PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Letnik: IX - ISSN 1580-0547 September 2009 • Številka 7 SOTOČJE Oglasi ■ Daša Jordanosvki s Svetja, desetarka mladink PGD Zbilje Foto: Maja Bertoncelj Sotočje je redna priloga časopisa Gorenjski Glas Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis z bogato tradicijo, ki neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljnje leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas beleži čas. V dobrem in slabem. Če vas poleg branja Sotočja zanimajo tudi novice z vse Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Kot novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis prinesli brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vas presenetili z darilom ter z drugimi ugodnostmi. Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa. NAROČAM Gorenjski Glas Ime in priimek: Naslov: Podpis: Soglašam, da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila, ankete ipd. □ DA □ NE SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, s sodelavci: Silvana Knok, Boštjan Luštrik, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednica priloge Maja Bertoncelj. Oglasno trženje: Jure Tomažin, telefon: 04/201-42-33, telefax: 04/201-42-13. E-pošta: info@g-glas.si. Uradne ure: ponedeljek - petek od 8. do 15. ure. Priprava za tisk Gorenjski glas, d.o.o., Kranj; Tisk: Tiskarna Littera picta, d.o.o.. SOTOČJE številka 7 je priloga 72. številke Gorenjskega glasa, 11. septembra 2009. V nakladi 5500 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode Zlatarstvo Zvonimir Trtnik s.p., Polje 17, Ljubljana-Polje AVTOELEKTRIKA IN AVTOMEHANIKA fijTO JAM Ni/t ZCatarstvo Trt ni£ Mtdvodt pestra izbira nakita izdelava nakita po naročilu popravilo, čiščenje nakita imamo naziv "zlatarski mojster" 40 let tradicije d.o.o. ■ Splošni servis vozil ■ Diagnostika vseh tipov vozil! ■ Servis klimatskih naprav! ■ Bosch servis! Tel.: 01/36-11-279 GSM: 041/56-83-53 Sp. Senica 19c, 1215 Medvode e-pošta: avto.iamnik@siol.net Seškova c. 9, 1215 Medvode, tel.: 01/361 1694 www.zlatarstvo-trtnik.si Poleg pestre ponudbe so na voljo še domači suhomesnati izdelki kmetije Žunar. V trgovini je tudi Vinska klet Rondič ■S Odprto: pon. - pet.: 8 - 20 h Sobote: 7.30 - 18 h Nedelje, prazniki: 8 - 12 h |l1 m M ÎfIJJ «d M^LICA\ 1 Cl OO de, 1 2 :OQ SAMO 3,50t ViTS'-™ : it mi; ••••" Tm VELIC • AVTO SERVIS • AVTO OPTIKA • AVTO PRALNICA • VULKANIZERSTVO • SHRANJEVANJE GUM • POLNJENJE KLIMATSKIH NAPRAV • PRODAJA JEKLENIH IN ALU PLATIŠČ • POLIRANJE • KEMIČNO GLOBINSKO ČIŠČENJE od 8. do 18. ure Delovni čas: pon. - petek: sobota: Od Stanežiče 52, , 1000 Ljubljana telefon: mobitel: 2 - SOTOČJE Oglasi I Novo darilo za naše nove naročnike! Prvih 50 novih naročnikov prejme bon v vrednosti 20 EUR, ki ga boste lahko izkoristili v Pizzeriji Origano v Škofji Loki ali v Gostilni in pizzeriji Jelen v Šentvidu pri Ljubljani. Poleg darila boste Gorenjski glas prve tri mesece prejemali brezplačno, nezgodno boste zavarovani, enkrat na mesec boste lahko brezplačno objavili mali oglas, pa še od 10- do 25-odstotni popust vam bomo priznali! Izkoristite priložnost in se okrepčajte v eni od odličnih restavracij. Poleg dobre hrane vam bo od zdaj naprej družbo vsak torek in petek delal tudi Gorenjski glas. Cena mesečne naročnine s popustom znaša od 9,72 do 12,15 EUR, odvisno od števila izvodov. Naročite se lahko na tri načine: telefon: 04/201 42 41, e-pošta: narocnine@g-glas.si, ali na www.gorenjskiglas.si/narocilnice/ Gorenjski Glas Za vas beležimo čas SOTOČJE - 3 Prireditve Prireditve v septembru DATUM KRAJ IN ČAS NASLOV PRIREDITVE ORGANIZATOR INFO Petek, 11. 9. 2009 Blagajna kulturnega doma Pirniče, od 18. do 19. ure Vpis odraslega in otroškega abonmaja KUD Pirniče KUD Pirniče 041/776 735 031/352 772 Sobota, 12. 9. 2009 Športno rekreativni center Preska, od 9. do 12. ure Test hoje na 2 kilometra Istočasno bodo potekale tudi brezplačne meritve krvnega tlaka, holesterola in sladkorja ter praktični prikaz temeljnih postopkov oživljanja na lutki. Predhodno se je potrebno prijaviti v ZD Medvode. ZD Medvode ZD Medvode 01/361 99 00 uprava@zd-medvode.si Sobota, 12. 9. 2009 Gledališče Medvode, ob 19.30 rokgre DAN ŽENA Ženske vseh dežel, združite se (z moškimi)! Burkaški kabare Režija: Tina Gorenjak. Za IZVEN. KUD Medvode www.kud-medvode.si 01/361 26 54 od 15. do 18. ure blagajna@kud-medvode.si Sobota, 12. 9. 2009 Ploščad na Zbiljskem jezeru, ob 20. uri UZVOČEVANJE Interaktivni audio vizualni dogodek Poleg narave in obiskovalcev sodelujejo tudi: Borut Savski, Franc Cegnar, Igor Kononenko, Katarina Živec Kovač, Ksenija Jus, Miha Tomšič, Zvonka T. Simčič. V primeru dežja bo projekt izveden v Galeriji Zbilje. Zavod CCC in KUD Zbilje Zvonka T. Simčič 041/214 097 01/3618 223 Nedelja, 13. 9. 2009 Gledališče Medvode, ob 19.30 rokgre DAN ŽENA Ženske vseh dežel, združite se (z moškimi)! Burkaški kabare Režija: Tina Gorenjak. Za IZVEN. KUD Medvode www.kud-medvode.si 01/361 26 54 od 15. do 18. ure blagajna@kud-medvode.si Sreda, 16. 9. 2009 Knjižnica Medvode, ob 19.30 Predavanje Joše Medveda o PARTNERSKIH ODNOSIH Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 01/361 30 53 Nedelja, 20. 9. 2009 Galerija Pod velbom na Šmarni gori, ob 12. uri Odprtje likovne razstave: Šmarnogorski motivi in šmarnogorska legenda o kozorogu Razstavlja 18 članov likovne sekcije KUD Pirniče KUD Pirniče 041/776 735 051/212 235 Sobota, 26. 9. 2009 Kulturni dom Pirniče, ob 17. uri PIKA NOGAVIČKA Gledališka predstava za otroke Gostuje: KUD Smlednik Za otroški abonma OTEHAJČEK in izven Vstopnina: 3,50 EUR KUD Pirniče 041/776 735 031/352 772 Nedelja, 27. 9. 2009 Pred podružnično osnovno šolo Topol, ob 10. uri Jesenska tržnica pred POŠ Topol in pohod Po poti divjega petelina POŠ Topol POŠ Topol ps.topol@guest.arnes.si Torek, 29.9.2009 Knjižnica Medvode, ob 19.30 Odprtje razstave: Andreja Eržen: Svetlobne slike Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 01/ 361 30 53 Sreda, 30. 9. 2009 Knjižnica Medvode, ob 19.30 Literarni večer: Dušica Kunaver Čar vode in rastlin v ljudskem izročilu Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 01/361 30 53 od 30. 9. 2009 do 25. 11. 2009 KUD Oton Župančič Sora, vsako sredo od 18. do 20. ure RISANJE IN SLIKANJE LIKOVNI TEČAJI informativni dan: v sredo, 30. 9. 2009 ob 18. uri, v Sori KUD Oton Župančič Sora andreja.erzen@gmail.com 031/878 953 od 1.10.2009 do 5.2.2010 Galerija Zbilje, vsak četrtek od 17. do 20. ure TEČAJ UMETNIŠKE GRAFIKE TEHNIKE GLOBOKEGA TISKA informativni dan: v sredo, 23. 9. 2009, ob 18. uri, v galeriji Zbilj KUD Zbilje andreja.erzen@gmail.com 031/878 953 Vsi, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, se lahko obrnete na informacijski center, ki deluje v sklopu turističnega biroja Medvode. Za redno številko Sotočja, ki izide vsak drugi petek v mesecu, je potrebno oddati objavo do 30. v mesecu na naslov: TURISTIČNI BIRO MEDVODE, Cesta ob Sori, PAVILJON 1, SI - 1215 Medvode, Tel.: 01 361 43 46, E-pošta: ti-biro@medvode.si, ali ticmedvode@tzm.si. 4 - SOTOČJE Občina I Znova v šolskih klopeh S septembrom je na medvoških osnovnih šolah v šolske klopi sedlo 1.220 učencev, med njimi je bilo 137 prvošolcev. Zaradi manjšega števila učencev niso nikjer redčili učiteljskih vrst. Na OŠ Pirniče so letos sprejeli 22 prvošolcev, kar je trinajst manj kot lani. Največ prvošolcev so sprejeli na OŠ Preska -45 (lani 42). Starejši učenci so jim v šolski telovadnici pripravili dobrodošlico z zabavnim programom. Na podružnični šoli v Sori so enajstim prvošolcem (lani eden več) pripravili kulturni program, že po tradiciji pa jih je čakala slovesna zaobljuba, s katero so bili sprejeti med šolarje. Podružnično šolo v Topolu letos obiskuje en prvošolec (lani dva), na prvi šolski dan pa so mlajše šolarje razveselili s pravljico. OŠ Medvode v tem šolskem letu obiskuje 36 prvošolcev v dveh oddelkih, kar je sedem več kot lani. Kot je povedal ravnatelj Vojko Bizant, so jim pripravili poseben sprejem, četrtošolci pa so jim odigrali igrico. Na OŠ Simona Jenka Smlednik so vpisali 22 prvošolčkov, kar je pet manj kot lani, sprejeli pa so jih s predstavo Pika nogavička v izvedbi igralcev KUD Smlednik. "Število prvošolcev je pričakovano, želeli pa bi si jih za dva razreda," je pojasnil pedagog Gregor Seme. Tudi na OŠ Pirniče je šolski prag prvič prestopilo 22 učencev, kar je precej manj kot v preteklem šolskem letu, ko so imeli 35 pr-vošolcev. Po besedah ravnateljice Martine Kutnar je bil prvi šolski dan poseben tudi za letošnjo generacijo: "Ob vstopu v šolo jim je na harmoniko zaigral Tine Trojanšek. V avli so jih z aplavzom pozdravili vsi učenci, po vstopu v prizidek sem jih pozdravila še sama, četrtošol-ci pa so jim zapeli pesmico. Nato jim je čudežni svet Žogice Nogice in zmaja Tolovaja z lutkami predstavila Breda Rovšek, znana medvo-ška lutkovna ustvarjalka." Če so na nekaterih slovenskih šolah zaradi premajhnega vpisa ogrožena delovna mesta učiteljev, pa na medvoških šolah učiteljih vrst za zdaj niso redčili. Zaradi premajhnih gene- racij pa so v izogib odpuščanju kljub temu morali nekaj ukrepov sprejeti na OŠ Pirniče, kjer imajo v tem šolskem letu en oddelek manj (šolo sta namreč zapustila dva oddelka devetošolcev), skupaj pa jo obiskuje 235 učencev. "Zaradi manjšega števila oddelkov ukinjamo mesto pomočnice ravnateljice, tri učiteljice pa dopolnjujejo svoje delo na OŠ Simona Jenka, OŠ Šmartno in OŠ Vodice. Na ta način smo se izognili odpuščanju zaposlenih," je pojasnila ravnateljica. Na drugi strani pa so na OŠ Preska zaposlili celo nove moči. "Število učencev na naši šoli že nekaj let rahlo raste. Šolo v Preski obiskuje 370 učencev, na podružnici v Sori jih je 50, v Topolu pa imamo 20 šolarjev. Zelo se povečuje potreba po oddelkih podaljšanega bivanja, ogromna težava pa sta tudi kuhinja in jedilnica, ki sta pre- majhni. Zelo težko se vsi učenci v kolikor toliko sprejemljivem času zvrstijo na kosilu, malica pa tako ali tako poteka v razredih," je povedala ravnateljica Tatjana Bizant. OŠ Medvode v tem šolskem letu obiskuje 343 učencev, kar je deset manj kot lani. Odpuščanj učiteljev zaradi manjšanja števila učencev po besedah ravnatelja ni bilo, prav tako pa jih glede na zasedenost vrtca ne pričakujejo v prihodnje. "V prihodnjem šolskem letu znajo nastopiti celo težave, če bo prvošolcev več kot jih dopušča normativ za tri oddelke. V tem primeru dejansko otrok ne bomo imeli kam dati," je opozoril ravnatelj. Tudi na OŠ Simona Jenka Smednik ne razmišljajo o zmanjšanju kadrovske zasedbe, saj opažajo rahel porast učencev; v tem šolskem letu imajo 203 šolarje. Ana Hartman Dva nova oddelka na Svetju Medvode - V novo šolsko leto so vstopili tudi v Vrtcu Medvode. Takšnih težav s številom vpisanih otrok, kot jih imajo po nekaterih občinah (v sosednji Škofji Loki bodo morali postaviti celo mobilni Dva nova oddelka Vrtca Medvode bodo oktobra odprli v matični enoti na Svetju. vrtec), v Medvodah očitno ni, saj bodo, kot pravi Romana Epih, ravnateljica Vrtca Medvode, lahko sprejeli skorajda vse otroke, ki so bili vpisani za sprejem s septembrom. To se bo zgodilo oktobra, ko bodo v sklopu enote na Svetju odprli dva nova oddelka, saj se bosta dva oddelka otrok drugega starostnega obdobja preselila v Osnovno šolo Medvode. "Za vstop s septembrom čaka še 31 otrok, rojenih leta 2007 in 2008. Z odprtjem dveh novih oddelkov jih bomo lahko sprejeli še 28. Glede na izkušnje iz preteklih let, ko je bilo tudi nekaj odpovedi, pa lahko rečem, da bodo najverjetneje mesto dobili vsi otroci," je potrdila Epihova, ter dodala, da so