jatbaj® «ak d«« ru» a*> d#lj ta pfaaaikov. Ur*d»Uki la uprtv»UkJ pro-•lori: SUT H. Uw«d»U a V. omet of pufcUeattoa: SM7 H«. Uvidal« »v*. T»lr>phon«t L*W«ar< dirali obroftje. Kljub temu eo na-eionaloi temeljito poratill Anaa-vora. lato^aano, ko ao bile aullano-ve 4eta rasprftene in Je Aneavor paAa bela I čea morako oAino, eo ttiriki I lat i v Carigradu porotah, da ao rebeli lapraanill Druao in da Je Ansavor unagovalee. To Je bilo potrebno* da oetalim turlkim de-tam v Carigradu ne upade pogum. ROJAK JI D&AtaOA ro JAKA . . . slika današnjih družabnih razmer Chioago, IIL — Soproga Marka Dragoviea je priala v moatno hiao in je tam a aolzami v ofoh povedala, da nima a Mm. prohrn niti otroke. Hotel« jo puatiti de-te v mcatni hiai, čeA, da je liopo-trebno jemati fttrok« domov, «V mu nima dati kaj jeati. Bila je na aoditfu za domafe razmere, ki je določilo, da ji mora njon aoyrog plakati vaaki te^ den gotovo vaoto denarja. Naenkrat je pa njen aoprog iiginil. K«' ae je oglaaila pri aodnijakem pi-aarju^Ma aprojme zanjo določeni denar, je pronaAta, da aoprog ni jmložil zanjo doloeeno vaoto ki uradnik ji je poaodil majhen zneaok, da ae je lahko vrnila z detetom domov, ki Ae ni ataro dve leti. V tu okolici je zastav KALO nad ab0t tisoč les nih delavcev Dnhitk, Mina. — Stavka leanrh delaveer Je proglaaena za va«» ao vorno Minne«oio Samo v tej o-koliei Je zastavicalo nad leat ti«* loanik delaveov Na atavki ao de-larei ki delajo na fagafa in v Au-mah. Gre sa iboliAanje Aifljen Chieago in okolic«: V petrk ja»no Noapremenjen« tempere-ratura. Najvišja v zadnjih 24 n-r«h: 50, najnllja M Holnee Wde ob zaide * - ». ^ ^ i i mhidti liliji M ii m Mi idi lin Madrid - Kduardo Dato, prrjA nji mini« t rak i pmJaednik, je ar* ataHI novo Apanako vlado, ^ater« PROSVETA ■ GLASILO SLOVEJMKK NAJtOPM POOPOKNE JED NOTE NARODNE LASTNINA SLOVENSKE Ni PODPORNE JEDNOTE Cens oglasov po dogoveni. lekoptsi — ne viašajo. Narolniaa« £*dinj«M 4(kv« (ima 92.00 zn pol leU in $1.00 M tri MNN| ...._ . fl.40 M tri iMMCi, in m inossmstvo $7700. 1) in Can.d« «4 00 M Uto. $9.60 iu leto, $2.75 m pol MmU» m vm, kar iaa *tfk a liatoat "PROS VETA" 2097 9«. Uvajal« Atmm, CVicai«, Itliaou. THE ENL1GHTENMENT" Orgas mi tU llafaak Naliaial Imfii S—Utf. bf tke Siaftaic Naliaaal Baaafit Sa®4aty Advertiaing rates on agrasmsnt Chicsgo Subscripti<*i7 UntUd BUUa < »xc.pt Ckicato) «nd Canada $4 por ysar; no 99.90, and foroign countriss $7.00 " - |«r. DIVJE VESTI O REŠEVANJU JADRANSKEGA VPRAŠANJA ZOPET PRIHAJAJO V JAVNOST. Na Reki p« vlada najkrutojii absolutizem. Divje vesti o reševanju jadranskega vprašanja prihajajo zopet v javnost Vest iz Rima pripoveduje, da se pretrgajo pogajanja med italijanskim ministrom za zunanje zadeve, Trumbičem in Stojan Protičem, češ, da sta jugoslovanska zastopnika obvestila italijanskega ministra, da nista več pooblaščena reševati jadranskega vprašanja, koncem brzojavke je pa dodana vest, da se razume, da se reši jadransko vprašanje na podlagi Wilsonovega načrta in da so se italijanski zastopnik in jugoslovanska re-prezentanta zedinili glede prihodnosti Reke. Brzojavka iz Pariza pripoveduje prihodnji dan, da so Trumbič, Vesnič, 2olgar in Ribarž prejeli instrukcije v Belgradu od jugoslovanske vlade, da se prihodnji teden snidejo z zastopniki Italije v Švici, da razpravljajo o jadranskem vprašanju. Dodatek koncem brzojavke se glasi, da je bil Wilsonov memorandum sprejet za podlago razpravi, toda manjše detajle je treba šele izdelati. Reka postane samostojna država, Zader pa avtonomen. Druga brzojavka je v nasprotju s prvo. Ce je Trumbič zapustil šele Lago Maggiore (Veliko jezero) v Italiji, ni mogel biti ob tistem času tudi v Belgradu, da prejme tam navodila, kako mu je postopati pri rešitvi jadranskega vprašanja v Švici. Prva brSojMvka pravi, da so se na konferenci v Lago Maggiore dogovorili glede prihodnosti Reke po Wiisonovih pricipih, druga brzojavka p* tfravi, da je še odločeno, da Reka postane samostojna država, Zader pa samostojno mesto. 0 načrtu predsednika Wilsona za rešitev jadranskega vprašanja se je že precej pisalo. Kadar je prišlo do ra^ govora, kako se naj reši jadransko vprašanje, so* se pa znali italijanski diplomatje vedno spretno izogniti temu vprašanju. Po Wilsonovih 14 principtfelnih točkah za sklepanje miru, bi imelo ljudstvo odločiti s splošni nt glasovanjem, ki živi ni teritoriju, is Katerega nameravajo italijanski diplomatje ustanoviti novo državo, če hoče samostojno državo, ali če se hoče združiti z Jugoslavijo. Jasno js, da sama Reka ne more tvoriti drfcave, kajti če bi slučajno v reški pristan priplulo nekaj več parnikov hkratu, tedaj bi bilo par parnikov zasidranih zunaj te države, ali bi pa bil parnikov rivec mogoče privezan k pomolu v reški državi, zadnjih konec parnika pa k pomolu v Jugoslaviji. Medtem ko prihajajo divje brzojavke v svet o reševanju jadranskega vprašanja, pa gospodari na Reki D'Anunzio s svojimi ardM, kot turški paša s svojimi ba-Šibozuki v azijatskem pašaluku. Delavci vseh narodnosti, prebivajoči na Reki, so Mali obupen klic na delavstvo vsega sveta, da naj jim pomaga se rešiti D'Anunziojevega paševanja. Blazni in pesniško navdahneni samopašnik, kadar je treba opevati slavo kralja, se poslužuje starega avstrijskega sredstva odgonakega voza, da se znebi tistih, ki ne odobravajo njegovih samopašnih činov. Druge Rečane, katerim ne more priti do živega z