27
Novice.
—   Osebne vesti. Nadvojvoda Jožef Ferdinand, stotnik pri kranjskem pešpolku št. 17., dobil je jednoleten dopust, da oskrbuje svoja posestva. — Štajerski dež. inžener Ivan Jaksche je imenovan zač. pristavom pri državni stavbni slnžbi na Kranjskem. — Odvetniški kandidat dr. Vladimir Foerster je imenovan- deželnosodnim adjunktom v Ljubljani.
—   Odlikovanje, častno svetinjo za Štiridesetletno zvesto službovanje sta dobila Primož Smukavec in Ant. Ravnik delavcu kranjske industrijalne družbe na Savi.
v
—   »Ziv pokopan « Dne 15. t m. je bil v Ljubljani pogreb uradnega sluge And. Udermana, o katerem je neumno ljudstvo govorilo, da še ni mrtev. To se je malo pred pogrebom zazdelo neki ženski, na kar so se različni ljudje trudili, da zopet obude v življenje mrliča. Prišedši z mrličem na pokopališče se mrlič ni pokopal, ampak prenesel v mrtvašnico, kjer ga je sodna komisija preiskala   Mrlič je bil seveda mrtev.
—   Umestna uredba na železnicah. Železniško mini-sterstvo je odredilo, da morajo želez, organi   brezplačno   sprejemati tudi večkratne brzojavke, vkraterih se povprašuje po izgubljenih predmetih mej vožnjo,  doslej so morale stranke vse take brzojavke plačati po tarifu.
—   Zaznamek dne 2. januvarija 1899. 1. izžrebanih obveznic 4°/0 deželnega kranjskega posojila, katerih glavinski zneski se bodo 1. julija 1899. 1. v imenskej vrednosti izplačali: 10.000 gld. štv. 17, - 5.000 gld. štv. 58, 64. — 1.000 gld. šfcv. 38, 86, 123, 212, 310, 340, 362, 440, 442, 607, 634, 640,653 789,897, 978, 1154, 1193, 1210, 1237, 1279, 1393, 1397, 1431, 1451. 1520, 1589, 1712, 1793, 1799, 1938, 1946, 2117, 2154. - 100 gld. štv. 16,34,67,123, 151, 221, 268, 314, 339, 427, 494, 564, 577, 595,654, 673, 680, 686, 775, 784, 815, 831, 868, 883, 926, 946, 963, 999, 1024, 1080, 1148, 1213, 1224, 1290, 1359, 1372, 1378, 1390, 1398, 1417 1429, 1438, 1444, 1466, 1542. 1551, 1563, 1567, 1648, 1711, 1780, 1809, 1813, 1990, 2001, 2029, 2059, 2084, 2139, 2153, 2264, 2317, 2392, 2399, 2400, 2412, 2413, 2455, 2468, 2624, 2628, 2629,2659, 2671, 2709, 2814, 2829, 2849, 2860, 2924, 2930, 2955, 2997. - Zaključek: Glavinska imenska vrelnost: 83 komadov a 100 gld. = 8300 gld., 34 komadov a 1000 gld. = ¦34.000 gld, 2 komada a 5000 gld, = 10.000 gld. 1 komad a 10.000 '= 10.000 gld., skupaj 120 komadov = 62.300 gld. av. v. = Navadne obveznice izžrebane z glavin-skimi zneski v imenski vrednosti, bode kranjska dežl. blagaj-nica v Ljubljani izplačevala omenjenega dne držaje se dotičnih veljavnih predpisov. = Dalje se še omenja, da se bodo izžrebane obveznice, kakor tudi kuponi 3 mesce pred zapadlim rokom izplačevale proti 4°/t eskomptni pristojbini. = Deželni odbor kraujski Ljubljana 2. januv. 1899.1. Deželni glavar: pl. Detel a.
—   Nov odvetnik. V Mariboru se je slovenski rodoljub dr. Ivan Grlaser naselil kot odvetnik.
—   V Sapu pri Smariji je neznan tat urarju Francu Košaku iz stanovanja ukradel 15 srebrnih ur.