največ otrok morali zavrniti v enotah Preska, Pirniče in Smlednik ter jih prerazporediti v ostale enote. Sicer pa Vrtec Medvode obiskuje 524 otrok, od tega 154 v oddelkih prvega starostnega obdobja (od teh je 90 novincev) in 319 drugega starostnega obdobja (28 novincev). V Preski, v prostorih Pastoralnega doma sv. Jožefa, je lani septembra vrata odprl tudi zasebni vrtec, ki se imenuje Rahelin vrtec - hiša otrok Montessori, deluje pa po metodi Montessori. V njem so trije oddelki: eden za otroke prvega starostnega obdobja, en kombiniran oddelek in eden za drugo starostno obdobje. "Vse tri skupine so polno zasedene, tako da imamo 52 otrok, kar je sedem več kot lani. Zanimanja je seveda več kot imamo prostih mest. Vsak teden še pride kakšna prijava in vsakega uvrstimo na čakalno listo. Da bi odprli še kakšno skupino, pa trenutno ne razmišljamo," je povedala Eda Šteblaj, ravnateljica zasebnega vrtca v Preski. Maja Bertoncelj SOTOČJE - 5 Občina Kam s pobudami in pritožbami? Pri občinskem svetu deluje Komisija za pobude in pritožbe, ki v skladu s 40. členom Statuta občine Medvode obravnava pobude in pritožbe, ki jih občani, civilne in pravne osebe pošljejo svetu ali njegovim organom. Komisija ugotavlja njihovo utemeljenost ter po potrebi posreduje pri pristojnih organih, da v okviru veljavnih predpisov rešijo zadeve, na katere se pobuda oziroma pritožba nanaša. Vloga komisije je torej posredna, kar pomeni, da sama ne rešuje zadev, lahko pa s svojim delom doprinese k hitrejšemu reševanju le-teh. Seveda pa v področje dela komisije ne sodi kar vse, s čimer občani ali civilne in pravne osebe niso zadovoljni. Tako sem ne sodijo spori med sosedi, nezadovoljstvo z delom pravosodnih organov, spori med zaposlenimi in delodajalci in podobno. Dejstvo, da komisija deluje pri občinskem svetu, pove, da le-ta obravnava zadeve, ki sodijo v delokrog občinskega sveta in njegovih organov oz. širše rečeno občine in posredno upravnih organov, ki odločajo o zadevah na zahtevo občanov in drugih oseb. Če vemo, da je delovanje občinskega sveta usmerjeno na področje gospodarskih javnih služb (urbanizem, komunala, gradnja in vzdrževanje cest in drugo), družbenih dejavnosti (šolstvo, otroško varstvo, kultura, šport, socialno varstvo in drugo) in delo krajevnih skupnosti, je s tem dan odgovor na vprašanje, kje vse lahko pričakujemo pobude, vprašanja in pritožbe, o katerih bo razpravljala Komisija za pobude in pritožbe. Bodimo konkretni! Neki občan želi opraviti gradbeni poseg, za katerega potrebuje vso gradbeno dokumentacijo, ki jo določa zakon. Začne se postopek pridobivanja zemljiško- Na pročelju občinske stavbe je nameščen nabiralnik, v katerega lahko vsi zainteresirani pisno oddajo svoje pobude ali pritožbe. / Foto: Maja Bertoncelj knjižnega izpiska, mapne kopije, lokacijske informacije, cela vrsta soglasij in gradbenega dovoljenja. V tem postopku sodeluje veliko število subjektov in zadeva se lahko vleče v nedogled. Občinska uprava izda občanu lokacijsko informacijo, iz katere je razvidno, da gradnja ni možna, vendar iz obrazložitve ni razvidno, zakaj ne. Občan prosi za pojasnila, ki pa jih ne dobi. Ostane mu edina možna pot - pritožba na Komisijo za pobude in pritožbe, ki bo od občinske uprave zahtevala, da občanu pojasni, zakaj gradnja ni dovoljena, in mu svetuje, kaj mora storiti oz. kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, da bo lahko gradil. V tem postopku se, kot rečeno, pojavlja še vrsta drugih subjektov, ki iz tega ali onega razloga občanu ne prisluhnejo, zato ima ta možnost pritožbe na našo komisijo, ki lahko posreduje. To je le en primer, na konkretnem področju. Kaj pa pritožba, da krajevna skupnost že leta in leta naše ceste ne da v plan rednega vzdrževanja ali popravila? Zakaj mojega otroka, kljub izpolnjevanju vseh pogojev, brez obrazložitve ne sprejmejo v vrtec? Zakaj naše večkratne pobude, da se izboljša prometna signalizacija, nihče ne upošteva? In še in še. Ta prispevek je namenjen vsem občanom ter civilnim in pravnim osebam, z namenom, da se razreši marsikateri občutek ali že dolgo prisoten problem, ki bi že lahko bil razrešen, če bi bilo za to več posluha pri odgovornih. Pri tem gre za interes posameznika, skupine občanov, cele KS ali drugih subjektov. Na pročelju občinske stavbe je nameščen nabiralnik, v katerega lahko vsi zainteresirani pisno oddajo svoje pobude ali pritožbe, lahko pa jih tudi pošljejo po pošti s pripisom "Za Komisijo za pobude in pritožbe". Vse bomo obravnavali in ustrezno ukrepali. Predsednik komisije Dušan Brekič Most čez Savo zaprt še ves mesec Pri izvedbi obnove mostu čez Savo se je izkazalo, da je stanje objekta dosti slabše, kot so predvidevali. Smlednik - Od sredine julija je na državni cesti Medvode-Vodice zaradi obnove popolnoma zaprt most čez Savo med Zbiljami in Smlednikom. Prvotno je bilo predvideno, da bo most zaprt do konca avgusta, ker pa obnova še ni končana, so zaporo podaljšali. "Na osnovi predhodnih preiskav smo na Direkciji RS za ceste določili Obnova mostu se nadaljuje. obseg sanacije mostu in temu primerno je bil izveden projekt za izvedbo. Pri izvedbi obnove se je izkazalo, da je stanje objekta dosti slabše, kot smo predvidevali. Objekt je na posameznih lokalnih mestih tako poškodovan, da predvideni način obnove ne ustreza, česar pri prvem pregledu (pri predhodnih preiskavah) ni bilo mogoče ugotoviti. Tako bo potrebno celotno premostitveno konstrukcijo ojačati oz. obložiti z betonom, kar predstavlja bistveno povečan obseg del. Obseg del se je bistveno povečal tudi na obeh obrežnih podporah mostu," je pojasnila Nina Rangus iz službe za odnose z javnostjo Direkcije RS za ceste. Na vprašanje, do kdaj bo most še zaprt, je odgovorila: "Glede na nepredvidena dodatna dela bo popolna zapora ceste oziroma mostu podaljšana predvidoma do 30. septembra. Na Direkciji RS za ceste se zavedamo, daje most predvsem za lokalno skupnost vitalnega pomena, zato preučujemo možnosti za sprostitev prometa pred navedenim datumom, vendar je potrebno najti možnost, ki bo zagotavljala varno odvijanje prometa in varnost delavcev pri izvajanju del." Pot iz Smlednika do Medvod bo torej še naprej kar nekaj daljša. Sicer pa bodo v sklopu sanacije na objektu sanirani stebri pod nivojem reke Save, ojačana in razšiijena bo premostitvena konstrukcija, zamenjana bo celotna oprema objekta (asfalt, pločnik, ograje), obnovljena bo konstrukcija, ki omogoča prehod iz obrežja na objekt, zamenjan bo asfalt pred in za objektom. Širina vozišča bo znašala skupaj 6,50 metra, pločniki pa bodo široki dva metra na obeh straneh. Maja Bertoncelj 6 - SOTOČJE Zbilje bodo dobile "vaški trg Občina I ff Na dobravi Zbiljskega jezera so začeli z gradnjo "vaškega trga", ki bo predvidoma končan v treh letih. Vrednost investicije presega 150 tisoč evrov. Zbilje - Na dobravi Zbiljskega jezera so se pred kratkim začela dela. Zakaj gre, je pojasnil Iztok Pipan, predsednik TD Zbilje: "Zbilje bodo dobile vaški trg. Idejna zasnova je delo naše sokrajanke Petre Možina, ki je krajinska arhitektka, njena ureditev pa obsega celotno Zbiljsko dobravo. Trenutno dela potekajo na vaškem trgu, ki bo namenjen druženju in prireditvam. Gre za velik kompleks, ki bo predvidoma končan nekje v treh letih, saj vrednost investicije presega 150 tisoč evrov. Bo pa letos narejenega že kar nekaj." Petra Možina je povedala nekaj več o sami idejni zasnovi: "Iz konceptov smo prišli na idejno zasnovo, ki se je kar hitro začela realizirati. V Zbiljah živim že nekaj časa, tako da sam prostor dobro poznam, poleg tega sem opazo- vala, kaj ljudje tukaj najraje počnejo, kje se zadržujejo. Če hočemo pridobiti obiskovalce vseh starosti, moramo poskrbeti, da bo tukaj vsak našel nekaj zase. Je pa seveda potrebno upoštevati prostorske danosti, poteze v samem prostoru, v naravi. Oblika ''vaškega trga'' na Zbiljski dobravi nikakor ni tipična od tiste oblike, ki smo je vajeni pri trgih v vasi ali mestu, kjer se nahaja tudi vodnjak. Oblika namreč izhaja iz analize prostora, kjer se je izkazalo, da so v prostoru prisotne ravne linije ter že obstoječe ravne poteze človeškega posega v prostor (ograjeno otroško igrišče in športna igrišča za odbojko). Iz prostora je razvidno tudi, da se prostor vedno bolj odpira iz smeri otroškega igrišča proti Zbiljski dobravi (v smeri proti Smledniškemu gradu, ki je/bo tudi viden iz trga). Ugotovitve iz analize prostora so bile upoštevane v konceptih in na podlagi teh smo prišli do idejne zasnove." Idejna zasnova obsega območje travnika med koncem ograjenih igrišč za odbojko ter do ceste, ki s travnatih parkirišč vodi na dobravo. In kaj bo na tem območju? "Tu bo večja tlakovana površina z odrom, kjer se bodo lahko izvajale številne prireditve, gledališke igre, delavnice za otroke in seveda tržnica s stojnicami. V koncept je vključen tudi nov pomol," pove Možinova, ki pravi, da ima dobrava ob Zbiljskem jezeru velik potencial. Maja Bertoncelj OBČINA MEDVODE, Občinska uprava, Cesta komandanta Staneta 12, Medvode Na podlagi Pravilnika o nagradah študentom Občine Medvode (Uradni list RS, št. 29/06) Občinska uprava Občine Medvode objavlja JAVNI POZIV k oddaji vlog za dodelitev nagrad študentom Občine Medvode za leto 2009 Rok za oddajo vlog: 10. oktober 2009 Celoten poziv je objavljen na www.medvode.si. Dodatne informacije: 01/361 95 25, 01/361 95 43. Takole bo videti "vaški trg" v Zbiljah. Streha pušča, v garaže kaplja Garažni objekt pri blokih na končni postaji mestnega avtobusa je star okrog trideset let in potreben obnove. Medvode - "V objektu je v treh etažah 48 garaž. Vse so v zasebni lasti in so polne, le za dve ne vemo, kdo je lastnik. Takrat smo jih odkupili od Tehnika, po toliko letih pa je objekt že več kot potreben obnove. Posebej streho bo nujno potrebno zamenjati, saj ponekod že prepušča vodo, ki tako priteče v garaže," je povedal Ivan Novak, eden izmed lastnikov pokrite garaže v objektu pri blokih ob končni postaji mestnega avtobusa številka 25 v Medvodah, predsednik spomladi ustanovljenega gradbenega odbora za obnovo objekta. Najbolj potrebna obnove je streha, Novak pa dodaja: "Dvakrat je bila sicer že po malem pokrpana, a sedaj je v takem stanju, da jo bo treba v celoti obnoviti. Poleg tega tudi sam zunanji videz objekta ni najlepši, a ker bi bil strošek za celotno ureditev objekta verjetno previsok, smo se odločili, da bi tokrat obnovili le streho. Seveda pa se morajo s tem strinjati vsi lastniki. Z njimi smo že govorili in večina je za to, da gremo v to investicijo." In koliko naj bi vsak lastnik moram prispevati? "Pridobili smo štiri ponudbe, pri najugodnejši je znesek na garažo 160 evrov, vključuje pa obnovo strehe, popravilo strelovoda, obrobe, odtokov, torej le najnujnejša dela," je pojasnil Novak. Če bodo lastniki za, bi, kot pravi, z obnovo lahko začeli že to jesen. Maja Bertoncelj V pokritem objektu je 48 garaž, ki so v zasebni lasti. SOTOČJE - 7 Občina Pred vajo plesale "kurji ples 99 Mladinke PGD Zbilje so julija v Ostravi na Češkem osvojile zlato medaljo in največji uspeh medvoškega gasilstva. Naslednji velik cilj je uvrstitev na novo olimpijado, ki bo čez dve leti v Kočevju. Zbilje - Slovenska gasilska reprezentanca je julija več kot odlično nastopila na gasilski olimpijadi v Ostravi na Češkem. Iz Slovenije je nastopilo petnajst enot. Osvojili so sedem medalj, od tega kar štiri zlate. Zlato medaljo so okoli vratu obesili tudi ekipi mladink iz PGD Zbilje, ki so tako dosegle doslej največji uspeh zbiljskega in tudi medvoškega gasilstva. Uspeh so skupaj z navijači proslavili že v Ostravi, velik sprejem pa je bil ob