Vprašanja in odgovori
Razmerje med zadrugami 
in poslovnirni zvezami pri 
predelavi kmetijskih pridelkov
Vprašanje: Kdaj in v katerih prunerili mera poslo-vna zveza orgaaizirati prede-lavo kinetijskili proizvotiov za svoje čla-nice — zadruge. Na katerih načelih naj bo zasaovano medsebojno razinerje med zadrugaini in poslovninii zvezami v pre-delavi kmetijskih pridelkov?
Odgovor: Ena iziued usaovnih nalog poslovmili zvez je predelava kmetijskih proizvodov, ki so jih proLzvedle ali «d-kupiJe zadruge. To je posebno važno te-daj, ko je kmetijskih pioizvodov toliko, da jili zadmge same ali poslovne zveze zauje niso mogle prodati na tržišeu, niti jih niso mogle predelati v svojih obratih. iedaj šele pride clo popolnega izraza po-irren poslovnih zvez kot inočnih ek<wiom-skih organizacij, ki &o sposobne s svojimi obrati predelati vse proizveilene iu od-kupljene  kolifiine  kmetijskih  proizvodov.
Po drug-i strani nudi to gotovost tako samim zadrugum — članicam kakor tud: individualnim proizvajalcem. ila jim lxxio vse proizvedene količiiie odkupljene, to pa je inočna spodbuda za nadaljnje inve-sticij^" za povečanje kmetijske; proizvod-nje. To je tudi sedanja smer, da se knie-tijski profevajaloi orienti.rajo na bl&govno proizrodnjo. skrb za ocikup, predelavo in prodajo blag-a pa morajo prt>vzeti posl-ov-ne zveze. Posledice take politike w> jasne tudi jfledf na /^loženost in stabilizacijo tržišča s kmetijskinn proizvodi in gled« Da   razvoj  kmetjske  proizvodnje.
Poslovae zvt?z& opgauizirajo predelavo kmetijskih proizvodov obvezno v svojih obratih. Poslovni oclnosi med poslovno zvezo in njenimi obrati se regulirajo s pogodbo.
Pri prometu s kimetijski,mi proiizvodi kakor tu<li pri opravljanju knietijskih de-javnosti lahko jx>sloviie zveze poslujejo z &adrugami — članicami tu<li po sistemu odprtega računa. Fri predelavi kmetijskih proizvotlov, k; jo opmvlja poslovna zveza izkljufino v posebnili obratih, pa veljavni predpisi ne omogočajo poslovanja po <xl-prtem računn. To jK)sebno zato ne, ker so obrati v okviru poslovne zv«ze ,jjledc svoje organizacije. pogojev i.n načinov posiovanja kakor tudi slede u.jcotavljanjii in razdelitve- skupnega doliodka sam<>-stojni (61mi 76 uredbe o km^tijskili za-dirujjah).
Ce tako jrledanio na poslovne zveze kot organizatorje kmetijske proizvodnje. <xl-kupa iu predelave knietijskilt proizvodov in na rijihov odnos d<j zadrujf, dobimo jasno sliko vlo^e. ki jo uaj imajo v naših tekočih ukrepih v kmetijstvu. To bo ter-jalo, da bodo poslovne zvez« kakor tucli vst' zadružne orjtanizacije" v kmetijstvu p<.>stopno opu^čale vse dejavnosti. ki niso neposredno povezane s kmetijsko pro-izvodnjo.