odgonakim vozom, pa meče v ječe, da tako uduši protfestujoče glasove proti njegovemu paševanju. V oklicu pravijo reški delavci, da mučijo jetnike v ječah. Oklic reških delavcev je bil priobčen v tržaškem "La-voratoru", poleg katerega prinaša še dopis o razmerah na Reki. Iz tega dopisa je posneti, da so grozodejstva ravno tako strašna, ki jih uganja D'Anuncijova banda na Reki, kot zločini Nemcev v Belgiji ali pa Turkov v Armeniji. Ljudje, ki niso pokorni hlapčoni blaznega samopašnika in njegove arditake bande, so obsojeni na stradanje, med tem ko znoreli pesnik kupuje svojim prijateljicam iz "dobre družbe" dragocene obleke. Poleg se pa arditi še delijo med sabo v republikance In kraljeve karabinljerje. kar povečava le kaos. Kljub temu pa ne dvigne nihče glasu v velikih dnevnikih, da se napravi konec takemu položaju na Raki. I&šli so se dobri ljudje, ki so protestirali proti grozotam v Belgiji in Armeniji, ali sdi se, da je reftko Ijud-ft*b Zapuščeno od v* k« sveta in da se nihče ne briga aa njegovo osodo, razen delavskega Časopisja. Ali ni vnpričo takega položaja nujna potreba, da se reši jadransko vprašanje pravično in ne po zahtevah italijanskih imperijalistov, ki so s svojim početjem na Reki * ' * -A" dokazali, da je pri njih beseda pravica nepoznana? An ni dolžnost jugoslovanske vlade, da spravi v javnost grozodejstva, ki se zdaj gode Aa Reki, da bo svet spoznal, kakšna pravica čaka Jugoslovane, če bo jadranski vprašanje rešeno krivično hi v prilog italijanskim imperija-listom. Ce so znati Belgijci in Armenci si pridobiti simpatije vsega svet*, ker so razgalili grozote, ki so jih trpeli oa svojih sovražnikov, zakaj naj bi Jugoslovani molčali o krutostih, ki jih uganja banda blaznega samopašnika na Reki? Času primerno bi bilo, da se Jugoslovani otresejo tiste hlapčevske ponižnosti, ki jih je vedno tepla v nekdanji črnožolti državi, in povedo vsemu svetu na jglas, da je skrajni čas, da se civilizirani svet gane in napravi konec paševanju ttlfcznega pesnika na Reki. . ji.M.,. ..-. i. „Y ,'f ■ _ _ J Entcnta na ugovor Kooperativnim prodajalnam. Po raznih jugoslovanskih naselbinah so rojaki ustanovili za-družne ali kooperativne prodajalne, da na ta način prihranijo sebi, svojim delničarjem In odjemalcem marsikak cent, ki bi Sel drugače v privatne roke. Teh zadružnih prodajaln je 2o lepo Število po raznih naselbinah in bodočnost je njihova. K« loga vsakega poslovodje je glodati na to, da kupi najboljše blago po _ bi najnižjih cenah. To .*e pS zgodi f[lni. lahko le tedaj, Sko je veftč nakn- ' po valeč in ima dobre stike z velet r ko vi nami in če mu jt mogoče večkrat obiskaU pfodfjaln*, kjer vidi blago, primerjs trine eene itd. tfepel pa bi še bolje, sko bi trgoval s takimi veletrgovinami, ki ne bi gledale simo na to, koliko bodo prodsle, koliko blaga bodo zmetale na nakupovalea is po ka-ko visokih cenah, ds bodo dobički tem večji, ampak ds tli se dobile take veletrgovine sli preku-povalei, katerim bi bilo v prvi vr- sti leieče na tem, ds zslsgsjo tr- smpak bi bil namenjen za narod govine samo solidnim blagom po najnižjih cenah in is narodne* ga instinkta gledajo, ds bo vsaks narodna ekonomična organizacija uspevala in procvitals. • V ta namen bi bilo skoraj potrebno, da po naselbinah raztre-šene kooperativne prodajalne stopijo v nekako tesnejšo zvezo, ki bi bila narodnega pomena in ki bi imela natogo zalagati to za družne prodajalne po rastrih na-' clltinah rastrešene kooperativne prodajalne stopijo v nekako tesne jfto zvezo, ki bi bila narodiiega pomena in ki bi imela nalogo za-1 s ga ti te zadružne prodajalne po raznih nsselbinah z blagom. 1 t Vse slovenske os. jugoslovanske yadrulne prodajalne bi" bilo trebi orgsnizlrsti, da si ustanovijo zadružno velenakupno prodajalno. Prva zapreka in morda tudi glavna bi bila pri finaneira nju tako velikega, podjetja. Druga zapreka je ta, da v deželi te ni toliko zadružnih prodajaln, da bi skupno vzdržavale tako sadru žno velekupno" trgovino, ki bi u-spevala in mogla kompetirati z o-hI al itn i veletrgovinami, ki bi mogla zalagati svoje zadrttžue prodajalne z blagom po takih cenah, da bi bilo mogoče v pravem po nienu besede kompetirati z Vsako podobno prodajalno v naselbini. Ampak do tega t>6 priilo prej ali slej. Mora priti. In kaj početi v tem časuf v Zadružna prodajalne, morajo kupovati sioje zaloge tam, kjer se dobi, ponavadi od najblilaje veletrgovine! ne glede nato ka-ke vo eene. f* podlagi cen, pa pa katerih kupujejo svoje salo-ge ne računi jo tržne eene. Ako hočemo rečimo mi Slovenci v Ameriki postati ekonomski neodviani, potem moramo račtini-ti s golimi dejstvi. Rsčnniti moramo na kak način bi bilo mogoče koncentrirati vse naše Vile In kako jih nsjuapešaejše , uporab-j I js t i do končnega cilja, efcoitom-ske svobode in proeperitete I Tretja konvencija Jugoslovan-skega RepubliČSnskega ZUrbŽe-nja v Clevelandu je razprsvljala tem ekonomičnem vprašanj* in je naložila isvrievalnemn odboru nalogo, da narod organizira tudi t ekonomskem In ne saltoo v po-itičnem ©siru. Ekonomski del te naloge je organiaacija prepAatUa ekonomski organhaeiii zvanl A meriesn Conimercisl Board. Ud 1(1 je že začela Isvajati nekatere naloge zadnje konveneije Mislimo, da bi bila dolžnost te korporaeije, da se vrže s vso sMe na delo in organislra vse jngoslo vanske zadružne prodajalne in ds podvssme prve korake s tem, ds ponndi svojo pomoč (tm proda-jalnam pri nakupovanju ovojih aaka Te zadružne prodajalne najdemo največ po slovenskih naselbinah. Njihove zaloge obstoje v glavnem v grocerijskem blagu, o-bleki, čevljih fo sličnih vsakdanjih potrebščinah. Vzemimo na primer, da bi se te prodajalne zc-dinile v tem, da glavni ursd A. J C. B. Ltd. zalaga te prodajalne i najpotrebnejšimi predmeti, kakor na pri mer s sladkorjem, kar Vb, čajem kontenino, delavnimi prične konvencija republikanske voznih listkov, da poma.