njihovi vrnitvi tudi v Zbiljah. Kako danes gledajo na ta uspeh, smo se pogovarjali z Anžetom Šilarjem, ki je bil skupaj z Matijem Kalanom mentor ekipe, je pa tudi poveljnik v PGD Zbilje, v društvu, katerega predsednik je Jože Šiler. S kakšnimi pričakovanji ste odšli na gasilsko olimpijado? "Vedeli smo, da so časi pri vaji z ovirami in pri štafeti, ki smo jih dosegali na treningih, dobri, nismo pa imeli informacij o pripravljenosti drugih ekip, tako da same uvrstitve niti nismo želeli napovedovati. Dober rezultat je mogoč le, če obe disciplini izvedeš hitro in pa predvsem brez napak. Ena napaka nas bi pri uvrstitvi lahko stala tudi več mest. Primerjave s časi enot iz prejšnjih olimpijad smo sicer imeli, vendar pa zaradi zamenjave brentač pri vaji z ovirami le-ti niso bili primerljivi. Na začetku priprav smo veliko delali na hitrosti, proti koncu pa poleg hitrosti poudarjali predvsem stabilnost in kon-stantnost, da se nam ne bi slučajno prikradla kakšna neželena napaka. Verjeli smo, da bi bili lahko z nastopom brez napak blizu medalji." So dekleta vajo izvedle najbolje doslej ali je šlo na treningih še bolje? "Vajo z ovirami smo na olimpijadi izvedli s časom 41,4 sekunde. Najboljši čas, ki smo ga dosegli na treningih, pa je bil malo nad 39 sekund. Večina časov na treningih se je gibala med 41 in 44 sekundami, tako da je čas, ki smo ga dosegli pod močnim pritiskom na tako velikem tekmovanju, zelo dober, saj so z njim dekleta konkurirala celo fantom, kar mislim, da pove veliko." Veselje ob prejemu zlatih medalj Je odločila hitrost? "Seveda je hitrost pomembna, moje mnenje je, da so poleg hitrosti odločili še homogenost ekipe, timski duh in sproščenost. Sproščenost je bila tista, ki je pri sodnikih že pred samim nastopom povzročila zanimanje, saj so dekleta tik pred izvedbo vaje zaplesale poseben ples, ki smo ga poimenovali "chicken dance" in je pri sodnikih po začetnem začudenju nato naletel na veliko odobravanje." Vaše prve misli, ko ste izvedeli, da so dekleta zmagala? "V glavi sem mi je na hitro odvrtel filmček, kaj vse smo morali v zadnjih dveh letih prebroditi, da smo prišli do tukaj. Vesel sem bil, da smo v popolnosti izkoristili priložnost, ki ni dana veliko ekipam, sploh pa ne velikokrat." Kaj to pomeni za PGD Zbilje, za medvo-ško gasilstvo nasploh? "Zmaga na olimpijadi je zagotovo največji uspeh na tekmovalnem področju, tako v našem društvu kot tudi v Gasilski zvezi Medvode. Je uspeh, ki ga bo težko ponoviti. Gasilstvu v Medvodah in našemu društvu zmaga prinaša večjo prepoznavnost in boljši renome, predvsem pa je priznanje za dobro, sistematično in uspešno delo z mladino." Veselje ob zmagi? "Veselje je bilo resnično veliko, zame osebno je bil najbolj ganljiv trenutek, ko smo prejema- V ekipi v Ostravi so bile: Daša Jorda-novski, Maja Močnik, Klara Šiler, Tjaša Jerše, Tea Tehovnik, Lara Jerše, Anja Žavbi Kunaver, Nina Žavbi Kunaver in Andreja Bobnar, kot rezerve pa še Katja Dejanovič, Eva Močnik in Katja Bunderšek. Med vajo Ob sprejemu v Zbiljah 8 - SOTOČJE -Občina, oglasi I Za enotno ulično opremo v občini V LDS Medvode so poslali dopis, v katerem predlagajo, da občina začne s projektom opremljanja občine z ulično opremo. li medalje in pokal in smo imeli vsi solzne oči. Zmago smo proslavili skupaj z navijači, ki so v Ostravi vztrajali vse do uradne razglasitve rezultatov, po njej pa nato odšli domov. Seveda pa v reprezentanci nismo proslavljali le naše medalje, saj je naša gasilska reprezentanca na tej olimpijadi osvojila sedem medalj, štiri zlate, eno srebrno in dve bronasti, tako da je bilo vzdušje resnično nepozabno." Koliko navijačev ste imeli na Češkem? "V Ostravo je dopotovalo okrog 60 naših navijačev, med katerimi so bili gasilci iz vseh gasilskih društev v Medvodah. V Ostravi so ostali tri dni, tako da so si lahko ogledali večino tekem in tudi samo razglasitev rezultatov. Bili so med bolj opaznimi, tako po glasnosti navijanja kot tudi po zunanjem videzu, saj toliko državnih in občinskih zastav ni imel nihče drug." Ob vrnitvi v Zbilje vas je čakal sprejem. Tudi ta nepozaben? "Izvedeli smo, da je zmaga v Zbiljah zelo močno odmevala, vendar takšnega sprejema s toliko ljudmi nismo pričakovali. Ob prihodu je bil pogled iz avtobusa na zbrano množico pred gasilskim domom zares fascinanten, svoje pa so dodali še aplavzi, godba in množica zastav. Vzdušje je bilo zares prekrasno, saj so nas prišli pozdravit najvišji predstavniki Občine Medvode, Gasilske zveze Medvode, Gasilske Regije Ljubljana 1 in seveda krajani, ki jih v Zbiljah toliko na enem mestu že zelo dolgo ni bilo." Kako sedaj naprej? Ostajajo vsa dekleta še pri mladinkah? "Po olimpijadi smo imeli malo premora, nato pa smo šli z dekleti nekajkrat veslati na jezero, udeležili pa smo se še piknika, ki so ga pripravili mladinci iz Rečice ob Savinji, s katerimi smo bili skupaj na Češkem. Imeli smo tudi sprejem pri ministrici za obrambo dr. Ljubici Jelušič. Apetiti po tem uspehu so zagotovo veliki. Želja je, da bi se zopet uvrstili na olimpija-do, ki bo leta 2011 potekala pri nas v Kočevju. Poudariti je potrebno, da smo znova na začetku poti in da je pot do te želene uvrstitve še zelo dolga in težka. Dve dekleti, ki sta v ekipi, bosta prihodnje leto prestari, tako da ne bosta več mogli nastopati za mladinke. Iz pionirske desetine, ki je lani zmagala na državnem prvenstvu, pa se bo pridružilo vsaj šest novih deklet. Prva pomembna tekma bo izbirno tekmovanje za olimpijado v Kočevju. Potekalo bo v oktobra prihodnje leto, pred tem pa bo organizirano tudi še občinsko tekmovanje v Gasilski zvezi Medvode in regijsko tekmovanje v regiji Ljubljana 1." Maja Bertoncelj, foto: Anže Šilar, Riko Bobnar Medvode - "Naselje Medvode je pred leti v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi dobilo status mesta. Mesto pa niso le določena gostota prebivalcev, pač pa tudi prijetno bivanjsko okolje. Tako kot ima stanovanje opremo in pohištvo, jo imajo tudi mesta. Ulično pohištvo ali mestna oprema so vsi tisti elementi, brez katerih bi nobeno naselje ne moglo igrati vloge javnega prostora: označevalne table, ulične svetilke, koši za odpadke, klopi, stojala za kolesa, avtobusna postajališča in nenazadnje tudi tlaki. Ni naključje, da urbana središča namesto preprostega in cenenega asfalta ulice in pločnike tlakujejo z lično oblikovanimi tlakovci. Na podlagi pred poletjem sprejetega odloka o nadzoru nad hišnimi ljubljenci lahko občina kot prvi kos v zbirki uličnega pohištva postavi avtomate z vrečkami za iztrebke," pojasnjuje Alenka Žavbi Kunaver, predsednica OO LDS Medvode. Opozarja, da pri enovitem uličnem pohištvu ne gre le za nakup enakih kosov klopi, svetilk in košev za odpadke, temveč za oblikovanje le-teh v skladu z občinsko enotno celostno podobo. "Za predlagano rešitev ni treba sprejemati ali spreminjati že sprejetih občinskih odlokov. Preveriti je treba le, ali obstoječa celostna podoba Občine Medvode (grb in logotip), ki jo je občina naročila že pred leti, vsebuje tudi rešitve za izdelavo za Medvode tipičnega uličnega pohištva. Sicer je treba obstoječo rešitev dopolniti," še pravi Žavbi Kunaverjeva. Maja Bertoncelj BI RADI IZMERILI VASE IMETJE? Uredimo tudi vpis v zemljiško knjigo v" 01 515 2510 C Geonep d.o.o. e: ¡nfo@geonep.si www.geonep.si rib i.'net- Vse potrebne informacije o Izletih v gore www.hribi.net Simbolična predaja vodovoda Belo - Na prireditvi, ki bo potekala 26. septembra, bodo simbolično vodovod na Belem predali v upravljanje javnemu podjetju Komunala Kranj. Kot je sporočil Vladimir Bertoncelj iz odbora za gradnjo vodovodnega sistema Ojstrica - Belo, se bo dogajanje ob prisotnosti gasilcev iz PGD Sora začelo ob 11. uri dopoldne, ob 14. uri pa bo pri Lenartu sledil še kratki kulturni program. M. B. SOTOČJE - 9 Občina, oglasi Nihče ne ve, kdaj bo cesta Po terminskem planu naj bi bila uredba o državnem prostorskem načrtu za navezovalno cesto Jeprca-Stanežiče-Brod sprejeta konec maja 2010. Viri financiranja in roki gradnje pa niso določeni. Medvode - V julijski številki Sotočja smo pisali o spremembah dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za navezovalno cesto Jeprca-Stanežiče-Brod, s katerimi so pristojni na javni seznanitvi, ki je potekala 9. julija, seznanili tudi zainteresirane občane. Sejna soba Občine Medvode je bila polna, prisotne pa je med drugim zanimalo predvsem to, kdaj se bo gradnja ceste začela in kdaj bo sprejeta državna uredba, ki bo dala dokončen odgovor na to, kateri objekti bodo porušeni in po katerih zemljiščih bo potekala cesta. Kot so izvedeli, pa tisti, ki bi lahko odgovoril, kdaj cesta bo, sploh ne obstaja, saj tega odgovora ne ve še nihče. Kaj sta povedali predstavnici Ministrstva za okolje in prostor in službe za prostorsko načrtovanje na DARS-u? Ana Sodnik Prah, vodja službe za prostorsko načrtovanje na DARS-u: "Spremembe, do katerih je prišlo, so posledica proučitve pripomb in predlogov z javne razgrnitve, ki je že bila opravljena. Rešitve so takšnega obsega, da posegajo na nepremičnine, ki so v lasti drugih oseb, kot je bilo to s prvotnim načrtom predvideno, zato je korektno, da se tudi novi lastniki seznanijo s tem. Navezovalna cesta Jeprca-Stanežiče-Brod je vključena v dodaten program resolucije o nacionalnem programu izgradnje avtocest. Z vključitvijo v dodatni program je bila dana pravna podlaga za postopek umeščanja ceste v prostor, vendar ta dokument ne predvideva niti virov financiranja, kot tudi ne dinamike izgradnje. Dejstvo je, da se umeščanje tega odseka v prostor, če pogledamo izven tega postopka, ki sedaj teče, OBVESTILO Na podlagi prejetih poročil o preizkusu vode vam sporočamo, da zaradi varnosti zdravja uporabnikov ostane v veljavi stalen preventivni ukrep prekuhavanja pitne vode v prehrambne namene pri uporabi vode iz naslednjih vaških vodovodnih sistemov: VVS Belo-Ojstrica VVS Drnovec VVS Golo Brdo-Polana VVS Mamovec-Tehovec VVS Sora VVS Steška planina VVS Vaše VVS Žlebe-Jetrbenk VVS Žlebe-Seničica VVS Žlebe-Studenčice Poročila so dostopna na spletni strani Občine Medvode. dogaja že vrsto let. Ta cesta je prometno zelo potrebna in upam, da bo pri oblikovanju prioritet gradnje novih odsekov to dejstvo upoštevano in da bo prispevalo k uvrstitvi v nov ali noveliran nacionalni program. Njegov sprejem pa je v pristojnosti parlamenta." Barbara Bukovac iz Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za prostor, pa je k temu dodala: "Pripombe, podane na lanski javni razgrnitvi in obravnavi dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za to cesto smo želeli v čim večji meri upoštevati. Določene pripombe je bilo potrebno v fazi proučitve tehnično preveriti, pa tudi okoljsko, prostorsko, funkcionalno, kar je seveda terjalo svoj čas. Dejstvo je, da z določenim ureditvam posegamo izven območja, ki je bilo javno razgrnjeno, zato se nam je zdelo, da moramo narediti seznanitev, ki je sicer izven formalnega postopka zakona o prostorskem načrtovanju. Pripombe, ki so bile dane na tej seznanitvi, smo evidentirali, bodo obravnavane in na podlagi odziva ljudi bomo tudi zaključili stališča do pripomb. Na podlagi sprejetih stališč, ki jih morata podpisati minister za promet in minister za okolje in prostor, se bo naredil predlog državnega prostorskega načrta, ki bo šel še v mnenja nosilcem urejanja prostora. Po terminskem planu naj bi bila uredba o državnem prostorskem načrtu na Vladi sprejeta konec maja 2010." Na omenjena dejstva so se odzvali v LDS Medvode, in sicer z zahtevo po sklicu izredne seje občinskega sveta, da bi pristojnim državnim organom posredovali zahtevo, naj cesto umestijo iz dodatnega programa v osrednji del resolucije o gradnji avtocest. "Teža poziva občinskega sveta je vendarle bistveno večja kot podpis župana ali posameznega občinskega svetnika. V občini se, žal, obnašamo, kot da nam ta navezovalna cesta pripada, v resnici pa si jo moramo šele izboriti," pravi svetnica in predsednica LDS Medvode Alenka Žavbi Kunaver. Maja Bertoncelj m@bi svet d. o, o. » Jesensko koncertno sezono pričenjamo s prekaljenimi rockerji. Malo je tistih, ki ne poznajo njihovih uspešnic: Deset majhnih jagrov. Ko to tamo peva. Mat k., Tine rine,... V svoji petnajstletni karieri so izdali sedem albumov In Imeli množico koncertov tako doma kot v tujini. TOREK/8. 