivom In ob-anom za prazni t dela 1. maj in želi praznik dela l.maj praznik dela D'a*niku àmia ta 1. mo/ mnogo de'ovnih uspehov in se priporoča 1. ma/ I|iV,lll»fl KLOBUKOV IN KONFEKCIJE ^VERSALE DOMŽALE {«tila mm delumlm ljudem k oraznlku «la 1. maiu in prip.ro.a svoje kvallieine lideha: klobuke, špoiine In drupe rape, slamnike mo vrši in villkosti. Jenska, moško >n otroško modno In šgorno ko lekcijo v Dr g II izbiri, ki jo dobile v naši orodajalni « Dumiaiah KOLEKTIV TOVARNE JEDILNIH IN TEHNIČNIH OLJ SONČNICA DOMŽALE čestita za praznik dela I. maj vsem občanom In delovnemu ljudstvu ter se priporoča cenjenim potrošnikom GRADBENO PODJETJE DOMŽALE čestita k prazn ku dela I. maju poslovnim prijateljem In vsemu delovnemu ljudstvu r°v«rna kovčkov in usnjenih izdelkov TOKO DOMŽALE Združena kemična industrija čestita vsemu delovnemu ljudrtvu praznik dela 1. maj Domžale ter priporoča svoje visoko kvalitetne izdelke ^pùnica K,,|Wevo čestita za praznik dela I, MAJ svo/lm poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom In vsemu delovnemu ljudstvu Kolektiv industrije platnenih izdelkov INDUPLATI Jarie čestita za praznik dela I. maj vsem delovnim kolektivom in jim želi še mnogo delovnih uspehov častito vtainu dalavnamu ljudstvu za praznik dala 1. moj tar priporoča svoja kvolltatna proizvoda TOVARNA SANITETNEGA MATERIALA »VATA« vir čestita vsem občanom in delovnim kolektivom za praznik dela l.maj ter priporoča svoje kvalitetne izdelke