$33E Prvi in zadnji dve. M* wW semnajst kozic in kozličkov imeti vso zimo 5* tt na oskrbi, ni mala reč. — To je dobro iz- sggfetjK kusil tudi Vrbinčev France. Jeseni je iztopil ^jBmd iz šole in je takoj prevzel od starejšega brata JSrraRs vse koze v oskrbo. Gonil jih je vsakdan v Jpfflii| reber, pa naj je bilo lepo ali grdo. Sicer se ^|rajtf|f ne more reči, da bi bil France nerad oprav- |»|§E ljal ta posel. Imei je sam dva kozlička, za »^PsSK katera je še posebno skrbel. Tudi njegov starejši brat, Juri, ni imel več kakor dvc rogački. Pred nekaj tednov jih je imel še pet, ki si jih je bil pola- goma priredil. A tri je prodal, da si je kupil obleke in obuvala, ker se je bil zmenil s Hrvatarji, da jim pojde za ,,fantka." lz naših vasi gre namreč vsako leto več krepkih fantov in mož črez zimo dol na Hrvaško in v Slavo-nijo. V tamošnjih šumah podirajo hraste in tešejo doge. — 71 — Tako so si Hrvatarji v prejšnjih letih zaslužili marsikak krajcar. Sedaj se je pa že precej ubilo, kakor pravijo,. in ni več tistega zaslužka. Hrvatarji vzemo vsako leto s seboj tudi krepkega dečka. Pravijo mu ,,fantek". Fantek jim je za kuharja. Kuha jim koruzne žgance, in skrbi za ogenj in vodo v kolibi. Kadar se vrnejo Hrvatarji z dela, se radi po-grejejo in po dobro zabeljenih žgancih se prileže po-žirek vode. Za takega fantka je torej šel Vrbinčev Juri. Preje se je pa še s Francetom pogodil zaradi koz. Ako jih bo dobro krmil, mu je obijubil za vsako svojo kozo eno krono, ko se vrne iz Hrvaške. France je bil za-dovoljen in je skrbel za bratovi kozi pravtako kakor za svoja kozlička. No, jeseni je še šlo, a težje je bilo pozimi. Koze niso rade v hlevu, tudi pozimi ne. In zato je France dostikrat prezebal pri kozah na paši in gazil sneg. Le kadar je bilo prav mrzlo, ali pa, če je zapadel debel sneg, je ostal doma. Tista zima pa ni bila po-sebno mrzla, in tudi snega ni bilo preveč. Zato je ostal France le redkokedaj doma, četudi je včasih na-tihem prosil Boga, da bi zapadel prav debel sneg in pritisnil hud mraz. V dolgi zirni si je bii na paši pri kozah in doma za pečjo že stokrat napravil račun, kako bo porabil tisti dve kroni, kateri dobi od brata. NajrajŠi bi si bil kupil za Veliko noč vso obleko in klobuk. Saj poslej ne bode mogel hoditi več v cerkev v tako oguljeni obleki, kakor je hodil doslej. Vender je lahko uvidel, da si ne bode mogel kupiti za tisti dve kroni cele obleke in kiobuka. Najbolj je bil pač potreben praz-ničnih hlač in klobuka. Za hlače bi bilo morda še za-dosti. Krojača plačajo itak oče in klobuk mu bodo najbrže tudi kupili, da si ni bilo te navade pri Vrbin-čevih. Vsakemu so dali eno ali dve kozici, in potem si je moral fant skrbeti sam za obleko. Tako je bilo z Jurjem in tako tudi s Francetom. France je kmalu povedal očetu svoj načrt, kako bi prišel za Veliko noč do hlač in do klobuka. Pa Spomladi. Toplo solnce pomladanje Na poljano sije; Na poljani oživeli Cvet pri cvetu klije, Tiha polja in ravnice Pas zelen odeva, A v višavi rajskomilo Ptičic zbor prepeva. Na poljani oživeli Tiha radost klije, Srce radosti prevzeto V slednjih prsih bije. Taras Vaziljev. — 74 — oče dolgo niso hoteli nič slišati o plačilu. Končno se mu je pa le posrečilo, da jih je preprosil. Obljubili so mu, da plačajo krojača in kupijo fantu klobuk. * * Za Jožefovo so se Hrvatarji vrnili, in ž njimi tudi fantčk, Vrbinčev Juri. Jurja so se razveselili oče in