18.00 KUHNA III ODOJEK NA RAŽNJU : Nejc Kuzmič » Odkrivamo kulinarične talente in kultiviramo pripravo in uživanje hrane. ČETRTEK/10. 19.00 VODEN OGLED RAZSTAVE III OBA OBOJE : Renata Grmovšek in Peter Gaber »> Pogovor s slikarko in slikarjem, ki sta slikala isto sliko. Oba isto in oba naenkrat. In ne enkrat samkrat. PETEK/11. 21.00 TEMATSKI VEČER III GLAM METAL : Matevž Križaj »> Na tematskih večerih bomo predstavljali različne glasbene zvrsti iz različnih obdobij, pospremili jih bomo z vldeoprojekcijaml, posebnim ambientom, animacijskim programom,... PONEDELJEK / 14. 19.00 DELAVNICA III KREIRAJ SVOJE ŽIVLJENJE : Sabina Sušnik >» Brezplačna delavnica je namenjena tako mladim, kot starejšim. Pogovor bo tekel o aktualnih življenjskih temah in problemih. Lahko se boste naučili tudi osnov tehnike sproščanja, ki posamezniku pomaga, da se umiri pred "napetimi situacijami". SREDA/16. 20.00 POTOPISNO PREDAVANJE III BURMA : Rok Kofol ■» V sodelovanju z društvom Shappa. PETEK/18. 20.00 JAM SESSION III AKUSTIKA : Matej Sušnik •» Improvizirano muziclranje na akustičnih inštrumentih je tipična klubska dejavnost, ki Izredno spodbuja ustvarjalnost In kreativnost mladih. Še prej pa bomo predvajali učni dvd za Igranje bobnov. SREDA/23. 20.00 PROJEKCIJA DOKUMENTARNEGA FILMA///HOME : Simon Ručigaj >» Projekt'Home'(dom) je fascinanten dokumentarec o planetu Zemlja. Namenjen je vsem Zemljanom In je prvi film, ki uradno ni nikakor avtorsko zaščiten. Osredotočen je na prikaz lepot planeta, na kultumo-civlllzacijskl vpliv človeka na okolje ter oriše grožnjo globalnega segrevanja In ogljlčne krize. Govori o spremembah, ki so potrebne, da posledice ublažimo. Pričakujemo ognjevito debato! ČETRTEK/24. 19.30 GOSTOVANJE III Erbergova paviljona Graščine Dol: otvoritev fotografske razstave III IZGUBLJENA V OBLAKIH : Emina Djukič >» Gostovanje razstave, ki se od stanja zazrtosti v nebo preko obstanka na mestu tenkočutno pretaka v stanje zazrtosti vase. PETEK/25. 20.00 KONCERT III EVA HREN (etno folk) »> Veliko je odličnih skupin, ki posodabljajo slovensko ljudsko-glasbeno dediščino, toda na tak način nI tega naredil še nihče. Eva Hren & Sladcore na pretanjen, mlnimailstičen, obenem pa nadvse Igriv, duhovit, prešeren. Izviren, sodoben način Izvajajo slovenske ljudske pesmi. Predelane pesmi so sveže, mehke, voljne, lepše kot kdajkoil. In neznansko zabavne! SOBOTA/26. 10.00 SIMPOZIJ III MORSKA AKVARISTIKA » Prvi mednarodni simpozij na to temo s predavatelji s Hrvaške, Italije In Francije. PONEDELJEK/28. 20.00 DELAVNICA/// KREIRAJ SVOJE ŽIVLJENJE : Sabina Sušnik PETEK/2. 10. 21.00 TEMATSKI VEČER/// DISCO HOUSE : Damjan Svoljšak SOBOTA/3. 10. 11.00 PROJEKCIJA///PRAVLJIČNO MEDVODJE : Produkcija počitniških ustvarjalnih delavnic »> Več spodaj. TOREK/6. 10. 18.00 KUHNA III RIŽOTA : Tilen Pribela PRAVLJIČNO MEDVODJE Letos že četrte otroške poletne delavnice so minile v znamenju ustvarjalnosti, zabave in sončnega vremena. Poleg modeliranja, oblikovanja, sestavljanja, barvanja in olepševanja pravljičnih bitij ter njihovih domov smo se vsak dan pošteno razgibali (pri dveh strokovnih mentorjih za telovadbo in ples), si za oddih ogledali risanko ali film, včasih pa smo ušpičili tudi kakšno lumparijo. Za naporno delo prvega tedna smo se v petek nagradili s čolnarjenjem po Zbiljskem jezeru in kepico sladoleda. Drugi petek pa smo zvečer ob 18. uri staršem predstavili (skoraj) vse, kar smo ustvarili. Čisto glavni dosežek, se pravi animacijo, za katero je bilo potrebno toliko truda, pa bomo predstavili v soboto, 3. oktobra ob 11. Uri V MC Jedro. P.Geber Delovanje Javnega zavoda Mladinski center Medvode omogočajo: OBČINA MEDVODE / JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI / MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT, URAD RS ZA MLADINO / MINISTRSTVO ZA KULTURO / Medijski pokrovitelj: Gorenjski GlBS 18 - SOTOČJE ■ Ljudje in dogodki I Vesela harmonika Dolenjcu Na devetem tekmovanju v igranju na diatonično harmoniko na Senici se je predstavilo 24 harmonikarjev. Zmagovalec Vesele harmonike prvič Dolenjec Blaž Brudar. Zmagovalci po starostnih skupinah (z leve): Blaž Brudar, Tadej Drlink, Ana Jesenovec in Marjan Vehovec Stane Planine iz Zg. Pirnič na harmonike igre in jih tudi izdeluje Sp. Senica - Na Senici je v organizaciji tamkajšnjega KUD Fran Saleški Finžgar 7. avgusta potekala deveta "Vesela harmonika Senica 2009". V štirih starostnih skupinah se je predstavilo 24 tekmovalcev. V najmlajši starostni skupini (letniki 1997 in mlajši) je bila s 87 točkami najboljša Ana Jesenovec iz Stare Loke, letošnja evropska prvakinja do deset let. V skupini 2 (letniki 1993 do 1996) je zmagal Blaž Brudar iz Vinje vasi pri Novem mestu, ki je z osvojenimi 88 točkami postal tudi skupni zmagovalec letošnje Vesele harmonike. Na Senici je nastopil prvič in zabeležil že svojo petindvajseto zmago. V skupini 3 (letniki 1964 do 1992) je največ točk, 85, zbral Tadej Drlink iz Malenskega Vrha, v najstarejši skupini (rojeni leta 1963 in starejši) pa Marjan Vehovec iz Smlednika (65 točk). Letos so s pokali prvič nagradili tudi tri najbolj povprečne tekmovalce, tiste, ki so bili po osvojenih točkah v zlati sredini. To so bili Matija Grčar iz Ra- domelj (68 točk), že omenjeni Marjan Vehovec in Nina Legan iz Dvora pri Žužemberku (oba 65 točk). "Vsako leto poslušamo kvalitetnejšo veselo harmoniko. Ocenjujemo dinamiko, ritem in tehniko," je pojasnil Zvone Richter, tudi letos v vlogi predsednika komisije. Je občan Medvod, najbolj se navdušuje nad klasično glasbo, je pa veliko preposlušal tudi harmonike: "Oče je igral harmoniko še do predlani, star je 97 let, tako da sem jo doma poslušal dan in noč." Občinstvo in tudi komisijo so najbolj navdušili mladi harmonikarji. "Neverjetno sem presenečen, kako so mladi dobri," je potrdil tudi Roman Tehovnik iz vrst organizatorja. Na Veseli harmoniki je nastopilo tudi nekaj občanov Medvod. V najstarejši skupini je komisijo najbolj navdušil Marjan Vehovec iz Smlednika, letnik 1948, ki harmoniko igra že 54 let: "To je kar nekako v rodu. Sem samouk. Na Veseli harmoniki sem nastopil tretjič in vesel sem te zmage. Igram približno vsak drugi dan po uro, dve. To kar zadostuje. Še napredujem. Igram na raznih obletnicah, bil sem tudi član ansambla Gruntarji, s katerim smo nastopali tudi po veselicah." V najstarejši skupini se je predstavil tudi 62- letni Stane Planinc iz Zg. Pirnič, ki ne le, da harmoniko igra, temveč jih tudi izdeluje in popravlja. "Harmoniko igram že od otroštva. Je ljudski instrument in kamorkoli prideš z njim, si dobrodošel. Igram povsem za mojo dušo, ne za tekmovanja. Se jih pa občasno tudi udeležujem. Ko sem kaj jezen, vzamem v roke harmoniko, in vse je takoj dobro," je dejal Planinc, ki zadnje leto in pol harmonike tudi izdeluje: "Ko sem bil v službi, sem veliko popravljal elektrotehniko, sedaj, ko sem v pokoju, pa sem se ljubiteljsko lotil še izdelave in popravila harmonik. To je kot moj hobi. Na vseh tekmovanjih igram na svojo harmoniko." Največ točk (76) med občani Medvod si je sicer priigral Tomaž Dobnikar s Topola, ki je nastopil v drugi skupini. Maja Bertoncelj Zgradili čisto pravo cerkev Sora - Predzadnji teden počitnic so v župniji Sora pripravili oratorij, ki se ga je udeležilo 130 otrok. Teden so preživeli ob spoznavanju življenja sv. Frančiška Asiškega in po njegovem zgledu zgradili cerkev. "Sveti Frančišek je kmalu po spreobrnitvi začutil, da mora popraviti cerkev. Začel je popravljati neko propadajočo podružnično cerkev, nato pa mu je Gospod razodel, da je poklican obnoviti vesoljno Cerkev," je zgled, ki so mu želeli slediti, opisal sorški župnik Jože Čuk. Nakupili so vse potrebno in se lotili gradnje sedme podružnične cerkve v župniji Sora. Pri projektu so, razen najmlajših, sodelovale vse skupine, v katere so razdelili udeležence oratorija. S skupnimi močmi so poskrbeli za zunanjo in notranjo opremo, saj so starejši pomagali pri gradnji in izdelavi steklenih barvnih oken, mlajši pa so izdelovali strešnike, svetnike ali jaslice iz različnih materialov ter križev pot. Otroci so bili ves teden polno zaposleni, a so kljub temu našli čas za izlet v Vipavski Križ in kopanje v Žusterni. Gradnjo cerkve so končali dan pred zaključkom oratorija, na katerega so povabili tudi starše. Kartonasta cerkev ni stala dolgo, saj jo je že drugi dan uničila nevihta. "Čeprav je stala samo en dan, nam je povzročila ogromno veselja in ponosa, da smo jo zgradili. Če veš, zakaj nekaj delaš, potem noben napor ni odveč," je bistvo letošnjega oratorija povzel župnik Čuk. Peter Košenina, foto: arhiv župnika Jožeta Čuka SOTOČJE - 19 I Ljudje in dogodki ■ Pirniče četrtič v znamenju telet Semanji dan na Telečjem že poznajo zunaj meja medvoške občine. Pirniče - Na Telečjem, kot tudi pravijo Pirničam, so v nedeljo, 6. septembra, že četrtič pripravili Semanji dan. Prireditev je bila dobro obiskana, največ zanimanja gledalcev pa sta požela sprehod telet in dirka, ki mu je sledila. Na tekmovanje se je prijavilo šest štiričlanskih ekip, ki so morale najprej po nekaj deset metrov dolgi "modni brvi" sprehoditi čisto pravo tele, nato pa preoblečene vanj še opraviti s progo, polno zahtevnih ovir. Umetniški vtis ekip z modne revije telet je posebna komisija združila s časom, doseženim v dirki, in razglasila zmagovalce - ekipo Štirje letni časi. Telička ekipe Bačnik team so razglasili za najlepšega, čeprav mu je bilo pred množico nasmejanih ljudi kar malo nerodno in je na modni brvi pozabil na počasen, eleganten korak. Brez spodbude je zdirjal nazaj v hlev, Bačnik team pa za njim. Na Semanjem dnevu so ob glasbi več ansamblov stregli le z dobrotami domače, slovenske kuhinje. "Prireditev je že presegla lokalne okvire, saj smo med obiskovalci opazili veliko ljudi iz drugih občin, pa tudi nekaj tujcev. Število domačinov se poveča v času dirke, pred njo pa je na prireditvi bistveno več ljudi iz drugih krajev kot Pirničanov samih," je pisano paleto gostov opisala nova predsednica turističnega društva Cvetka Židan in za prihodnje leto obljubila nekaj sprememb v programu. Telički in dirka telet bosta kot glavni atrakciji v njem gotovo ostala. Peter Košenina Nova predsednica TD Pirniče Cvetka Židan (tretja z leve) je skupaj z drugimi člani Najuspešnejše so bile članice ekipe Štirje letni časi. Eleganco s parade so skrbela za društveno stojnico. nadgradile s hitrostjo v dirki z ovirami in zmagale. Počitnice v pravljičnem Medvodju Mladinski center Medvode je četrto leto zapored organiziral brezplačne počitniške delavnice za otroke, stare od sedem do štirinajst let, ki so trajale štirinajst dni. Na delavnicah petdeset otrok. Domovanje za pravljična bitja sta skupaj z drugimi otroki naredila tudi Timotej in Lan. Medvode - "Čeprav so ciljna populacija mladinskega centra mladi, stari od 15 do 29 let, smo se vseeno odločili za organizacijo otroških delavnic," je povedal Matija