^1 stranke v Chicagu. t! stavko železničarjev |Jf f Tako je a prohibicijo. Na eni coakega poslanika Bomir.ri strani podžigajo -protiibicijouieti turškem se je ponudilavS/l eolninake uradnike, da ne store ko. ničesar za izvedbo prohibicije, ker dovolijo, ds se prodsjsjo odprto bakreni kotli, ki služijo za vknhsvanje sadja in razifega aa-deis in ne v namene, ki jih tem kotlom podtikajo fanatični prohi-bicijoniati, na drugi strani se pa tihotapci pripravljajo, da podre-že žganje, ko prične konvencija republikanske stranke, da ga bodo kupovali še tisti ljudje, katerim ni treba grdo delati ča denar in katerim se prav nič ne pozna, če vršejo par stotakov ali tisočakov v vodo. Tak je blagoslov narodno pro-hibicije. Iko glavtii urad storil. Kiipil lat^ko po najnižjih cenah vagone sladkorja, kave čaja itd. To bla-bi potem razdelili med razne ie, to je prodajalne po naselbinah po mnogo nižjih cenah, kakor bi ga mogle kupiti od veletrgovin. Glavni urad bi kupil to blago naravnost v tovarnah in s malim dobičkom za pokritje stroškov bi odpadel precejšen profit, ki ga delajo razne veletrgovine. Rezultat tega bi bil, da bi aadruž-ue prodajalne lahko cenlje prodajale in eela naselbina bi imela od tega dobiček. J Malenkostni odstotek, ki bi slučajno pripadel na AJBC, LTD, p čajno pripadel na AJBC, LTD, ps ne bi šel v privatne roke, oropan bluo ^policijske Ohiosgo, 111. — Kako je z osebno varnostjo v Chicagu, je povedal Newell H. Hucy, ko je prišel na polieajsko postajo Town Hali. Dejal jO, da its gs dva bandita oro- fevlji in "rubersi" itd. Kaj bi la' t^V1 gto čevljev proč od po-storil. Kupil bi lieijako postaje za dijamantni prstan v vrednosti $1,800 bi $85 v gotovini. PresHi so pa dragulje njegov* soproge v vrednosti deset tisoč dolarjev, ki jih je imel v not/a nJem žepu. Huey je Zastopnik neke lesne družbe v Oregonu in je prišel obisk v Chicago; Mislil je, da je tako varen pred banditi kot v oregonskih šumah, ps jš hodil z dragocenim prstanom po ulieah, dokler ni prišel bandi-tom v pest, ki so ga olajšali za prstan in, denar. ne namene. Na ta način bi se mogel ustanoviti precejšen fond, katerim bi se dalo ustanoviti za družno velenakupno trgovino. -^ bplofien lov ha obsftniki SE PRIPRAVLJA. _ Taks gonja na more prinesti dru-sega kot vitasr proti prohibidji Ohieago, IU. — Fanatični pro-hibicijonisti zabavljajo, da urad niki ne store svoje dolžnosti in da se kotli za kuhanje Žganja prodajajo javno v Chicagu. Kotli so razloženi v razložnih trgovin skih oknih, poleg je pa majhen svitek bakrene cevi. Trgovci pra vijo, da taki kotli služijo za de-itilacijo vode doma, prohibicijo-niški fanstiki pa govore, da slu žijo za kuhanje žganja. Kuharice in gospodinje, ki malo več razumejo o kuhi kot fanatične prohi bicijoniške babnice, katere ne znajo mogoče skuhati poštene kave, pa izjavljajo, da toki kotli služilo za kuhanje sadja in so ka iz sadja, ki imata Še manj alkohola v sebi kot pol odstotka. Te gospodinje in, kuharice trdijo, da bi bilo pametneje, če bi pro-hibicijoniške babnice pohajale toliko časa v šolo za kuhanje, da bi se navadile pošteno kuhati, kar bi le njim koristilo. Prvič bi same in njih možje ne hodili okoli s pokvarjenimi želodci, zni šalo bi ste število sakonskih loči tev, ker bi bili njih možje zadovoljni z obedi, in kupovati bi jim ne bilo treba po viaoki ceni uku-hanega sadja, zelenjave in raznega sadeža po visokih venah v pro-dajalnah, ker bi znale same pravilno konzervirati ovočje, žele-njavo in drug sadež, obenem bi Pa vedele, zakaj služijo bskreni kotli, ki so naprodaj po prodajalnah. Prohibicijonisti so opozorili eolninake uradnike, da se proda-1 j«jo rozine v velikih množinah, ki ne morejo služiti za drugo kot izdelovanje opojne pijfče. Tudi pivovaraarji so ns snmu, da izdehijejo pivo, ki vsebuje po •edem in več odstotkov slkohola. Iz štirih velikih pivovarn preiskujejo zdaj vsorce. Pomnožila se je tudi produkei-J* patentiranih zdravil, ki vsebu-jejo alkohol. Kapitan ifowsrd, ki načeluje uradnikom za izvajanje prohibieije, pravi, da bo znižal množino žitnega alkohola, ki ga Pojemajo isdelovalei patentirs-nih zdravil. Med tem. ko se pripravlja go-1 nja proti kršilcem prohibieijoni ! »ke postave, pa kroži po mm tu govorica, da so hotelski stnge oklenili, ,ls podražijo pinto žgs nja as Štirideset dolarjev, ko PODJttTNHH SOttBJO ZNIŽA flUMlK), POSLEDICA iS ■ STAVKA. ' Oouneil Bluffs Is. — TukajSnji podjetniki $o hoteli znižati meedo tesarskim delsveem, ki zo preje mali po $1,11 ns uro. Posledica tega poizkusa je seveda'stavka, da ae podjetniki nauče, da se ne morejo trgati mezde, ako v to ns pri volijo delavci sami. Značilen je pa poizkus zaradi tega, ker plezajo cone za šivljenske potrebščine šo vedno navzgor, mezdo pa hočejo znižati. Če bi delavci prav privolili v znižanje mezde, bi podjetniki vseeno ne znižali cen produktom. / ' ■■.