—   Umrl je v soboto 14. t. m, v Mekinjah pri Kamniku veleposestnik in tovarnar Alojzij Praschniker. Pokojnik si je pridobil mnogo zaslug za mesto Kamnik,
—   Osebno postajališče Ponikve na Dolenjski železnici se je otvorilo dne 15. t. m.
—    Milijonarja na Kranjskem. Statistični izkaz o osebni dohodarini svedoči, da je v Avstriji 255 mož, katerih letni dohodek presega 100 000 gld. Na Kraijsken sti le dva
milijonarja,   ki plačujeta   povprečno   po   5300   gld.   davka   od
svojih   dogodkov. Oba   stanujeta   zunaj   Ljubljane.  V. Ljubljani
sta dva  „skoraj - milijonarja,"  zdravnik  dr. Mader in tovarnar
Samassa,  katera dva plačujeta največjo  osebno dohodarino.
—  Železnica Gorica-Ajdovščina. Politični obhod in razlastitvena obravnava za nameravano krajevno železnico od Gorice do Ajdovščine se je vršil dne 19. t. m. in sicer glede proge od Sela čez Cesto do Ajdovščine oziroma do Ustja.
—   V okrajni šolski svet v Postojni je bil na mesto pokojnega Mateja Lavrenčiča od dež. odbora izvoljen grajščak v Ložah pri Vipavi Karol Majer.
—   Častno občinstvo Občinski odbor v Predosljah je izvolil ondotnega ž jpnike č. g Kerčona v priznanje mnogih njegovih   zaslug svojim častnim občanom.
—   Vsaslovenska delavska slavnost bo dne 28 maja t. 1. v Ljubljani. Udeleže se je krščansko - socijalni delavci.
—   Shod v Radečah. Posl. dr. Krek je dne 15. t. m. imel v Radečah shod volilcev, na katerem je poročal o delovanju drž. zbora.
—  Jubilejni   darovi  drušbi sv. Cirila in Metoda.
Poslali so dalje: Podružnica za Kotmaro Ves 10 gld« katere je  nabralo od Mohorjanov č. g. župnik   Vintar v Biliči Vesi.
—  G. Jak. Meško v Juršincih 9 gld — Podružnica »Poljanska dolina" po č. g. župniku J. Eamovšu 20 gld. — Podružnica v Št Petru na Pivki 70 gld. — Po gospej Leopoldini Šavnik-ovi v Kranju zbirko 30 gld. — Iz Postojne na račun g. žnpnika Venediga v Ormožu 20 kr. — Slavna okrajna posojilnica v Krškem 5 gld. — Podružnica v Konjicah 37 gld. — G Franc Kralj iz Loke pri Mengšu 11 gld. — G. J. Perdan. veletržec in zalagatelj   Oirilskih vžigalic v Ljubljani.  100 gld.
—  Literarni klub v Ljutomeru 2 gld. — Ženska podružnica v Kamniku po tajnici gospodični M. Vremšak 71 gld. — Večerni zaslužek portirja v Celju 1 gld. 10 kr. — Podružnica za Celovec in okolico po č. g. stolnem kapelanu Jos. Hribarju 42 gld. 70 kr. — Slavno upravništvo „Slovenskega Lista" 5 gld. 84 kr. — Moška podružnica v Gorici po č. g. dr. A. Gregorčiču 16 gld. — G. Eajko Arce v Ljubljani na željo g. Vladimirja Jelovšeka, pesnika Simfonij, 5 gld. — G. Karol Pabijani v Kranju za odkup od novoletnih voščil 50 kr. — G. Dragotin Ljudevit Vrhničan 1 gld. — Moška podružnica v Ribnici po č. g. kapelanu J. Volcu 26. gld. — Ženska podružnica v Kobaridu po   g03pej   Karoiini   Gruntar 34 gld.  70 kr.
—   Gosp. Fran Lavtižar. učitelj v Kamni Gorici 1 gld. mesečnih doneskov. — Ženska podružnica v Sežani 146 gld. 50 kr.