Fro-ehlich, v. d. direktorja Mladinskega centra Medvode, ter navedel razloge za takšno odločitev: "Vsako leto je zanimanje za delavnice večje, kar pomeni, da očitno tovrstne organizirane dejavnosti v naši občini primanjkuje. Koncept delavnic je kreativnost in ustvarjalnost, otroci po zaključku delavnic staršem predstavijo rezultate svojega dela. V zadnjem času so to predvsem "stop motion" animacije. Delavnice omogočajo otrokom prvi stik s starejšimi mentorji, ki delajo v mladinskem centru, ter samimi prostori centra. Prve pozitivne izkušnje so še kako pomembne, da se bodo otroci tudi kasneje vračali v center in se vključevali v razne kvalitetne dejavnosti. Na žalost ima veliko ljudi še vedno neupravičene predsodke o delovanju mladinskega centra. Zato delavnice tudi staršem omogočajo, da spoznajo mentorje in prostore." Letošnjih delavnic se je udeležilo 50 otrok, zanimanja je bilo sicer še več, a so jih zaradi finančnih zmožnosti sprejeli toliko. Zanje je skrbelo šest mentorjev. Vodja je bil Peter Gaber, ki je pojasnil, kaj vse so počeli v štirinajstih dneh: "Letošnja tema delavnic je imela naslov Pravljično Medvodje. Izdelovali smo makete kot domovanja za pravljična bitja, pa tudi sama bitja. Pravljično Medvodje je zgodba, ki se je dogajala pred stoletji, tisočletji, ko so bili tukaj škratje, vile in troli, ni pa še bilo ljudi. Iz vsega skupaj smo potem naredili še animacijo. Poleg tega so imeli otroci tudi športne igre, plesali so, čolnarili na Zbiljskem jezeru, tako da je bilo pestro in zanimivo. Trudili smo se, da bi v otrocih prebudili čim več ustvarjalnosti. Z njihovi izdelki sem zadovoljen, saj so večinoma lepo uspeli." Maja Bertoncelj 20 - SOTOČJE Ljudje in dogodki, oglasi I Julija in avgusta 2600 gostov V avto kampu Smlednik je bilo letos poleti največ Nizozemcev. Julija in avgusta je kamp obiskalo 2600 gostov, zabeležili so 5200 nočitev. Pozna se zapora mostu. Dragočajna - Avto kamp Smlednik v Dragočajni ima sto enot in tri novejše bun-galove, kar pomeni, da naenkrat lahko sprejme okrog tristo gostov. Z letošnjo sezono so zadovoljni, pravijo pa, da se pri obisku pozna zapora mostu čez Savo. "Julija je kamp obiskalo 1300 gostov, zabeležili smo tri tisoč nočitev. V primerjavi z enakim obdobjem lani to pomeni, da je število nočitev enako, čeprav je kamp lani julija obiskalo tristo gostov več. Tudi avgusta smo zabeležili 1300 gostov, število nočitev pa je bilo 2200, lani avgusta jih je bilo tri tisoč. To je približno tako, kot smo pričakovali. Kamp imamo odprt do 15. oktobra, gostov je še nekaj, tako da računamo, da bo septembra še okrog petsto nočitev," je povedal Srečo Rozman, predsednik Turistične zadruge Dragočaj-na - Moše, ki je lastnica kampa. Med tujimi gosti prevladujejo Nizozemci, veliko je tudi Nemcev, Francozov, Italijanov. Je pa v kampu tudi veliko Slovencev, predvsem pavšalistov. Teh je okrog 35. Zanje je poleti kamp Smlednik skorajda prvi dom. "Z ženo sva pavšalista že deseto sezono. Oba sva invalida. Živiva v bloku, tako da prideva sem skoraj vsak dan in potem ostaneva do večera. Je blizu, je mir, svež Receptor Tilen Stenovec pravi, da gostje v kampu lahko dobijo veliko propagandnega materiala, vključno z zemljevidom Ljubljane. zrak, prijazni ljudje," je z bivanjem v kampu zadovoljen dr. Vladimir Stiasny iz Kranja. Kamp radi obiščejo tudi domačini, saj je v sklopu kampa igrišče za tenis in za odbojko na mivki. V ponudbi kampa je prostor za piknik, izposojajo pa tudi avtodom. Ker želijo nadgraditi kvaliteto ponudbe, gradijo nov gostinsko -turistični objekt, v katerem bo restavracija, sanitarije in sobe. Upajo, da ga bodo odprli vsaj v dveh letih. Maja Bertoncelj PICERIJA IN SPAGETERIJA HARLEKIN (PR'KRAL) NA VERJU Nudi vsak dan v tednu Aj odlične pice, mMt testenine in druge ^Sfivr jedi po naročilu. V l^ČTROŠKA IGRALA 01/362 12 20 PRIDI, POKUSI IN SPOZNAJ, DA PICERIJA HARLEKIN JE NAJ, NAJ... BAR VILI Avtokamp Smlednik v Dragočajni odprto vsak dan od 10. - 24. ure Ob petkih, sobotah in nedeljah ocvrte postrvi, jedi z žara, sladice ... Tel. 040/22 19 45 Možnost piknikov po predhodnem naročilu! Marina Stara s.p. Turkova ul. 21, 1215 Medvode ŠIVANJE ŠIVANJE ŠIVANJE Modno oblikovanje, šivanje po meri (od slavnostnih do vsakdanjih oblačil), šivanje za močnejše postave, drobna popravila (krajšanje, ožanje ...) DELOVNI ČAS PO PREDHODNEM NAROČILU Informacije po tel.: 040/354 018, MARINA DIZAJN, Marina Stare s.p.,Turkova ulica 21, 1215 Medvode PRODAJA, MONTAŽA IN VZDRŽEVANJE: GARAŽNIH - vhodnih - stranskih - protipožarnih - kletnih vrat POOBLAŠČENI PRODAJALEC A KCIJA GARAŽNA VRATA nadaljinskoupravljanje z montažo in DDV že od 929 EUR dalje SOTOČJE - 21 I Ljudje in dogodki ■ V sandalih iz Žlebov v Francijo Lado Vidmar iz Žlebov ima namen v treh etapah prehoditi pot do Atlantika. Poleti je prehodil prvo etapo od doma do Albertvilla v Franciji v dolžini 1100 kilometrov. Na poti je bil dvaindvajset dni. Žlebe - Lado Vidmar se je konec maja peš in sam podal na pot do Albertvilla v Franciji. Zanjo se ni odločil iz kakšnih verskih razlogov, temveč je pot vzel predvsem kot veliko izkušnjo v življenju. 52-letni Vidmar je sicer nekdanji alpinist, ki je od svojega osemnajstega do tridesetega leta starosti resno plezal, tudi v tujini: v Franciji, Južni Ameriki, na Novi Zelandiji, v Rusiji, v Fanskih gorah v Tadžikistanu in v indijski Himalaji. Letos ste se peš podali na pot do Francije. Kako to? "To ni neka nova ideja. Veliko je slišati o Jakobovi poti, o poti Camino, 807 kilometrov dolgi starodavni romarski pešpoti od francoskega mesteca pod Pireneji do enega največjih svetovnih romarskih središč Santiago de Com-postella v Španiji, kjer je grob apostola sv. Jakoba. Jaz pa sem rekel, zakaj ne bi šel na pot kar od doma. Odločil sem se, da letos, torej v prvi etapi pridem do Albertvilla v Franciji. To zame ni kot božja pot, temveč kot pohod, izkušnja v življenju." Od kdaj pa je bila ta ideja v vas? "Lani poleti mi je prišlo na misel, letos spomladi pa sem se odločil, da bom šel." Zakaj sploh? "Zaradi izziva, preizkusa samega sebe, da se sam organiziram, doživim sebe. Na poti srečaš le nekaj ljudi, drugače si sam, imaš čas razmišljati o sebi, o svojih dobrih, slabih lastnostih. Na poti sem okrepil svoj karakter, svoja načela, filozofijo." Kakšen je bil odziv doma? "Pri nas je tako, da z ženo pustiva drug drugemu zelo veliko osebne svobode in v bistvu je bila žena te moje odločitve vesela. Kar se tega tiče, mi "drži štango", kot se reče po domače, pa tudi jaz njej pri njenih odločitvah. Na ta način se dopolnjujeva." Da bi šla na pot skupaj? "O tem nisva razmišljala in mislim, da tudi na moje naslednje etape ne bo šla z menoj. To, da greš sam, je zelo dobro. Vem za primere, ko je šlo skupaj na pot več ljudi, pa so potem hodili vsak za sebe. Če si sam, nimaš nobenega problema, če sta dva, jih je tisoč. Je povsem drugače. Jaz sem se pač odločil, da grem sam, in se mi zdi, da je to idealno." Kdaj ste odšli na pot in kako dobro ste jo poznali? "Od doma sem šel 30. maja, na cilju sem bil 20. junija, torej sem hodil 22 dni. Najprej sem šel na Petelinca, na Jakoba, saj je v Compostel-li tudi Jakob. Vmes sem šel še na Jakoba nad Brezovico, v Ločnico in naprej proti Gorenjski v Italijo. Do tu sem pot seveda poznal, od Rateč naprej pa ne. Imel sem zemljevid samo z reliefom in nanj sem vrisal pot, tako da nisem vedel niti, kje so prelazi, koliko so visoko, niti v kako velike kraje bom prišel. Na zemljevidu so bile samo pike in imena, tako da je bilo prav vse zame nekaj novega. To sem naredil nalašč, da čim manj vem vnaprej, da sem motiviran. Poznal sem sicer Cortino, ker sem tam že plezal, a tokrat sem šel po samosvoji pokrajini Kadore, ker me je zanimalo, kakšna sploh Ka-dore, o čemer govori znana pesem, je. Če se vrneva v Trbiž, sem od tam šel proti Klužam do Dolmezza, zavil desno v Karnijske Alpe do Ampezza. Od tam čez Kadoro do Cortine čez prelaz Falzarego na Passo Pordoi, pot nadaljeval ob jezerih pod Alpami, čez prelaze do ravnega dela 250 km severno od Bergama do Biella, ko je bilo pet dni hoje po cesti, ob industrijskih conah, pa potem čez do doline Aoste, do Ivrea, potem po dolini Aoste do pod Mont Blanca, čez mali St. Bernhard v Burg St. Moritz, čez naslednji prelaz in v Albertville. Prehodil sem 1100 kilometrov, koliko je bilo višinskih metrov, ne vem, je pa bil vsak prelaz visok čez dva tisoč metrov." Najlepši del poti? "Pot je bila čustveno zelo nabita. Poanta take poti je, da spustiš sebe z vajeti, da čustvom in nagonom, ki jih imaš v sebi, daš prosto pot. Če ti to uspe, potem se vse idealizira. Ko si malo utrujen, pa si rečeš, joj bi bilo fino, če bi bila na lepem mestu ena klopca, pa je potem točno za ovinkom. V tem smislu. Če si sam, to res doživljaš stoodstotno, imaš možnosti, da doži-viš sebe kot človeka, prvobitnega, tisto bitje, ki se ravna po vzgibih, in to se mi zdi najboljše." Koliko je pot kondicijsko zahtevna? "Zame ni. Problem bi bil najbrž za tiste, ki niso vajeni hoditi. Mi smo že v osnovno šolo hodili peš iz Žlebov v Presko. Nam je bila to enajsta šola. Se mi zdi, da sedaj otrokom, ki jih v šolo vozijo z avtobusom, kar nekaj manjka, manjka ena velika otroška izkušnja. Na poti, kar se fizične pripravljenosti tiče, nisem imel nobenih težav. Hodil sem od šestih zjutraj do osmih, devetih, desetih, enajstih zvečer, vmes se malo ustavil, zjutraj na kavici, za kosilo v gostilnah ob poti. Ko se je stemnilo, sem pogledal naokoli, kje bi se dalo uležati. Imel sem zelo zanimive bivake: pod mostom, nad galerijo na koncu tunela, sredi krožišča. To so zanimivosti, ki si jih en sam lahko privošči, večja skupina pa že težko." Torej se na pot kaj posebej niste pripravljali? "Ne, ker sem že tako vseskozi aktiven. Dvakrat do trikrat na teden tečem na Katarino, enkrat, dvakrat na mesec na Grmado. Ohranjam osnovno fizično kondicijo, poleg tega mi to ustreza." Kaj ste vzeli s seboj na pot? "Skupaj z nahrbtnikom je bilo stvari za okrog dvajset kilogramov: fotoaparat, spalna vreča, puhasta bunda, za preobleč, ene sandale in ene bolj pohodniške superge, plinski grelnik, da sem si skuhal kavo, dežni plašč, dežnik, skratka najnujnejše." Lado Vidmar na poti v odsevu ogledala Skulptura pred Cavalesejem 22 - SOTOČJE Skoraj celotno pot je prehodil kar v sandalih. Hodili ste torej v sandalih? "V sandalih sem prehodil devetdeset odstotkov poti, najzahtevnejše dele pa v športni obutvi. Sandale so se izkazale kot super odločitev. Pa zanimivo, da jih sploh nisem uničil. Ravno sedajle jih imam na nogah." Ste si hrano kuhali? "Hrane si nisem kuhal, saj so bili v restavracijah meniji kar ugodni, kar pomeni od osem do štirinajst evrov. Na koncu sem prišel skozi z manj kot dvajset evri na dan. S hrano in pijačo res ni bilo nobenih težav, tudi ljudje so zelo prijazni, komunikativni. Najdaljša razdalja med dvema krajema je bila sedem, osem kilometrov, na prelazih malce več. Ko sem enkrat ugotovil, da imajo v restavracijah kosila samo od dvanajstih do dveh, sem se temu prilagodil. Ustavil sem se v restavraciji, pojedel, kar sem mislil, in šel naprej. Zjutraj tako nikoli ne jem, za zvečer pa sem vmes kupil nekaj malega, kakšen košček salame, žemljico. To je bilo dovolj. Izgubil sem pet, šest kilogramov, tako da sem sedaj na idealni teži, sem izgubil tistega nekaj malega maščobe, ki sem jo imel." Torej je bilo vse super? "Vse je bilo super, edini majhen problem je bilo umivanje. V hribih še najdeš potok, v ravnem delu pa ne. Skoraj deset dni se nisem umival. Če si se opraskal s kakšno travo, je peklo, ker je bilo ob cesti veliko umazanije. Paziti je