*,« - - v«rif" kako bulo šom policija o muotfarjih Hjjiat Vernon, K. Y. — Oeorge H. Weaverja, predsednika Be-mington Typewriter kompanije, so našli ležati v nezavesti na oe-sti. Njegov avtomobil so našli razbit ob telefonskem drogu. Ena stran je bila vdrta. Prepeljali so ga v bromtvillsko bolnišnico, kjer jc umrl, ne do bi prišel k zavesti. Policijski načelnik je takoj izjavil, da je mogoče umor, češ, da so se tolovaji zaleteli v njegov avtomobil od strani; kako so mog tolovaji nadaljevati pot s svojim polomljenim avtomobilom, pa po licnski načelnik ni pojasnil. Ce- bi ponesrečil navaden dela vec na ta način, bi rekli, da je b pijan in da je v pijanosti zavoz v telefonski drog. Ce bi pa milo eodili o njem, bi pa dejali, da je zgubil oblast nad avtomobilom in zgodila se je nesreča. . Odgovorila Ogrske. Pariz 5. maja. - n^ka rovna delegacija je danH la odgovor zaveznik o v ,.a vor ogrske vlade proti|| . u*. pogodbi. Tekst Odgovora"!0! Ogrska mora oduov! riti v desetih dneh, da li ^ mirovne pogoje ali nt.^^S - - ®ts^ka na frimncoskem se ru. širja. Pariz 5. maja. - Stavka radarjev m pristaniftenih delavk je razširja. Pristanki M a rsel^ Havre sta popolnoma paralizi,aol dočim v Bordeauxu, Brestu, Si! Nazairu m Bolognu ni dosti boli. Pet rudarskih, okrožij je tudi u raHziranih. H Buržoazni listi vpijejo, da šele 80 odstotkov Železničarjev od, zvalo pozivu na štrajk, nasprot« pa izjavljajo voditelji stavke 4, je železniški promet — razun ^ kaj malega — popolnoma ust«* Ijen. Najbolj se drže pristauft^ delavci, mornarji in rudarji. K* pitani in drugi mornarski častni« podpirajo mornarje. Papeževo dsrilo kajzerju j« M prodaj. Hague, Holandija. — Tukajšnji 'Handelsblad" je 4. t. m. objavil-oglas, v katerem se ponujajo m prodaj konji, kočije in ra/m konjska oprema, 'ki je lastnimi bivšega nemškega kajzerja. N» prodaj je tudi z zlatom okinžiu komat, ki ga je rimski papež nekoč podaril nemškemu cesarju Oglaševalec, ki ni.podpisan, pravj, da so kupcu na razpolago fotogr* fije oglašanj premetov. Kspps ne msrejo v fivioo) Ženeva. — Dr. Wolgang Kapp, vodja propadle protirevolucionar-ne aventure v Berlinu, se je obrnfl na švicarsko 4vlado„ da nhi dovoli naseliti se v fiyici, toda njegovi prošnja je biia odklonjena. Prosili so tudi štirje drugi bivši nemški velikaši, med temi dva reakcionarna generala, aH tudi njim je Svi-i varska vlada prepovedala prihod v Švico. ' 14 ladij s ruskimi begunci utonilo. London. — Štirinajst parnikov,'! na katerih je veliko število ruskik buržoaznih beguncev potovalo ii južne Rusije v Malo Azijo, je bilo izgubljenih tekom viharjev na Črnem morju. Izguba Življenj je velika. p i »j " • * . • . T Japonsko «sl» poplavljajo Mririjo. Vladivostok, 4. maja. — Sveže japonske čete neprenehoma dohajajo v Sibirijo. Izkrcavanje čet se vrši pod pretvezo, da se nadomestijo stare čete, ampak nikjer nI videti, da bi atare čete odhajale iz Sibirije. Viak za vlakom, napolnjen z vojaštvom, odhaja proti za-padu. Vas primorska Sibirija je pod peto Japoncev; vse ksže, ds se Japonci pripravljajo za dolgotrajno okupacijo. Japonci kontro- lirajo in obratujejo železnico o<* d* so irski repnbličani pogns Vladivostok a 50 milj proti zapadu] 4 v »rak s dinamitom vojsfike b« izključno s japonskim osobjem. Z domačini poatopajo Japonci kot s podjarmljenim ljudstvom. Skoraj vsi ruski moški, ki so sposobni nositi orožje, so pobegnili v gozdove in hribe, kjer se organizirajo v četah za guerilsko voj-kovanje. R,,si pravijo, da ae ne podajo . Japoncem, čeprav traja vojna dvajset lat —±- Nemčija ns more plačati zahto-- vane odškodnine. Berlin. — Iz krogov, ki so r tesni zvezi s finančnim ministrstvom, se poroča, da Nemčija nikdar ne plača 100 miljard mirk odškodnine. Poročilo m glasi: ."Ententa mora biti absolutno pre-pripračana, da je plačilo stomi-Ijardske odškodnine nemogoče. 0 tem hi vprašanja. Ce bodo zive^ niki na konferenci v Spaju Mhte-vali omenjeno vsoto, tedaj je najbolje, da jim rečemo: Vzemite vio Nemčijo kot darilo, kajti račun ne more Uiti plačan." Nemški prssident izobčen is sedlarske unije. Berlin. — Sedlarska unija » Berlinu je izobčila s 1200 glasori proti petim Friderika Eberta, sedanjega predsednike nems-ke republike, ki je bil člsn te unij« dolgo vrsto let. Izključen je bil na temelju obtožnice, da je podpisal neko smrtno obsodbo. Sklep ii-občenja se gfesi: "Člsni s*dlar ske unije ne priznsjo več Friderika Eberta za svojegs brara in sodruga, ker je kršil vse soeiili-stične principe." Vojaške barake ns Irskem pognana r sralc London. — Iz Dublfns porofr- rake v Ballfdebobu. Vlada je naznanila, ds bo tajno sodišče kmalu zaslišalo vse irske politične jetnike, ki «n »f* ■v irskih in sngleških ječah. So-išče bo razsodilo o krivdi sli nedolžnosti jetnikov. - . t -,- —JBPlkebRjo P^riz. 5. maja. - Bogate dame so ee ponudile v službo as žele* mikih postajah kot prodajalke volilna pravica v juža* ■ Afriki Capetoam. ITnlja južne Afrike — V zbornici jnžnoafriške tTn«js je bMa te dni sprejeta rew»ln« ij« ki priporoča podelitev volilne previse šenam. PRO^VETA DOPISI Brsejaval atrolkl saalajo Ml 11.00 d« t«J4 s< mta psfllljstva, nt fflada na to, kolik« je iVota. NMmte mM • najsftadnajftimi ssvodi v de»0*ai. k*«"* EMIL KISS BANKIR 133 Sterad A v«., Corner Mi St, NtW York, N.Y. Utiaaovijana late I Mi. Ipwv> ameriškega življe- nja so ae pričeli z brezposclnoat- ■•rberton, O. — !