—  G. dr. K. Janežič v Volovskem za novo leto 5 gld. — Podružnica v Gorjah 20 gld. in sicer 5 gld. od ondotnih Mohorjanov, 15 gld pa od slov. katol. pol društva za radovljiiški okraj. — Moška podružnica v Starem Trgu pri Ložu 112 gld-20 kr. — Podružnica v Cerkljah po g. blagajniku Hočevarju 22 gld.  —   Slavno   uredništvo  „Slovenca"  zbirko 6 gld. 20 kr.
—   Moška   podružnica v Kamniku novoletnih daril 9. gld. 50 kr. in sicer je darovala vesela   družba v gostilni gosp. Jos. Kende 4 gld. gg. Jos. Močnik, Fr. Regallv in Fran  Štele po 1 gld., gg, Jvan Lorber, Jvan Mesner, Leop. Primožič, Jos. Sadnikar in Božidar   Žnidaršič po 50 kr.  —  G. Fran   Rohret v Radovljici nabral v veseli družbi 2 gld.   16 kr.   —  Gosp. Ant. Žnidaršič iz Ilirske  Bistrice poslal 8 gld 20 kr. iz Čitalnične   pu-Šice in svoto, nabrano po gdč. Miciki   Brinšekovi.   —  Iz Ribnice po č. g. Volcu 1 gld.  51 kr., daroval   je g.  Fran Fajdiga iz Sodražice 1 gld. in bumfarji   ribniški 51 kr. —  Šentjakobski Mohorjani v Ljubljani po č g. dr. Pečjaku 6 gld.  15 kr    — Prisršna hvala!   Slovenska požrtvovalnost naj lepe sadove prinaša tudi v novem letu.
Blagajništvo dražbe sv Cirila in Metoda.
—   Nesreča. Dne 14. t. m. je ljubljanski izvošček Miha Pukektein, vozeč z Iga v Ljubljano, padel z voza v jarek in se v njem zadušil.
—   Osrednji komisiji za umetne in zgodovinske spomenike je dne 30. decembra predložil dr. Mantnani več zanimih fotografij iz cerkve sv. Lucije v Dražgošah ter o njih komisiji poročal.
—   Celovški občinski zastop je sklenil, da bode v v prihodnje sprejemal v občinsko družbo samo prosilce nemške narodnosti. Upamo, da vlada ta nezakoniti sklep razveljavi.
—   Nova šola. V Postojini bodo zidali novo ljudsko šolo. Stroški bodo znašali 50.000 gld.
—  Železniški minister na Primorskem. Minoli teden se je mudil želez, minister Witek na Primorskem in si je ogledal progo, po kateri naj bi tekla predelska železnica od Gorice do Trsta.
—   Cigani so te dni vlomili pri trgovcu Sitarju v Toplicah in pokradli veliko blaga in nekaj denarja.
—   Zaprta šola. V St. Petru na Notranjskem so šolo za nekaj časa zaprli, ker se je mej otroci razširila nalezljiva bolezen.
v
—   Požari. V St. Vidu na Dolenjskem je gorelo v šoli. Škode ni dosti, a nevarnost je bila velika. In vender se ljudstvo upira napravi vodovoda. V] Suhorjah je gorelo pii Jakobu Šproharju.  Škode je nad 1000 gld.
—   Tatvina. V noči od 10. na 11. t. m. so neznani tatovi vlomili pri Fr. Slibarju v Selcih ter ukradli do 250 gld-denarja, mej drugim tudi več starih tolarjev.
—   Umor. Mej Krko m Lučmi so cigani dne 9. t. m. pri belem dnevu napadli tri kmetske može. Jenega se ranili, tretjega, Martina Novljana iz M. Loke pa ubili in oropali Jed-naga roparskih morilcev, cigana Šimna Helda, ki je lani ušel iz prisilne delavnice, so ujeli in zaprli. Ta ciganska druhal je tudi v drugih krajih napadala ljudi. Kaj se ne da nič storiti, da se ubogi kmet reši ciganske nadloge?
—   Zgodovinsko drevo. V okolici glavnega mesta Meksike se je doslej nahajala velikanska cipresa, o kateri se govori, da je pod njo 1. 1520 počival španski vojskovodja Fernando Kortez. Že popotniki iz preteklih stoletij poročajo, da je to največje in najmočnejše drevo na svetu. Sedaj je zlobna roka že trhleno drevo užgalo. da je do tal zgorelo.