bilo treba na razbito steklo, žeblje. Kar se tega tiče, je pri nas mnogo bolj urejeno in lepše. Ko se je začelo temniti, je bil čas za postavitev prenočišča. ■ Ljudje in dogodki I S poti na mali St. Bernhard Imajo pa Italijani kakšne druge stvari bolje urejene kot mi, na primer ločeno zbiranje odpadkov, otroška igrišča, ohranjanje kulturne dediščine. Na tem področju je pri nas obdobje, ki smo ga preživeli, naredilo svoje. Bistvena razlika med Slovenijo in Italijo pa je predvsem v tem njihovem ponosu." Cilj je bil v Albertvillu. Ste potem tam ostali kakšen dan? "Ne. Moj brat je bil tako prijazen, da je šel z nečakoma do tja na izlet in so me v Albertvi-llu pobrali. Nekaj smo skupaj pojedli in se odpeljali domov." To je bil potem vaš letošnji dopust? "Ja, najbolj idealen dopust do sedaj." Vas je to, da ste bili toliko dni sam na poti, kaj spremenilo? "Mislim da. Bistveno manj sem vzkipljiv, dnevna politika me še manj zanima kot me je prej. Spoznaš, da nič ne dosežeš, če hitiš. Hitrost je nepomembna. Bolj se splača delati umirjeno. Počasi in s premislekom se naredi bistveno več, lažje, z manj slabe volje in živčnosti, stresa." Vaša naslednja etapa bo, kot ste dejali, Francija. Kdaj? "Ne vem. Ko bo v meni dozorelo. Namen imam priti do Atlantske obale, za kar bom najbrž potreboval še dve etapi: prvo čez Francijo in drugo čez Španijo. Morda pa me bo pot v naslednjih etapah zanesla še na vzhod." Maja Bertoncelj, foto: arhiv Lada Vidmarja Drevaki v etnološkem parku na začetku doline Val Camonica Slikovna uganka Kako dobro poznamo našo deželo? Čeravno nizka, se naša občina ponaša s številnimi slapovi kot značilnimi naravnimi znamenitostmi višjega sveta. Ena takšnih je stopničasti slap na sliki, ki pa je kot mnogi drugi skrit in neoznačen, kot da ga ne bi hoteli pokazati. Kako pridemo do slapu na spodnji fotografiji? Odgovore pošljite do konca septembra na naslov Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj, s pripisom "za Sotočje". En pravilen odgovor bomo izžrebali in ga nagradili. V julijski številki pa smo vas spraševali, kje je nastal spodnji posnetek. Na sliki je kmetija Alojza Bukovška v Babnem dolu, pridelujejo pa več vrst medu, medeni liker, cvetni prah, propolis, sveče iz čebeljega voska, čebelje matice - Kranjice ter se ukvarjajo z ovčerejo (jezersko-solčavska pasma). Nagrado prejme Neža Ožbold iz Ljubljane. Čestitamo. Jože Praprotnik, avtor slikovne uganke KOLOVOZ, d. o. o., Zbilje 95, 1215 MEDVODE Če iščete RAČUNOVODSKE STORITVE, smo pravi naslov za vas. Pokličite nas po telefonu: 01/3613-564 SOTOČJE - 23 Vrt, oglasi Septembrsko slovo od poletja Sedaj je tudi že čas, ko že lahko začnemo razmišljati o naših jesenskih zasaditvah gredic in korit. Temperature v zadnjih dneh kažejo na iztekajoče se poletje. Čeprav so jutra že hladna in dnevi krajši, pa to še ne pomeni slovesa od naših poletnih rož, saj bodo ob pravilni oskrbi in kanček naklonjenem vremenu ostale lepe še do konca septembra. Zelo pomembno je, da sedaj še toliko bolj skrbimo za higieno naših rastlin. Zaradi obilice dežja in hladnih noči ter jutranje rose so rastline še bolj dovzetne za napade plesni in gnilobe. Poškodovane dele rastlin sproti temeljito odstranjujemo in se tako izognemo prenosu na druge rastline. Septembra so naše rože najbolj bujne, zato jih moramo izdatno gnojiti z ustreznimi gnojili, ki smo jih uporabljali skozi celotno sezono. Bujne zasaditve sedaj tudi fotografiramo, da bomo prihodnje leto vedeli, katere rastline so nam uspevale dobro in katere ne, ter si tako močno olajšali delo pri načrtovanju novih zasaditev. Izteka pa se tudi čas za pripravo potaknjencev balkonskih in ostalih enoletnih rastlin, ki jih želimo ohraniti za prihodnje leto. Uporabimo zdrave dele rastlin, z največ 3-4 listi. Potaknemo jih v zemljo, namenjeno potaknjencem. Ukorenin-jenje lahko pospešimo s hormonskimi pripravki. Sprva mlade rastlinice le pršimo z vodo, nato pa jih po dveh tednih začnemo previdno zalivati. V tem času že razvijejo koreninski sistem. Septembrske zasaditve so kljub nižjim temperaturam še vedno lepe. Sedaj je tudi čas, ko že lahko začnemo premišljevati o naših jesenskih zasaditvah gredic in korit. Lahko si že kupimo spomladanske čebulice, saj je sedaj njihova izbira največja. V vrtnarskih centrih in vrtnarijah pa si lahko prav tako že ogledamo rastline, ki nas bodo razveseljevale skozi jesen, zimo in pomlad. Rok Kogovšek ^sin Spoznajte 'sestrah iS^T spravite"1 cnravitn»03 j ipnj^bodo 'S?«—* oógovor»j epo5wte= ---■■vnïwep"511 Gorenjski Glas 24 - SOTOČJE En člen v uspešni zadrugi Kmetijstvo Janez Šušteršič je prejel priznanje Zadružne zveze Slovenije za prispevek k razvoju zadružništva. Medvode, Gornja Radgona - Zadružna zveza Slovenije je na kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni kot vsako leto podelila priznanja zadružnikom, zadružnim delavcem in zadrugam za izjemne rezultate in aktivnosti pri razvijanju in utrjevanju kmetijskega in gozdarskega zadružništva. Po sklepu upravnega odbora je letos podelila sedemnajst priznanj za prispevek k razvoju zadružništva in tri priznanja za trajen doprinos k razvoju zadružništva. Priznanja je prejelo tudi šest zadrug ob njihovih jubilejih. Priznanje za prispevek k razvoju zadružništva je prejel tudi Janez Šušteršič iz Seničice, in sicer na predlog Kmetijske zadruge Medvode, katere predsednik je drugi mandat. "Pod njegovim vodenjem je zadruga postala poslovno uspešna in prepoznavna po vsej Sloveniji. Vodi domačo kmetijo in je aktiven soustvarjalec družbenega in gospodarskega življenja v Medvodah, med drugim tudi član občinskega sveta občine od njene ustanovitve. Bil je svetnik v svetu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in predsednik slovenskega kmečkega gibanja," je bilo povedano ob podelitvi priznanja. "Dobili smo priznanje kot zadruga, ko smo proslavljali 60-letnico, obnovili poslovalnico. Osebno pa je to moje prvo priznanje s strani Zadružne zveze Slovenije. Zasluge pa niso samo moje, temveč vseh sodelavcev, oziroma Janez Šušteršič s svojim prvim priznanjem, ki ga je prejel od Zadružne zveze Slovenije. ljudi, ki jih predstavljam. Samo en človek ne more narediti veliko. Sem eden izmed členov, ki pomenijo uspešno Kmetijsko zadrugo Medvode, predvsem pa odlične odnose v njej," je povedal Janez Šušteršič, ter nadaljeval: "Priz- nanje mi pomeni predvsem to, da so me soglasno zanj predlagali domači ljudje, upravni odbor naše zadruge, kar je zadružna zveza tudi sprejela." Maja Bertoncelj Člani Novega Paradoksa pobirali krompir Seničica - V Novem Paradoksu, slovenskem društvu za kakovost življenja, ki ima na Svetju eno od osmih stanovanjskih skupin, o čemer smo v Sotočju že pisali, se radi povezujejo z bližnjo okolico. Osebe s težavami v duševnem zdravju ali duševni bolniki za rehabilitacijo duše in telesa radi poprimejo tudi za fizično delo. Tako so se odločili, da predsedniku Kmetijske zadruge Medvode, kmetu Janezu Šušteršiču, pomagajo na polju in so na Bonovcu pobirali krompir. Po opravljenem delu so se okrepčali ob dobri domači malici, pogasili žejo z brezalkoholnimi pijačami in veselo nazdravili delovni zmagi, ki je bila še posebej sladka, saj sta za delo poleg Šušteršiča poprijela tudi Srečko Brumen, strokovni direktor Novega Paradoksa, in predsednik dr. Borut J. Sommeregger. M. B. KMETIJSKA ZADRUGA MEDVODE Prodajalne: MEDVODE, Cesta ob Sori 11, T.:0i/36i3-300 VODICE, Kamniška cesta 8, T.:oi/8324-oii VIŽMARJE, Tacenska cesta 67, T.:oi/5i24-666 Odpiralni čas: od ponedeljka do petka od 8. do i9. ure, ob sobotah od 8. do i3. ure. OKRASNA TRATA NAJBOLJŠI ČAS SETVE TRATE JE SEPTEMBER, KER TRATA OBLIKUJE MOČNE KORENINE. POSEBNA PONUDBA A TRAVNIH MEŠANIC GNOJILA PREKRIVNA FOLIJA • VALJAR - IZPOSOJA • SEJALNIK IN TROSILNIK - IZPOSOJA SOTOČJE - 25 I Zdravje Varno v naravo Klopi - majhne živali, ki prenašajo hude bolezni. Najbolj poznani sta lymska borelioza, za katero cepiva ni, in klopni meningoencefalitis, proti katerem se lahko cepimo. V ZD Medvode so lani cepili dvesto ljudi. Dr. Rajko Vajd Medvode - Jesen je čas, ko smo veliko v naravi. Sprehodi, tek po gozdu je pravi balzam za našo dušo. V naravo pa se je potrebno odpraviti tudi varno. V mislih imam klope, ki prenašajo različne bolezni, najbolj poznani pa sta klopni meningoencefalitis - KME (virusna bolezen možganske ovojnice in centralnega živčnega sistema) in borelioza (bakterijska bolezen). Na to temo sva se pogovarjala z Rajkom Vajdom, dr. med. spec., direktorjem ZD Medvode. Klopi torej prenašajo tudi že omenjeni dve hudi bolezni. Katera je hujša, če je odgovor na to sploh mogoč? "Težko je opredeljevati, katera bolezen je hujša. Obe povzročata hude posledice, s tem da ima akutno sploh KME dosti hujše življenjsko ogrožujoče poteke bolezni v krajšem času po vbodu klopa. Pri boreliozi se zapleti lahko pojavijo tudi šele čez leta." Ali pri otrocih omenjeni bolezni potekata v blažji obliki? "Glede na klinično sliko je pri otrocih potek pri KME res nekoliko blažji, kljub temu pa to ne sme biti izgovor za manj resno jemanje same bolezni in zaščite. Glede borelioze pa oprijemajočih podatkov ni." Kot že rečeno, se proti KME lahko cepimo. Priporočate cepljenje? "Cepivo proti KME obstaja, žal pa ga ni proti boreliozi. Proti KME se lahko cepi že otroke od enega leta starosti. Cepljenje priporočam. Cepivo je namreč varno, učinkovito in ljudje ga povečini dobro prenašamo. Najprimernejši čas za cepljenje je zimsko-spomladanski čas, ko klopi še niso aktivni. Sicer pa cepljenje poteka skozi celo leto. Za osnovno cepljenje so potrebni trije odmerki cepiva." Ali drži, da med odmerki ne bi smeli dobiti klopa? "Obstajajo podatki, da bi potek bolezni lahko bil hujši, če bi vbod okuženega klopa dobili med prvim in drugim odmerkom. Po drugem odmerku cepiva pa je imunost že dovolj močna." Kako cepljenje poteka v ZD Medvode? "Proti KME se lahko seveda cepite tudi v našem Zdravstvenem domu. Cepijo vsi osebni zdravniki, pediatri in šolski zdravniki. Žal pa je cepljenje samoplačniško. Lani je bilo pri nas cepljenih od 170 do 200 ljudi, kar je dokaj malo. V Avstriji na primer odstotek ljudi, ki so cepljeni proti KME, presega 90 odstotkov. Imeli so veliko primerov bolezni in ozaveščenost dvignili na tako visoko raven, da se je večina ljudi cepila. Pri nas zaenkrat tega še ni." Cepljenje je ena vrsta zaščite. Kaj še priporočate? "Priporoča se tudi zaščita z repelenti, je pa pri tem zaradi možnosti alergij in drugih kožnih sprememb potrebno paziti pri količini. Ko gremo v naravo, se priporoča nošenje svetlejših oblačil, da klopa lažje opazimo." Spomnim se, da so nas opozarjali, da naj ne hodimo po praproti, češ da je tam največ klopov. Kako je s tem? "To se še danes pogosto sliši, kar pa ni ravno res. Klopi so v vsem grmičevju, tudi na visokih travah, na domači travi, sploh če živimo blizu gozda. Najpogosteje pa se zadržujejo v vlažnih mestih mešanih gozdov z bujno vegetacijo, posebno v nizkem rastlinju ob gozdnih obronkih." Kako pomembno je, da klopa čim prej odstranimo? "Klopa moramo odstraniti čim prej. Verjetnost okužbe se namreč povečuje s časom, ki ga klop preživi v koži. Če je klop prisesan več kot 24 do 48 ur, po nekaterih podatkih pa že po šestih urah, se verjetnost za okužbo močno poveča." Kako klopa najlažje odstranimo? "Najbolje je, da klopa odstranimo s pinceto. Nekateri uporabljajo še druge, uradno nepotrjene pristope, kot je vrtenje klopa v smeri urnega kazalca / v nasprotni smeri ali mazanje klopov z najrazličnejšimi tekočinami. Spet drugi slednje odsvetujejo, ker menijo, da se z mazanjem klopa poveča možnost okužbe. Po