mati, ker so ga videli čvrstega in zdravega. Najbolj se ga je pa razveselil France. Jurja samega sicer on ni tako težko čakal, pač pa tistih dveh kronic. Ko bi mu ne bilo radi denarja, bi bil Juri ostal lahko še mesec dni na Hrvaškem; France bi ga ne bil nič po-grešal. A Velika noč se je bližala, in novih hlač je bilo treba. Zato je France komaj čakal, da se vrne Juri. ln res se je vrnil. — nNo, kako si redil moji kozi?" ga vpraša po prvem pozdravu. France je komaj Čakal, kdaj Juri napelje pogovor na kozi, da ga lahko opomni zaradi kronic. Zato mu je bilo prav všeč Jurjevo vprašanje in je hitro odgo-voril: „1, kako? Dobro sem ji redil, dobro. Obe sta bolj debeli, kakor si ji bil pustil, četudi je bila zima. Pošteno sem zaslužil tisti dve kronici. Kar odštej mi ji brez gledanja". ,,Potrpi! Kozi moram prej pogledati, če je res, kar govoriš." Šla sta v hlev, in Juri se je prepričaf, da je France govoril resnico. Odštel mu je dve kroni in mu dal še dve desetici povrhu. Dve kroni in dvajset vinarjev: to je že nekaj de-narja za takega fanta, kakor je bil France. Toliko de-narja je imel še samo enkrat, namreč pri birmi. Pa takrat ga je bil dal očetu. Ta denar pa je njegov, samo njegov. Lahko ga obrne kakor hoče; nihče mu ne more niČ. Oče najbrže še vprašali ne bodo po njem, dokler ne gresta kupit blaga za hlače. To bode pa šele drugi teden, ko bode pri sv. Antonu semenj. Dolgo je ogledoval France težko prisluženi denar. Prijeten občutek je imel, ko je prvič lahko rekel: nTo — 75 — 1 je moje!" Vendar mu je bilo tudi težko, ko se je spo- H mnil, kako mora človek trpeti, preden kaj zasluži... ¦ Ko se je nagledal svetlih kronic, je zavezal vse ™ v vogal robca, pa spravil dobro v žep in odšel v hišo. * * * Tista nedelja po Jožefovem ni bila ena najlepših. Pihal je dosti mrzel veter, in tudi dežilo je. Od Vr-binčevih so bili dopoludne vsi pri maši. Popoldne pa niso šli k nauku in litanijam, dasi so redkokedaj iz- ostali, vsaj oče ne. Oče so se bili nekaj prehladili in so _ želeli ostati doma. Mati so pa imeli tako dovolj opra- ¦ vila z živino. Juri je bil pa še truden od dolge poti ¦ ter je popoldne počival. Tako je šel samo France k I popoldanski službi božji. ~ ,,Pa greš lahko v naš stol, ker mene ne bo. \n j poslušaj, da boš vedel kaj povedati", so mu naročali M oče, ko se je odpravljal v cerkev. I France je pokimal in odšel. Ure so Šle navskriž I in France je prišel dobre četrt ure prezgodaj. Zavil 9 pač ni v cerkev, ampak pred Repnikov skedenj, kjer ¦¦ so se navadno ustavljali fantički pred službo božjo. M Včasih so šli pa zadaj pod kozolec, da jih niso videli ¦ ljudje, in so igrali tudi za denar. Seveda se je tuinsem ¦ celo pripetilo, da so taki igravci pozabili na službo ¦ božjo in so jo zamudili. 9 Vrbinčev France je našel pred Repnikovim sked- ¦ njem le par šolarjev, ki so vedrili. Šel je naprej. On- fl stran je bila pa cela gruča fantov, ki so stali v krogu. fl Na sredi so sedeli na deski štirje igravci in igfali v ¦ klobuku za denar. Pri nas pravijo tisti igri npartanje". ¦ — Tudi Vrbinčev je pristopil k tisti gruči in opazoval. I On sam ni še nikdar igral za denar, kvečjemu včasih ¦ za gumbe ali pa za stara peresa. ln čudno; navadno 9 je imel pri takih igrah srečo. ¦ France je obstal in gledal igravce. Pa doigo ni fl ostal miren. Kmalu se je tudi v njem oglasila tista I strast do igranja. Vedno glasneje mu je govoril neki