\> dolgotraj- jeseni pa do letošnje spomladi, je vendar starka vzela slovo, za njo je pa prišla z lahkimi koraki krasna in cvetoča Vesna, boginja spomladi. Mislim, da ni človeka . . . na tem pregrešnem svetu, ki bi Sf^Sfe ^tr™ se ne veselil spomladi. Vsakdo | . "V1'[uU B,U rad pohiti ven v prosto naravo, tjs, "kjer ptički po jo in rožiee jo iu Itolemijo in to je bilo v deželi svobode iu bogastva. . . /I'a ko sem »i v H|M>miuu doiui- vetH|| nečakom bolj važna, kakor pa med očetom in sinom. * To doka-zuje eksistenco zadruge, v kateri fte niso bili izbrisani sledovi materinskega prava. Sestrini otroci ko bili člani zadruge, dočim bratovi niso bili, ker so spadali k zadrugi njegove žene, torej je čisto naravno, da je bilo med stricem in nečakom važnejše sorodstvo, kajti bila sta oba čdana ene zadruge ih po pravilih stare drušbe so bili vsi zadrugarji obvezani skrbeti drug z k drugega. * ■> Nemška zadruga se je imenovi-vala kuni pri Gotih; da li je veljalo to ime pri vseh nemških plemenih, ni znano. Glavar zadruge je bil kuning. Jezikoslovci pravijo, da je iz te besede nastal sedanji nemški "koenig" kakor tudi angleški "king" (kralj). Dalje tolmačijo, da beseda kuni sli ku-ne (v poznejši nemščini kuenne) izvira iz korenine "kun ki je pomenila toliko kot žena, katera je bila v dobi materinskega prava glava zadruge. Mnogi indoevro-pejski jeziki imajo podoben izraz za ženo, n. pr. grško gjrne, norveško kona itd. Ustava nemške zadruge je bila princlpijelno ista kot pri drugih narodHi. Komunistična demokrs olja je bila glavni faktor. Zsdru ks je volila glavarja, ki je Imrl gotove dolžnosti. V času vojne je bil izvoljen vojsftki poglavar, ki pa ni imel druge oblasti. Glavna oblast je bila skupščina, kateri je predsedbval glavar, odločila pa je večina ljudstva. Olasno mrmranje množice je pomenilo, da ni zadovoljna s predlogom, dočim je rofljanje z orožjem značilo odo britev. TNadaljevanje). PO SUtl. II. — Brivski mojstri so na sTsoČni seji skfenili, da ne povišajo cene. Ko se je pričela ši riti govorica po mest«, da povišajo ceno za strifraje las na pet hi t^rodeaet centov, je pričela takoj tudi propaganda, da mo nosijo dolge lase, sli pa strKejo d mg drnsega s novim stroje« sa cveto. Torej v prosto naravo! Dan-s ko to pišem, je krasno jutro in »tega jutra je tudi vesel ubogi iz-koriščani delavski razred. Kajti ta dan je samo enkrat v dolgem letu, samo enkrat v letu je prvi maj, delavski praznik. Na tisoče ii\ tisoče delavcev je odložilo da nes zjutraj svoje orodje, stopilo na ulice in se pridružilo svojim bratom trpinom, da »kupno manifestirajo za svoje pravice iu da protestirajo z mirnimi pohodi proti danainjemu izkoriščanju delavskega razreda. Niti najmanj, čega dvoma ni, da ne bi današnji organizirani delavski razred, pndno pometal z izkoriščevalci in avtdkrati. In prišed bo tudi čas, ki pa ni več daleč, ko se bodo združili delavci celega »veta in obračunali s svojimi sovražniki in tedaj bo zasijala tudi onim zlata zarja svobode, ki so bili do-sedaj brez vsakih pravic, zatirani in preganjani. Priboril si jo bo po dolgih, dolgih časih, za katero se je boril v potu svojega o-braza in z žuljavimi rokami in bo tudi vžival sad semena, katerega je sejal. In to se bo zgodilo takrat, ko $e bodo delavci udeležili polnoštevilno volitev in vsi kot en mož oddali svoje glasove delavskim kandidatom. Dokler sef>a delavci tega ne bodo zavc-Jn, toliko časa bodo ostali se vedno sužnji. Danes je prvi maj in delavec prihaja na dan. . . Opišem naj še nekoliko naše pečlareko gibanje. Ako bi hotel vse napisati in natanjko opisati, bi moral najeti stenografinjo kar bi ne bilo napačno), ki bi morala pridno "klepati" po pi-alnem stroju, ako bi hotela sa-icleiiti vse važne in nevalnrf' dogodke in novice. Po zatrdilu neke stare device je največ slabih do* godko vin še celo pregrešne novice.— Ker nas pečlarje in naše krive žlke vsi ljudje tako "lajkajo", da bi na nas najraje metali kamenje in še celo preko ulice, smo zadnjič sklenili, da zapustimo slavno pečlarijo za nekaj uric in da ae podamo v prosto naravo nabirat "regrat". Rečeno storjeno. — Že zgodaj zjutraj tiste-p jutra po nedelji (veste mi i-mamo čas vsaki dan, parne sirene nas prav malo brigajo) se je pomikal celi pečlamki roj s predsednikom in harmonistom na če-u na njivo, kjer jc regrat najbo-je obrodil. Ker jaz opravljam v pečlariji operacije z metlo ih vodo, so me po ljudskem glasovanju, ki sc je vršilo na regratovi njivi, izvolili za 4bossaM. Stvar je bila vsa v redu in delavcu ni tazalo drugega kot zavihati rokave, prijeti za "pipee" in pričeti z operacijo na krtinah, ako hočemo splofo imeti kako večerjo. Jaz kot "boss" sem bil tega dela prost. Položil sem svoje pečlsr-ske kosti ob obcestni jsrek, pričel otepati kos črnega "paja" in se zamislil daleč v preteklost. Moje misli so šle preko oceana, v tihi mili moj rodni kraj. . Nehote sem se spomnil, ko sem Se pred več leti, v rvetoči spomls di, posle vi jal od mojih dragih in se podal na dolgo pot, v deželo svobode in blagostanjs, v daljno Ameriko. Prav dobro se še spo-tninjsm, ko sem priromal prvega maja reven pastirček v miljon sko in zakajeno Ohieago Tudi ta-krat sem opazil trume delavcev ki so manifestirali ie takrat, ca svoje prsviee. Noaili so rszne napise. In bili so večinoma brezpo eelni delavci. Z začudenjem a*m ogledoval U "procesije" in ni-jih mogel rszameti, smpak le gledal in gledal. . . Moje mlado sive jih ni moglo rszumeti In ni čutilo, kar so