odstranitvi klopa je potrebno mesto vboda razkužiti." Kaj v primeru, če glavica ostane v koži? "S stališča bolezni to ni nevarno. Nobenega dokaza namreč ni, da bi se katerakoli od omenjenih bolezni prenašala prek ostanka glavice. Rilček deluje kot nenevaren tujek in se odstrani s hrasto. Niti za odstranitev klopa niti če ril-ček ostane v koži, ni potreben obisk pri zdravniku." Kdaj pa je potrebno obiskati zdravnika? "Če dobimo klopa, se je potrebno opazovati vsaj mesec dni. Pozorni morate biti na znake za bolezen, na rožnat kolobar na koži, ki se veča, pri tem pa v centru bledi. Vedeti je treba, da ni nujno, da se izpuščaj pojavi na mestu ugriza, lahko se pojavi kjerkoli na telesu. Če opazimo znak za bolezen, je seveda potreben takojšen obisk pri zdravniku." Rdečina je znak za lymsko boreliozo. Kaj pa KME? "Lymska borelioza se ponavadi res pojavi s kožnim izpuščajem. Lahko pa prva faza poteka tudi brez izpuščaja. Sledi ji druga faza, med katero je prizadet centralni živčni sistem, nato pa sledita še fazi, med katerima se pojavi artritis, v kombinaciji s prizadetostjo srca ali brez nje. Klinična slika bolezni se razvija v več letih ali pa samo v nekaj mesecih. Bolezen se zdravi z antibiotiki, terapija pa je tem bolj učinkovita, čim prej se bolezen odkrije. KME pa poteka v dveh fazah. Prva je obdobje navadne viroze, gripozni znaki z visoko vročino, ki hitro mine, lahko tudi slabost, bruhanje, je pa možno tudi, da te faze sploh ne zaznamo. Do druge faze je v povprečju od sedem do štirinajst dni. Pojavi pa se v obliki visoke vročine, hudih glavobolov, trdega tilnika, slabosti, bruhanja. Če se ugotovi KME, zdravljenje poteka simptomatsko. Zdravila torej ni." Za dokazovanje lymske borelioze obstaja tudi test, ki ga lahko kupimo v lekarni. Je zanesljiv? "Samih podatkov o uporabnosti nimamo. Da se ga dobiti v vseh specializiranih prodajalnah in v lekarnah. Zanesljivost naj bi bila 98-odstotna. Test naj nam bo bolj v pomoč, za pomiritev, pa tudi cena ni ravno nizka, da bi ga kupovali ob vsakem vbodu klopa. Najboljša je zaščita z repelenti in cepljenje proti KME." Maja Bertoncelj Klopi so tudi na praproti, ne drži pa, da je to njihovo najpogostejše bivalno okolje. 26 - SOTOČJE V Medvodah dirkale tudi ženske Deveti kolesarski kriterij Medvod je postregel tudi z dobro udeležbo na ženski dirki, na kateri je zmagala Polona Batagelj, ki bo slovensko žensko cestno kolesarstvo zastopala na svetovnem prvenstvu. Medvode - Na prvi septembrski dan se je z 9. kriterijem Medvod v organizaciji ekipe Radenske KD Finančne točke nadaljevala sezona kolesarskih dirk na domačih tleh. Kolesarski večer se je začel z odprtim prvenstvom Medvod, ki ga je dobil Tomaž Kališnik, nadaljeval pa s kvalifikacijskimi obračuni v moški konkurenci, iz katerih se je v finale uvrstilo dvajset kolesarjev. Pred finalom je bila še ženska dirka. Žensko cestno kolesarstvo je v Sloveniji letos naredilo velik korak naprej, za kar je dokaz tudi dobra konkurenca v Medvodah. Zmagovalka je postala Polona Batagelj, ki bo tudi ena izmed treh Slovenk, ki potujejo na svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu. Poleg nje sta to še Sigrid Corneo in gorska kolesarka Blaža Klemenčič. "V ženskem cestnem kolesarstvu sem drugo sezono, prej pa sem šest let tekmovala v gorskem kolesarstvu," je povedala 20-letna Polona Batagelj iz Ajdovščine, ki dirka za italijanski klub. Kot pravi, bo letos s cestnim kolesom prevozila okrog dvajset tisoč kilometrov. In če Batageljeva že ima mesto v reprezentanci za prvenstvo, pa je zmagovalec moške dirke Jure Kocjan (Carmiooro-A Style), ki je po 40 krogih (dolžine 600 m) zbral največ točk, še na listi kandidatov. Na kriteriju Medvod je zmagal drugič, saj je bil najboljši že leta 2005. Drugi je bil Matej Stare (Sava), tretji pa Kristijan Koren (Bottoli). "Kriterij v Medvodah je zame eden najlepših v Sloveniji. Tukaj si vsak želi zmagati," je povedal Ljubljančan Jure Kocjan. Maja Bertoncelj Klobasa šele po sezoni Sora - Zmagovalca letošnje kolesarske dirke za Pomežik luni na Osolnik sta Miran Cvet (KD Hrastnik) s časom 16:55 in Tanja Žakelj (MBK Orbea) s časom 20:38, ki je bila v absolutni razvrstitvi enajsta, torej je predse spustila le deset moških. Na startu je bilo 63 kolesarjev. "Imajo letos na dirki na Osolnik prednost kolesarji s cestnim ali z gorskim kolesom," so se spraševali nekateri gledalci na startu v Sori. Odgovor je jasen: s cestnim kolesom, s katerim sta dirkala tudi oba zmagovalca. Najboljši kolesar na gorskem kolesu je bil na osmem mestu. "Na asfaltnem delu s specialko veliko pridobiš, tako da si v prednosti pred kolesarji na gorskih kolesih. Makadam je bil letos nekaj slabši, cesta ni bila tako gladka. Kljub vsemu je bilo treba peljati na polno," je dejal Miran Cvet iz Hrastnika, ki je na Osol-nik dirkal tretjič in tretjič zmagal. V vodstvu je bil že po kilometru proge in prednost samo še povečeval. Kljub temu da je star 40 let, je v odlični formi: "Sem amater. Dopoldan imam službo, popoldan grem na kolo. Imam pa tudi družino. Letos bom prekolesaril okrog deset tisoč kilometrov." V dolini ga je pred podelitvijo čakala še kranjska klobasa, kar je pokomentiral: "Seveda jo bom pojedel. Tukaj imajo dobre kranjske. Sicer pa pri hrani nič kaj ne pazim." Bolj pa je bil do kranjske klobase zadržan drugouvrščeni, najboljši domačin Rok Tehovnik iz Rakovnika (Mo- Najboljši trije (od leve) Simon Alič, Miran Cvet in Rok Tehovnik z najhitrejšo žensko Tanjo Žakelj tomat Delo Revije, čas 18:22,5), ki je dopoldne dirkal na Roglo, popoldne pa je bil že na domačem Osolniku: "Med sezono na kranjsko klobaso ne pomislim. Na jedilniku so večinoma testenine. Pa še jutri imam dirko, tako da je danes zagotovo ne bom jedel." In kaj je po zmagi dejala Tanja Žakelj, ki je letos neuspešno branila naslov svetovne prvakinje do 23 let v gorskem kolesarstvu? "Na tej dirki sem drugič. Prišla sem na očetovo željo. Zjutraj smo dirkali na Javorč, sedaj še na Osolnik. Cvetu nisem sledila. Začela sem z rezervo, potem pa šla s svojim tempom naprej in prehitevala fante." Maja Bertoncelj SOTOČJE - 27 Šport in rekreacija- Tartan bi si dala kar v sobo "Uživam v tem, kar delam. Pravzaprav bi trenirala še več kot enajstkrat na teden, a ubogam navodila trenerja," pravi atletinja Petra Šink. Medvode - Petra Šink je 29-letna atletinja, članica AK Triglav Kranj. Medvoščanka v letošnji sezoni nastopa v teku na razdaljah od 800 metrov do 21 kilometrov. Že sedaj lahko rečemo, da je to njena najuspešnejša sezona doslej, saj je dosegla osebne rekorde na 800 m (2:12,44), na 1500 m (4:28), in na 3000 m (9:42). Je tudi dvakratna državna prvakinja. Na državnem prvenstvu je zmagala v teku na 1500 in 3000 m. Pogovarjali sva se na Sorškem polju, kjer teče skorajda vsak večer. Za koliko so ti časi boljši od vaših prejšnjih osebnih rekordov? "To pomeni, da sem dosedanji rekord na 800 m izboljšala za skoraj dve sekundi, na 3000 m pa za okrog deset sekund, kar je veliko." Čemu to pripisati? "(smeh) Kaj naj rečem? Predvsem treningu, zaupanju v program treningov, v trenerja." Atletike ste se resno lotili dokaj pozno. Vam je žal za to? "Da bi trenirala atletiko, je bila v bistvu vedno moja želja, a okoliščine so bile takšne, da se to ni zgodilo. Pred tem sem bila kolesarka, pa gorska tekačica. Atletiko sem resno začela trenirati šele lani. Ja, mi je žal za to." Kakšen je preskok pri količini treninga? "Kar precejšen. Na teden imam enajst treningov. En trening traja dve uri do dve uri in pol. Uživam v tem, kar delam. Pravzaprav bi še več trenirala, a ubogam navodila trenerja Branka Škofa. Imam ogromno energije in volje." Kje potekajo treningi? "Na stezi v Kranju in v Ljubljani, treningi krosa pa seveda v naravi, večinoma po Sorškem polju." Vam je ljubše teči po tartanu ali v naravi? "Zelo imam rada stezo. Tartan bi si dala kar po tleh v sobi (smeh), če bi bilo možno. V sprintaricah se zelo dobro počutim. Tek po polju pa je bolj za dušo." Na državnem prvenstvu ste bila brez prave tekmice. Je konkurenca v Sloveniji slaba? "Težko to komentiram. Helena Javornik je suspendirana, Sonja Roman pa, če teče v Sloveniji, teče 800 metrov. Konkurence res ni veliko." Zakaj menite, da je tako? "Zanimanje za atletiko je, problem pa so teki na dolge proge, za katere se atleti kar nekako ne odločajo. Še bolj pride do izraza vztrajnost, volja, garanje." So to že od nekdaj vaše vrline? "Ja, mislim, da ja, drugače verjetno ne bi dosegala takšnih rezultatov." Ste se že preizkusili na tekmah v tujini? "Tekla sem na Hrvaškem in v Italiji. Bilo je super. Na ta tekmovanja sem šla z namenom, da bi imela boljšo konkurenco. Nastopilo je precej več tekmovalk kot pri nas." Letošnji cilji? "Odteči mali maraton v času ene ure in petnajstih minut ali bolje. S tem bi že izpolnila normo za nastop na evropskem pokalu v dolgih tekih. Konec sezone bom nastopila še na evropskem prvenstvu v krosu." Kaj pa cilji v karieri? "Priti še višje, odteči norme za velika tekmovanja. Od tega sem sicer še daleč, lahko pa pride tudi hitro. Glavni cilj je nastopiti na olimpijskih igrah v Londonu leta 2012. Moje glavne discipline pa s trenerjem še nisva dorekla." Ste že tekli z Jolando Čeplak? "Že. To je bilo zanimivo. Skupaj sva tekli na mednarodnem mitingu v Trbižu, in sicer na 800 m. Počutila sem se močno. Šla sem v boj, prvi krog sem ji brez težav sledila, 300 m pred ciljem pa me je odrezalo. Vseeno sem tekla svoj osebni rekord. Bolj mi ustreza, da tečem oba kroga enakomerno, ne da prvega finiši-ram." Rezerve? "Trener pravi, da jih je še veliko: v hitrosti, v moči." Kakšen bo sedajle vaš trening? "Danes imam malo počitka, kar pomeni, da tempo ne bo hud." Petra Šink, letošnja državna prvakinja na 1500 in 3000 metrov Koliko minut je to na kilometer? "Okrog pet minut. Sem pa kar zahteven trening imela včeraj: štirikrat po tisoč metrov v času 3:10 na kilometer." Slovenija je na svetovnem prvenstvu dobila zlato medaljo. Komentar prvenstva? "Prvenstvo sem seveda spremljala in najbolj me je navdušil Primož Kozmus. Bravo, vse čestitke. Lepo je slišati slovensko himno in si ob tem želeti, da bi jo kdaj poslušal tudi po svoji zaslugi." Maja Bertoncelj Jutri test hoje na dva kilometra Medvode - Zdravstveni dom Medvode jutri, 12. septembra, organizira test hoje na dva kilometra, ki bo od 9. do 12. ure potekal pri Plečnikovi kapelici v Preski. Hkrati bodo potekale brezplačne meritve holesterola, krvnega tlaka, prikazali pa bodo tudi oživljanje. M. B. Nova Latino sezona Medvode - S septembrom se je začela nova sezona v ŠD Latino. Plesalci so s treningi začeli že prvi septembrski dan, z rekreacijo za odrasle pa so začeli 7. septembra. Vpišete se lahko na vadbi ali po telefonu 041/537 111 (Teja). Več informacij na www.sd-latino.si. M. B. Tel.: 05/ 971 14 57 Oblak Tomaž Fax: 05/ 97114 58 Zgornja Senica 47 Gsm: 041/ 765 853 1215 Medvode avtolicarstvo@evj-kabel.net Buderus PRODAJA, MONTAŽA, SERVIS OLJNIH IN PLINSKIH GORILCEV Ileršič Marjan s.p., zg. Pirniče 91/i Tel./fax: 01/362-31-78, GSM: 041/630 294 e-pošta: ilersic-sp@siol.net Pooblaščeni servis za ogrevalno tehniko Buderus. 