—   Kuga. Lansko leto je v Indiji razsajala kuga in je tam vsled nje več tisoč ljudij pomrlo. Sedaj se je kuga pojavila tudi na afriškem otoku Madagaskar, kateri je last Francije. Mej obolelimi je tudi nekaj Evropejcev.
—   V Italiji zmrznili so ponoči 16. t. m. poleg Ne-apolja 3 ljudje. To je pač naravnost neverjetno, da bi bilo v solčni Italiji mrzlejše kakor pri nas mej Alpami.
—   Palača dožev v Benetkah se podira. Minister Baccielli je odredil takoj, da prevzame slavni italijanski arhitekt Boito restavracijo te zgodovinsko preznamenite palače, ki je tudi mej najkrasnejšimi stavbami na svetu.
—   Poneveril in pobegnil je blagajnik filijalke Como nacijonalne banke v Eimu. Seboj je odnesel 70.000 lir.
—   Stara papiga. Princezinja Wales, soproga angleškega prestolonaslednika, ima papigo, katera je stara že do 200 let, a še vedno vesela in dobre volje. L. 1783. je angleški minister Pitt, kupil papigo od necega posestnika, v čigar hiši je bila že dolgo let, in jo 1. 1800 podaril kralju Juriju III. Papiga je isredno krasna.
—   Nesebična prošnja. Iz Beligrada se nam piše: „Kakor takajšnje Beogradske Novine" poročajo, prišel je pred nekoliko dnevi k sodišču prve vrste kmet Aleksa Vukovic. Oddal je prošnjo, v katerej uljudno prosi sodni dvor, da bi ga usmrtili. Sodniki so smatrali prosilca, da je norec, Vukovič pa je sam povedal, da ni nikakor na umu bolan, ampak ubog in da ne more najti nobenega dela, zatorej se je namenil umreti. Kmet je mislil, da morajo vsakega usmrtiti, wkdor pri
sodišču za smrt prosi. Konečno razlože sodniki kmetu,   da ne morejo njegovi želji ustreči. Pot je ubogemu kmetu do sodišča, tudi nekaj   koristila.    Sodniki so nabrali malo svotico denarja skupaj   za   ubogega   kmeta,   za kar   se je srčno   zahvalil ter potem zapustil sodišče.
—   Prenočišča v Parizu. Ako dobe dobrodelna prenočišča v Parizu 10 milijonov, katere jim je zapustila lepa Kanadkinja Miss Heddle, bodo število stanovanja petrebujočih, katerih je zdaj blizo tisoč, lahko potrojili. Tudi tako bo samo malemu številz ubogim in bednim pomagano. Drugih prostih prenočišč ni, kakor pod mosti, v novih nestraženih poslopij. Kdo našteje cena prenočišča, katera so v dostih delih mesta kjer se lahko za par krajcarjev spi Dobe se hiše, v katerih se spi „na vrveh", (eoucher a la corde), ker vrste na slami ležečih se ločijo z razpetimi vrvmi. V bližini velike dvorane morajo ljudje v njej delujuči precej zgodaj vstajati. Pred vrati prenočišč čakajo že ubožčki, kateri se hočejo še v gorkih po-steljih greti in malo zaspati. Ti so se do 2 ure po noči vlačili po ulicah pri mrazi in vetru. Plačajo le po dva ali tri krajcarje, prejšnji pa po 4 ali 6. Spe dva po dva v eni postelji, katere čistost si je lahko predstaviti. Samo ob sebi je rezumno, da je soba tako natlačena, da se komaj skozi pride. V bližini dvoran prenočuje neki hišni posestnik za 20 centim. t. j. 4 krajcarje, uboge ljudij, potem da še vsakemu vročo juho Ime stoji nad vrati o neki svetilki zapisano. ^Seveda jih ne povabi na postelje, ampak njegovi gostje sede in leže na klopeh in na tleh, na stopnicah in v vežah, od kleti do podstrešja, tako da lahko v tej hiši 700 oseb spi in še pri tem ima gospodar lep dobiček.