oni čutili, k*r j« bilo Še vedno v domačih togih in planinsh. . . Takrat še nisem po-tnal borbe za obstanek. nUem slutil, kaj me bo doletelo in kaj vse bom morsl doživeti In prestati. Nisem slutil, kako bo moje življenje Toda, kmslo sem izpo tnal. kska je Amcriks. kako je življenje tukaj. I^efal sem l#lo in od tovarne do tovarne in so | grenki prvi'dnevi mojega bivanja v Ameriki. Toda, kaj bi ai grenil življenje sedaj a tftui. Dan je krasen in eela narava se smeji v prvih spomladanskih dnevih.' Ozrem se p/mojih ^'(Mawih's in opazim, da vsi lepo in kontod- no vlečejo dreto vsak za svojim (>i ^ri M delavske interese. Se grmom. Ker sem vedel, da trta*! Veožjcni domu, svesti si, da bomo k malo tlačili zemljo sv. Jožefa,, ako se je že povrnil nazaj iz žele* ne Štajerske, kamor ga je Bonna natura pred letf**pognal v družbi Marije in fttefana. A Zadnje pozdrave vam pošiljam i obale Atlantika ... — Frank Boh. delavca, ako hoče izboljšati svoj položaj in da morajo bUi stav ksrji vstrajni in tudi previdni, ako hočejo smagsti. Ogibati se morajo vseh hujsksčev in prena-petežev, ker ti so največkrat najeti kompauijski hlapei. Vsakdo, ki hujska, ni razredno zavedeti delavec. Ktfvkarji imajo največje upanje Ha zmagajo, kar jim tudi želim ger ob sedanji plači je v res-niri fiemognče izhajati. — Kako se bo eela stvar razvila, porokam pozneje. Math Kiaui. i, Ii ft u <► i i Wsstland, Pa. - Med vsemi list f; Katere Pitam se mi najbolj dopade "ProsVeta", ki se v resni- Slovenska Narodna UsMsri IS •. aprila Limestone, Mioh. — V severnem delu michlganskega polotoka so naseljeni večinoma aamo gozdarji in farmarji. Gozdarji se ie precej dobro počutijo, odkar so pričeli stavkati. Razumno, da so vsi organizirani v organizaciji "International Union of Timberworkers." Ako bo sloga med delavci oziroma stavkarji bodo gotovo dose-gli, kar zahtevajo. Organiziranih je okrog tisoč petsto delsveev. 2. maja t.,1. so imeli vsi gozdni delavci parado in velik javen shod na prostem, na katerem so nastopili razni govorniki ter ppjasnje-vali stavkajočim delavce^ pomen delavske strokovne organizacije, kaj jc dolžnost elehertiegs nima njem, od Česar me pa včasih kar glava boli. Pred nedolgim sem opazil neko notico v "Pro-sveti", kjer se se je opozarjali* nekega "Nepctra Zgago", da do. pisov brez podpisov ne priobčuj« uredništvo tega lista. Nekako nerazumljivo ae mi vidi, da se še najdejo rojaki, ki ue vedo, da mora vsak dopisnik poslati avoje pravo ime na uredništvo ako hoče; da je dopia priobčen. Da bi se pg kak rojak podpisa val s tem imenbm, pa tudi ne verjamem. Vsgke svete čase mi pride v roke rtdi list, katerega izdaja 8ka-za Iti1 sicer "dnevnik" v podobi tednika ali sploh kakor se mu poljubi. No ta list pa Čitam takrst, kadar nimam nobenega drugega dela pod božjim solncem, kar ie pa le redko kedajvpripeti. Iz tega lista razvidim, da je urednik tega lista eden izmed onih, ki bi najraje vedno strigli svoje položne ovčiee. On obljubuje in prodaja nebeško kraljestvo kar tukaj na zemlji. Kaj je pa na "o-nem" svetu, pa niti sam ne ve. Ne razumem, da morajo biti ljudje že tako brezpametni, da kaj takega kupijo, ki ne vedo kje je. Jaz mislim, da ima ou nebesa že tukaj i m tej zemlji, delavci trpini pa pekel. Kdor ima vsega do-Rti, da je zadovoljen in zdrav, ta ima nebesa. Kaj nam pomagajo nebesa na onem svetu, kjf se moremo tukaj truditi za vse Žive in mrtve. Ako kdo tukaj na tem svetu zfsluži nebesa, potem jih gotovo delavtoi trpini in Bkazi ne bo nikdar deležen nebeškega zaalužeuje — za katerega se pa itak ne brigs. Njegova briga je samo in brezskrbno udobno livljenje. Iz dopisov razvidim, da so se rojaki v »Ameriki zelo i spreobrnili in tudi v stari domovini. Rojakom svetujem, da naj pridno be<* rejo listi kot je "Proaveta", ki je edini slovenski delavski dnevnik* Ameriki in list "Glas flvo-bode". Le naprej po poti napredka. — Peter f, (Opomba ured. — Zadnji del vašega dopisa ne moremo priobčiti. To je zadeva društva samega in se ne more javno rs^ravlja- ti.) Motu — 2M. aprila se je toftil pogreb tretje žrtve bru-talftiga napada kompanijskih pretšpačev. Dobljenim ranam je podlegel Thomas Manning. Pogreba se je udeležilo več tisoč ru-darjev in ga spremili k zadnjemu počitku. — Lotila BaHaiar, tajnik,— Podporni Jednota. 17. junija ttOT " M Illtaafc. GLAVNI STAN. MiT-ii SO. LAWNDALK AVE., CMlCAOO, ILLINOIS. " > IiTTŠivalni odbor. UPRAVNI ODSCK. 9 , |H»w. MtoMl fL kUoJftUi Mlaaal «i taja* M•» TWk, M>j»Lk MrMUh „ Fmali S. Tt»*ar. «pr«vttolj «ImU* Pi* MM. * POHOTNI ODSZK. J+m Vmšmmmt, ,hSiSiS, «oe H., St. SprUgrtoM. lit. HmtUm Uhmmtkmr. Sm SfS. Mm, OSK im. aIn 4U, $mMkm, P«, foah SmmS. mo* Pm« Čim >1—1 OU*. ____M aOLNtftKI ODSZK. oaaZDNJE OKROŽJI i PmI B«r^r. MIT-SS S. AvM CKk.,., III VMMM OKaollI. RmMI PUfrtak. 1« 4M, BHS^vSk P*. ^^ AalM RmHM, Im rs. wuk Mevaa, k ZAPAONO OKROŽJI i Aataa lubr. Im 104, Onh, Km«h m J««wS • ^ Lw Kmkmt, B« S4S, (Ultort. MIm., m Nadzorni odbor. ... HZL*?'*?4' ........... ,MIT W«»«flM li, (Mila«M4, O*.U, AniKr«IU, SIS nm. m Zv*l*tk, MIM.. JM. K.UK. IOOT I. V4lk i^ QwM t*,. 1 Tiskovni odbor. ^ VlBMM C^Ur. JalM U»4mrM< Si M« t« P««rmM. Zdruiitvani odbor. PRtMKDNIKi PvmII AM, SIS« 1» CravlarS AVA, CIIIMM IS. Ml TtMJ, Ih ISI. Ummh P«. Mkm Ovm. a«a bphmi OatMlI. MM. JM. Skuk. i let i. es. au cuv^ma oki. Msrp IMmM. IS44 a* Rac In« Av*. CVluMl |||. VRHOVNI ZDRAVNIK i Dr. P, J. Km. SMS St CUlrAm, cCJrtMi. Oku. OOOOVORNI UKKONIK -PSOSVZTi". HU Ur ^^ l vrli i«h*l*i »i PreSMiaUtM r POiORI — ImUmuJmc« ■ «1. »SlMrolkl, M v «Uvm VM PUMA, M m >M»l^i as MtW «i pnlni»t m s. n. p. j, assv-sa w LmMi am.. cku.