28 - SOTOČJE Šport in rekreacija I V kratkih rokavih v ledeni steni Zlato Plešnik je skonstruiral deset metrov visok plezalni stolp, ki je od julija postavljen pri Športni dvorani Medvode. Še to jesen naj bi omogočal tudi ledno plezanje. Zlato Plešnik v steni (lednega) plezalnega stolpa v Medvodah Medvode - Pri Športni dvorani Medvode so odprli ledeni plezalni stolp. Visok je deset metrov, sestavljen iz štirih plezalnih sten, v katerih bo moč plezati skozi vse leto, predvidoma od jeseni do maja tudi po ledu, kar pomeni, da bo to prva tovrstna umetna ledena plezalna stena na prostem na svetu. Idejni oče ledenega plezalnega stolpa je Zlato Plešnik iz Ljubljane. Je podjetnik, delavnico ima v Vikrčah, in alpinist, v športnem društvu Freeapproved.com zadolžen za izobraževanje. Vodi alpinistično šolo, koordinira izlete, športno plezanje. Kot pravi, so se mu s postavitvijo stolpa uresničile sanje: "Od prve ideje in zamisli, razmišljanja, študije, konstruiranja in preizkušanja ideje lednega plezanja na umetni steni je preteklo že kar nekaj časa. Zamislil sem si ledeni plezalni stolp z deset metrov višine. Sestavljen je iz štirih samostojnih sten. Vsaka stena je široka dva metra in na vsaki so štiri smeri. Skupaj so postavljene v stolp, tako da se lahko pleza še na vmesnih sektorjih. V prvi vrsti je namenjena lednemu plezanju, kjer bi lahko predvidoma plezali od septembra do maja. Z množico modelov sem preverjal konstrukcijo stolpa, zamrzovanje in izdelavo ledu v različnih pogojih. V stenah je hladilna instalacija, predvidoma konec meseca pa bomo namestili še hladilni agregat. Stene so opremljene z oprimki, kar omogoča tudi suho plezanje. Z regulacijo bomo lahko določili različne vrste plezanja naenkrat: na primer ena zamrznjena stena in tri suhe ali obratno. Vsaka stran ima svojo konfiguracijo in s tem tudi različno težavnost. Stolp je s tako rešitvijo uporaben za plezanje skozi celo leto." Kot pravi, je stolp trenutno primeren predvsem za učenje športnega plezanja in rekreacijo, na steni že potekajo tečaji športnega plezanja za otroke, pripravljajo pa tudi alpinistično šolo. Vrednost projekta je ocenjena na okrog 50 tisoč evrov, Plešnik pa v njem vidi tudi poslovno priložnost: "Ledene stolpe, stene bi kot podjetnik rad delal. To je prvi tak- šen stolp po tem principu izdelovanja ledu, ki deluje na hlajenju sten." Maja Bertoncelj Marina Hižar več kot 250-krat na Osolniku Osolnik - Zaključek petnajste akcije Prijatelj Osolnika, ki poteka v organizaciji ŠD Pungert, je bil 30. avgusta. Vsaj dvajset vzponov na Osolnik je sedaj že v pretekli sezoni, ki poteka od avgusta do avgusta, opravilo 225 udeležencev akcije, od tega jih je 24 v akciji sodelovalo prvič. V vpisni knjigi so zabeležili 14.534 vpisov. Dva sta bila na Osolniku prav vsak dan, oba Škofjeločana, in sicer Andrej Šesek, ki na Osolnik vsak dan hodi že pet let in se še vedno ni naveličal, in Bojan Brezovar, ki je 365 vzponov zabeležil prvič. Najvztrajnejša pri ženskah je bila Zdenka Gaber z Godešiča s 332 vzponi, tretja z največ vzponi pa je najvztrajnejša Medvoščanka v hoji na Osolnik, in sicer Marina Hižar, ki je zabeležila 253 vzponov. M. B. Športno društvo Gorenjski glas vabi na 3. tek Gorenjskega glasa Finalna tekma Gorenjskega pokala v rekreativnih tekih in pokala mladih Dobimo se v Preddvoru v nedeljo, 27. septembra, ob 10. uri J pred OŠ Matija Valjavca. j Dolžina proge za ženske in moške je 11.040 metrov, za otroke J in mladince od 550 do 1650 metrov. Prijave sprejemamo na dan i tekmovanja od 8. do 9.45 na startno-ciljnem prostoru pred OŠ. 1 Vabljeni vsi navijači in ljubitelji Gorenjskega glasa! Info: Janez Ferlic, 031/561 663 ali janez.ferlic@gmail.com www.gorenjskiglas.si SOTOČJE - 29 I Šport in rekreacija Treniral tudi z Northugom Smučarski tekač Rok Tršan iz Valburge, član TSK Valkarton Logatec, se je na sezono z mladinsko reprezentanco pripravljal tudi na Norveškem. Slovenski tekači na Norveškem (zadaj na sredini Rok Tršan, spredaj v modri majici Petter Nordhug, v rdeči majici trener Halgeir Lundemo) Tržič - Smučarski tekači so v polnem treningu pred začetkom nove sezone. Trenutno pripravljenost merijo tudi na tekmah na rolkah. Zadnja je bila prejšnji konec tedna v Tržiču, na kateri se je zelo izkazal Rok Tršan iz Valburge, tekmovalec TSK Valkarton Logatec. Med starejšimi mladinci je prepričljivo zmagal, v absolutni konkurenci pa zaostal le za dvema odličnima biatloncema, Janezom Maričem in Klemenom Bauerjem. Tršan je prvo leto član slovenske mladinske reprezentance, ki jo vodi norveški strokovnjak Halgeir Lundemo. Skupne priprave so imeli tudi na Norveškem, kjer so imeli priložnost trenirati in bivati z Norvežanom Pettrom Northugom, lani drugem v skupnem seštevku svetovnega pokala. "Bilo je super. Trening z Northugom ti da še dodatno motivacijo. Je povsem preprost, v redu človek," je povedal Rok Tršan, ki si ciljev za zimo še ni postavil, vsaj na glas ne. Kot pravi, je za njegov debi v svetovnem pokalu še prezgodaj, računa pa na nastope na tekmah alpskega pokala. Naslednje skupne priprave z reprezentanco ga čakajo konec septembra na Pokljuki, do takrat pa bo treniral v klubu. V Tržiču se je izkazala še ena tekačica iz Val-burge, in sicer Anamarija Lampič, ki je zmagala med starejšimi deklicami, Lea Einfalt iz Zbilj pa je bila druga med mlajšimi mladinkami. Obe sta po koncu lanske sezone zamenjali klub in iz ŠD ŠRC Preska odšli v TSK Merkur Kranj, tako kot Janez Lampič, Ula Einfalt, Tjaša Trampuš, pa tudi trener Pavle Dornik. "Priprave na sezono potekajo super. Moj nov trener je Rok Šolar," je pojasnila Anamarija Lampič. V Tržiču so nastopili tudi tekači ŠD ŠRC Preska, ki pa se tokrat niso uvrstili med prve tri, najbližje so bile sestre Žavbi Kunaver. "Priprave na sezono so potekale dobro. Pridobili smo nove člane in na tekmi v BTC smo imeli na startu kar sedemnajst tekačev. Tudi v športno-rekreacijskem centru gre vse po načrtih, tako da čakamo zimo," je povedal Klemen Svoljšak. V klubu imajo po novem tri trenerje: Metko Mozetič Pančur, Dina Ščuka in Aleša Grosa. Maja Bertoncelj Mihovec odličen na jeklenih Matej Mihovec iz Sp. Senice suvereni zmagovalec v svoji kategoriji na triatlonu jeklenih Ribčev Laz - Osem kilometrov veslanja po Bohinjskem jezeru, 16 kilometrov kolesarjenja do Uskovnice in 8 kilometrov teka do Vodnikove koče, 1805 m visoko. To je triatlon jeklenih v Bohinju, ki vsako leto poteka zadnjo soboto v avgustu. Letošnji je bil že triindvajseti, enajstič pa je na njem nastopil 58-letni Matej Mihovec iz Sp. Senice, ki je letos očitno v življenjski formi. Med 121 jeklenimi je bil absolutno odličen devetnajsti, čas pa dve uri, 49 minut in deset sekund, kar je njegov osebni rekord. Prepričljivo je zmagal v svoji kategoriji (55 do 59 let), saj je drugo-uvrščenega prehitel kar za dvajset minut. "V športu sem praktično že od otroštva. Igral sem nogomet, 25 let kegljal, na zadnje pri Donitu, kjer smo igrali v slovenski ligi, potem pa sem začel kolesariti, se lotil tudi triatlona, sprva iz radovednosti, nato pa je bila to zame tekma leta. Letos ni tako, saj imam licenco za cestnega kolesarja in tekmujem v slovenskem pokalu in na državnem prvenstvu, tako da je v ospredju kolesarstvo. V kategoriji Master F sem postal državni prvak v vzponu," je pojasnil Matej Mihovec, ki ima letos več časa za šport, saj je na čakanju, jeseni pa se bo upokojil. "Bolj redno treniram, kar se pozna pri časih in rezultatih. O tem, koliko kilometrov sem prevozil, ne bom govoril. Brez nič ni nič, nekaj jih mora biti," je dodal. Jutri bo nastopil še na zadnji letošnji dirki za slovenski pokal, ki bo na Nanos, do konca sezone pa se bo najverjetneje udeležil še kakšne rekreativne dirke v bližini. Maja Bertoncelj Matej Mihovec s pokalom za zmago v svoji kategoriji na triatlonu jeklenih v Bohinju 30 - SOTOČJE Po porodu še hitrejša Triatlonka Mateja Šimic se je po porodu več kot uspešno vrnila na tekmovališča. Pripravlja se na svetovno prvenstvo v duatlonu. Mateja Šimic na tekmi državnega prvenstva pretekli konec tedna na Bledu Bled - Potem ko je Mateja Šimic lani avgusta rodila svojega prvorojenca Luka, seje v letošnji sezoni vrnila na tekmovališča. S pripravami je začela postopoma in verjetno še sama ni pričakovala, da se bo tako hitro vrnila v tekmovalno formo in izboljševala dosežke iz preteklih let. V triatlonu je na dveh tekmah za evropski pokal osvojila peto in šesto mesto, kar sta njeni najboljši uvrstitvi v tem tekmovanju. Na evropskem prvenstvu v duatlonu je bila enajsta. Na deseterico pa upa na svetovnem prvenstvu v duatlonu, ki bo 26. septembra. Dobro pripravljenost je potrdila z osvojitvijo naslova državne prvakinje v olimpijskem triatlonu na tekmi 5. septembra na Bledu. "Deseterica je kar realen cilj. V letošnji sezoni mi gre res odlično in izboljšujem čase iz preteklih let. Prav v vseh disciplinah sem hitrejša. Očitno je to res, da več kot imaš stvari, več kot si zaposlen, bolje ti vse gre," je povedala Mateja Šimic, ki je torej mama dobro leto starega Luka, ki jo spremlja tudi na številnih tekmah, z njo je bil tudi na evropskem pokalu v Turčiji, športnica, ob vsem pa zaključuje tudi študij. Časa za spanje in za počitek prav veliko nima. "Ko treniram vse tri discipline, se moj dan začne ob šestih zjutraj, ko grem v bazen. Plavam do devete, potem imam različne obveznosti, popoldne pa še en trening, ali samo tek ali pa kombinacija teka in kolesa. Povprečno treniram dvakrat na dan po tri do šest ur," je pojasnila športnica, ki je zaposlena v Slovenski vojski. Maja Bertoncelj, foto: Črt Slavec Šport in rekreacija I Avbljevi nov naslov Pirniče - Na vojaškem svetovnem padalskem prvenstvu, ki je potekalo v Lučencu na Slovaškem, je Irena Avbelj osvojila novo zlato medaljo. Svetovna prvakinja je postala v figurativnih skokih, uspeh pa dopolnila še z bronom v kombinaciji, potem ko je bila v skokih na cilj sedma. Bero medalj z največjih tekmovanj je stotnica Slovenske vojske tako še obogatila. "Vsakega takšnega uspeha sem izredno vesela in tudi tokrat ni nič drugače. Tekmovanje v figurativnih skokih je bilo zelo izenačeno in napeto do konca, tako da sem morala biti stoodstotno zbrana ves čas in to mi je k sreči uspelo," je bila zadovoljna Avbljeva. M. B. Prihaja vodilna ekipa Medvode - Nogometaši Jezera - Medvode v novi sezoni igrajo v 3. SNL - Zahod, kjer je večina ekip z Gorenjskega. Odigrali so štiri kroge, na lestvici pa so v konkurenci štirinajstih ekip s tremi osvo-j enimi točkami trenutno na 12. mestu. Vodi ekipa Roltek Dob, nasprotnik Med-voščanov v 5. krogu, ki bo odigran jutri, 12. septembra. Srečanje se bo pred domačimi gledalci začelo ob 16.30. M. B. Smučarji vabijo k vpisu Medvode - Medvode Ski Team vabi k vpisu v program redne vadbe in šole smučanja vse otroke, rojene leta 2005 in starejše. Poleg smučanja spoznavajo tudi druge športe, kot so plavanje, plezanje in rolanje. Vpis in informacije: medvodeskiteam@gmail.com in 031/382 644 (Teja). M. B. Znova v 1. B ligi Medvode - Kljub temu da se košarkarjem Tinexa Medvod v 1. B ligo ni uspelo uvrstiti skozi kvalifikacije, pa bodo kljub temu igrali v drugi kakovostni slovenski košarkarski ligi. Prvo tekmo bodo v gosteh pri kranjskem Triglavu odigrali 10. oktobra, v ligi pa so še ekipe LOGO Grosuplje, Gradišče, Maribor Messer, Hrastnik, Rogaška, KD Postojna, Kraški zidar Jad, MFC.2 Branik MB, Konjice, Janče, CPG Nova Gorica in Litija, skupaj torej štirinajst ekip. M. B. Katja na svetovnem prvenstvu Valburga - Na svetovnem prvenstvu v gorskem teku v manj znanem italijanskem smučarskem centru Madessimo je v slovenski reprezentanci nastopila tudi mladinka Katja Kozjek iz Valburge. Na prvenstvu, letos v disciplini gor/dol, je nastopilo okrog 330 tekačev iz 35 držav. Kozjekova je med mladinkami osvojila 18. mesto (čas 24:59) in bila druga najboljša Slovenka. Dve mesti pred njo je bila Kaja Obidič, zmagala pa je Turkinja Yasemin Can (čas 22:18). M. B. SOTOČJE - 31 Lahko se dolgočasite. Lahko razmišljate. Lahko pa berete Gorenjski glas. tiskarski škratje... Ot , A TKKAKNA VI i.Skt>