—   To znajo. Občine Radoslavci, Godomerci, Malane-delja, Moravci in krajni šolski svet pri Malinedelji so večkrat zaporedoma vložile prošnjo za slovenske napise pri c. kr. poštnem uradu Malanedelia. Visoko c. kr. ministerstvo je zau-kazalo c. kr. poštnem in brzojavnemu ravnateljstvu v Gradcu naj se prošnja usliši; in ravnateljstvo je res žel. 1896. naznanilo županstvu v Radoslavcih, da se bo prošnji ugodilo, kadar bo postal tedanji poštni pečat neraben. Pred nekolikimi dnevi pa se je poslal ondotnemu poštnemu uradu novi pečat, a samo z nemškim napisom, Namesto da bi c. kr. trgovinskega mini-sterstva ukaz poštno ravnateljstvo izvršilo in da bi rešilo svojo obljubo, je na ta način zakrivilo le popolnoma opravičeno   vznemirjenje   med slovenskim   prešivalstvom.
—   Nevidna opica. Ker je postavilo radoslovje trditev da se vrši razvoj živalstva in rastlinstva pod težo zunajne potrebe in živali kot rastline uprav podobo in obraz prevzamejo katerih so potrebovali, da si v bitki življenje ohranijo, bi se moralo za vsako žival i rastlino dokazati, zakaj je bas tisti prikaz dobila. Glede velikega števila živali) i rastlin, je to že dakazana. Da se to prepogostoma zgoditi ni moglo, zdi se, da je na tem ležeče, da je nam sorazmerno malokrat mogoče domače in naravne razmere spoznavati, pod katerimi dotična stvar živi in s katero bi morala naravno strinjati Eazviieno priliko nam daje zato Guereza — opica. Ta najlepša vseh opic nosi na obeh straneh svojega črnega telesa nekako belo mantiljo (ženski plašček), katera obstoji iz dolgih svilnatih las. Nedavno opazoval je žival živaloslovec Gregorv v njenih naravnih prebivališčih, v luknjah gore. Kilimandžaro, in našel je, da ta opica tam na črnikastth drevesih žive, od katerih vise dolge svilni ednake pletenice. Tako je Gnereza, ako je na tem drevesu, neviden, ker se ne more razločevati od drevesa. Iz tega se lahko razjasni njena obleka, taka je, da se žival svojim sovražnikom zamore skriti. Na ta razlog ne bi nihče prišel, če ni Gregorv opice v njenem naravnem stanovališču videl.
—   Ako žena hlače nosi. Lansko jesen je v nekem nemškem  mestu   mudil   cirkus,   pri  katerem je bil angažirau
28
29
znamenit Kloson. Ta je bil jako omikan človek in si je znal pridobiti vstop v razne boljše hiše, samo z denarjem ni znal varčevati. Pred odhodom je nekega zasebnika, s katerim je mnogo občeval in od katerega si je pred odhodom izposodil 100 gld. rekši, da jih vrne v 14. dneh. Ko so ti dnevi pretekli, denarja pa le ni bilo, imel je nesrečni zasebnik-upnik pravi pekel doma. Žena njegova, jedna tistih krutih žensk, ki nosijo hlače, mu je izposojeni stotak vsakdan tisočkrat očitala. Mož je že mislil, da se mora ustreliti, a predno je storil ta obupni korak, je na drug način poskusil, zagotoviti si domači mir. * Poslal je svojemu dolžniku še 100 gld. in ga prosil naj mu ta stotak s pošto pošlje nazaj. Ko je prišla nakaznica začel se je zopet dirindaj. Zdaj pa se j« ženi ubogi Kloson smilil. Menila je, da ga je mož z grožnjami prisilil, da vrne denar. In žena je moža naposled prisilila, da „vrne" Klosonu ta drugi stotak in je sama nesla denar na pošto. Mož se je moral molče udati „zaradi ljubega miru." Klosona pa je vrnjeni stotak tako presenetil, da ga je še tisto noč zapravil.