„, iu. vai iADsva bolniIki podpori ai naslovi, u+mk. *j»uiv a. n. p. j, '-SS hk LmMUk A v*. Chlim. |||, DINARNI POllLJATVI IN ITVARI, U M U4.J. fi I.vtSmMmm «**r. ta •• Tatallt^ A N. P. A. sssr ss u. U»MA Am. CklMM, tu. ■^f ftfT1 VJVMII M^mtaMVM M MAMM. M Mata v i aiagai. •MIM a. N. P. J^ SSSV-SS a*. UwaSal» Am, Cktaat*. IS. VMpHMiba ataSa m*Wv.aJa v «1 lavrAavalM« aSkan. aa mJ paAU]«> M. PHravMa, •»•Saan.ata aShara. «l«ar aaalav J« .varaj. ^^ ft M •• »"lavi J*ka Hita«aai, 4SS Hav 'I PniaaSatatM i. Ni III. V* mM* »Mil uraSalilvu ,l..ll. .. n P. Jh sssf-ss s» LaaraSata Am.. OUmm. IS. 4*Ui ta irutl Mtal. mmmIK a«tai asi M pMUJa m aaatavi CklMiA IM. ta tpIMi Mta kar )a v bmbI AMo Izplačevanj« dinarji v starem kraju. i im iajm aa saaaja vila aallai prljslaljsM la •ar, ki ja Ml potit s braojavao lie II. Jaaiuja, ja bU v pUiaa 4aa 10. Nbraarja. Krasni lasje ■tarotil; sU«b, da up^ablJaU Severov ščititelj las ,<1. laaljani« lat a ga '»iroka in odratla. ■Hlasas Cena jo 2be la la 2A umivanje pribijaj* Hi ifl si lu*M mM v »dno fa milo, ki Sa ia labka ta-,„ ir. «r,.^pi./M0_ZaU rta- laM (iovaroro sdravUao^Mil" sa asia I aaJboljl pHparalllfva. In ja tadiis vratno sa Mit— Cona tla. •ovarova drvllnafca adravlU aa m prodal v ra^ lakarnab. p« vai lakamar nima Uk v »alofi. naroUta dirakina od — UjiU pravo av«to a dar kom na i. r. tam M.f ccmr rapiii* mm BOJ AS I ijUtvas MaHii S. V. F. J. IAm late pat kajlf, kakar hltrs se li VAMOrami v tojtmnho. '^tflModfomsIUofla das^L m mtffjmm U Delavstvo in politika. Pilo Milu Palril. Izjava delavsko Nestrankarske politične lige t Minnaaoti. . JMinneaotska državo« delavska federacija je obdriavala 20. juliju 1919 v Now rimu, Minn. svojo 37. letno konvencijo, ua kateri je potrdila program "Delavske nest rankarske politične lige" in i/dala sledečo izjavo: Zamotani in Žalostni ekonom-»ki in politični problemi leii jo da-ne« pred imenik i m 'ljudstvom, kateri morajo biti reAeni pra\ilno iii t>o&teno, če hočemo, da Im> narod vapeval. Ker se je zadnja vojna načeloma vodila v ta namen, da bi 6e zavarovala svetovna civilizacija in svobods, nam ni bila nobena žrtev prevelika, da urno atrli dobro organizirani militarizem, ki je strcmil za tem, da bi vkoval človeAtvo v suženjske spone mili-i h rini i enih tiranov. Sedoj, ko ae je nam posrečilo, da smo atrli srednje evropaki militarizem, v Ifaterem boju je bila uničena sreča miljone mož, žena in otrok, uničena ogromna svetovna bogastva, je' dolžnost pri-prostega ljudstva, ki je pretrpelo v zadnji svetovni vojni največ, da prepreči v prihodnjoati znpetno .mogočo vojno, kakor je bila pretekla, ki aploh nima primere v svetovni zgodovini. Cel družab-ni sistem te mora urediti tako. da ne bo povoda za kako vojno. Tre-ba je odstraniti in preprečiti razne nesperasume med posameznimi narodi, ki so dosedaj povzročili ohroiene konflikte med nosa-meznini narodi. Zastopniki organiziranega dela vatva, zbrani za 371etni konvenciji minneaotaku delavske federacije, izjavljamo, ker smo i^t>re-videli, 1.) da je Aleherni človek upra-vičen, da prejema poHteno plačo za svoje delo, 2.) da je dovolj naravnega bogastva, da lahko zalaga a potreb-»čina mi vso ljudstvo, ako so ista pravično razdeljena, in da ima sleherni človek priliko da lahko dela, ako hoče. Vzroki sedanjega velebogastva na eni in neznosne revščine na drugi, leiijo v krivični razdelitvi naravnih bogastev. 3.) da so pasemzniki monopo-Hzirall vao industrijo in sploftne ljudske potsebsčiue proizvajajoča industrija je prtfla v lanopo-listi podražili vse življenske po-t rebičine, 6.) da je sedsnja draginja ži-ljenskih potreb&čin gl. vzrok sploftne ljudske nezadovoljnosti, 7.) da so industrijelni avto-kratje raztegnili tudi svojo moč nad vlado, si jo pod vrgli in ko-ruinpirali naiie politične intftitu eij<», najeli liste in dobili pod svo-jo kontrolo splošna druga informacijska sredstva, dobili pod avojo kontrolo učne zavode, da na ta način slepijo in zavajajo ljudstvo in • tem utrjujejo svoje siali&če* da Camorejo svobodno izkoriščati sploftno ljudstvo. 8.) ker kompetieija za delo, boj dela napram kapitalu /.a življenju primerno plačo, boj med velcpodjetniki in veleinduatrijei za trgae in odjemalce, onemogo-čujo skupno delo 741 blagostanje Ijudatva in ker mora nehote voditi do boja, v katerem je napredek civilizacije nemogoč. naalednji politični program, potom katerega bo imelo sploAno ljudstvo priliko za napredok in blagostanje, in potom katerega bo onemogočeno vsako nasilstvo, in-dustrijelna avtokracija in korupcija v politiki: * 4 Politični in legislativni program. I.) Neoporečna pravica delavcev, da ae potom pravilno izvoljenih delegatov svojih organizacij kolektivno pogajajo, mora biti državno priznana. — II.) V vseh panogah industrije delavnik ne sme presegati 0-sem ur im dan in fitiri -in-fttiride-set ur na teden. Plača delavca mora zadostovati za primerno in poAteno življenje njega samega iri njegovo družino, za primerno razvedrilo in da mu je mogoče se preskrbeti za starost. III.) Država mora urediti delavski odškodninski zakon, da listali ponesrečenega delavca dobijo primemo odškodnino, dn so preskrbljeni in da vsled ponesrečile družinskega očeta družina ne bo trpela pomanjkanja. Pri ponesrerbi m ne sme ozirati na vzroke ponesrečbe in sodišča ne smejo priti nič v pošte v pri odškodnini. IV.) Brezposelne delavce naj naj vposli drŽava, katera naj plača delavce po isti, plačilni lestvici, kakor so bili prej plačani v industriji, pri gradnji poslopij, eest, pri osuševanju močvirij, pogozdovanju goličav, urejevanju vodnih sil, itd. V.) V Ijndsko lastništvo in o-bratovanje naj preidejo vse javna prometna in obratna sredstva, kot železnice, ladje, živinske staje, .klavnice, žitjfice, veletržnice. brzojav in telefon, in sploh vse, k^r služi občemu ljudstvu. Nadalje podržavljen je vaeh naravnih bogastev, vodnih sil, neobdelane zemlje in isto razdeliti med doslužene vojake in mornarje ter v industriji onemogle delavce, VI.) Takojšnjo znižanje Živ-Ijenskih stroškov s tem, da \lada nadzoruje distribucijo, prodnk-cijo ter prodajo vseh življenskih potrebščin. Vlada naj pospešuje zadružna podjetja, katera ho najvspešnejša sredstva za odpravo veleprofitarstva, ker j zadružne prodajalne skrbijo, da se sadovi industrije in' poljedelstva pravilno razdelijo, da je tudi pro-dueent deležen sadu svojega dela. VII.) Državni stroški, kot izplačevanje državnih dolgov in drugi državni tekoči stroški naj se krijejo z davki na zapuščine in z davki na profit, in z zemljiškim davkom na vrednost zemljišča. . VIII.) Nadaljevanje z vojaški škim in mornariškim zavarovanjem, ki naj bo obligatcn za splošno ljudstvo in i-atega naj upravlja drŽava brez dobička. Vlada naj uvede zavarovanje zoper nesreče, bolezen, brezposelnost, sfarost, poškodbe in zavarovanje zoper ogenj, po-vodnji in druge vremenske nez goH#»lliiyW'IMIIIIIMMMIMMM»» POTOP. Zgodovinski •-•romnn'-. PfHII n« MSSWWKIi rNMTinil rourifllll. IIIXiiil#MMiHIIHHMMMMMM (N*4aljevanje.) Želeli so ti torej vzajemno srečo in dolgo živ« J J« nje, laLpa krono nebeško, in vsi so se čutili ta-ko veseli, kakor hi bila nezgoda že minula. A poleg prednika je bil eden sedež prazen. Ondi je stal krožnik, na katerem si videl kopico inliucev, prevezanih s plavim trakom. Ko vai sedejo, ni bilo nikogar, da bi zasedel to mesto. Močnik aeradski pa reče 1 ^^ "Vidim, Častitljivi oče, da imate po stari na-vadi tudi za zagorsko gospodo mesto pripravljeno." "Ne za zagorsko gospodo", odvrne prednik, " n.arveč v >;pomin na onega mladeniča, katerega miiio vsi ljubili kakor sina in čegar duša zre sedaj \ vi la ua naa, da amo jo ohranili v spominu." "Zs I loga!" zakliče mečnik, "rnje ne govorit« o njem!. . . Njemu je sedaj bolje nego nam t' Predniku se zaleaketajo solze v oreh. "V zgodovini se^ omenjajo še manj sloveči junaki", reče Peter Oarneeki "in ako mi Bog da doli veti ter me kdo pozneje vpraša s Kdo je bil n ijboljši branitelj Jasne (lore, pa mu od govo-r-in brc* pomisleke: Batunlč." "On ne nI imenoval Balunič," odvrne duhov-Ni'< Kordecki. "Kako, ni ne imenoval Babiničt'* "2e davno mi je znano njegovo pravo ime, katero ml je razodel pri izpovedi. . Aele takrat, '»o je šel nad oni top, mi je dejal. Ako poginem, •ulj zvedo ljudje, kdo da aem, da ostane poštena ► lava mojemu imenu ter mi «l»rtfe davne grehe! Sel je in poginil, torej earn »meni povedati, to je oil Kmitic!" "Oni preslavni litevaki Kmitifir rakriči ' (''urneeki ter *<> prime za glavo. "Da! Tsko ispreminja halja Ijubrzcn »»res!* "Za Bogs! Sedaj razumem, čemi se je on lo H tega podjetja. Hedsj rsaumem, oilkod je saje •osi ts ponos, to pocrmn, « katerim je nsdkriljevsl Kmitic! oni grovni Kmitic, ksterega pen-•c mIjs Litva!" "Se d ni ga Če gs b<» mUihdoh slavila ne nainn l it va. marveč vaa Ijndovlada*" "On je naa prti svsril prrd Vreščevičem!" On je pripomogel, ds »m«, dovolj sgodsj ss pri i vrata ter jeli delati priprave." "On je vatreHl prvem Av«sU * lokom " "Koliko jih jo p* ugonobil s topovi! A kdo > ugonobi) dO FoMiaat" "In oni topf Kdo je provzročil, da nas ni strah jutrajšnjega napadat" "Naj ae vsak s Častjo spominja njegovega 1* mena," reče prednik Kordecki, "a sedaj pa: Bog mu daj večni mir in pokoj!" "In večna luč naj mu sveti!" odgovore nav- /ori. "Vsekako čudno se mi zdi to", reče mečnik neradski, "da se niso pohvalili Avedje z njegovo smrtjo." "Mislim si, da ga je top ubil na mestu," reče prednik. "On je poginil za nas." "Kajpada za nas," - J^!®* »tTar nredU in •noro, pregledali smo, ksj ims.j>a *°lumXL (Adv.) ni eden l»«*nffrsd«kih trguveev' nil——__ ničeMsr kupil. In kdo je kupil r»». l»o* Kupilo jo jr tnihiatrstvo pr«*. hrane xa ča*a minintra g. Korona. ki je dane« žalihng tudi mini-•Uit fc«oi»raeaja, mi p«.vm> to trpi mo. Ta n»bo m- danes leii v Solii-nu. in kaklna je? Nekaj tiso* parov torijev je, pa tudi suknja ("Moforf'4, |(i ^ vriH|i k(|f g«vic fsmejanje v dvorani), katere je drfava plačala po knrzu 1» dinarjev ?m 100 frankov. t)o.f POTREBUJEMO DEKLETA IN ŽENE nad 18 W stare. Ni treba nobene ir.kuinje. za prislužiti dobro plačo v osli izdelovalnici prafckov za peko, in prilepljanje listov. Kskor se priučite, se plača izboljša. To dcV lahko delate sedeč, v prijazni i» čisti tovarni. Pridite priprav I jene za delo. Mi damo delovno obleko in isto peremo vsak teden. Oglasite se flri: f. ti " - , if OALUMET BAKINO POWDlt / OOMPANT, 'f !«!• «0Q Tjlmoro Aro., Ohkago, III te zs igranje, verig, svilenih no. j menila). SS HhJlV I » .. V ti« ur- trgovci jemljejo "pofl" blsgo p«, dobrem kurzu in jo prodsjajo *lr-favi.V U.^jvhI Koroioc ni fte de-