Svoja hvala, cena mala
(Basen.)
f!MSa drevesu ,je blebetalo mnogo srak in sračie. Razgovarjale so se ter tožile druga drugej, da njihovega glasu niti ljudje niti kdo drngi ne hvali.
,,Bog si ga vedi, kako je to," prične neka stara sraka, ,,da naše petje ni v čisli ia veader so naše melodijc milejše in lepše nego li žgolenje slaveevo in skorjančevo.".
BVeste kaj?" reče na to najstauejša izmej vseh blebetavk — ,,veste kaj? Ker nihče drug našega petja ne hvali, pa ga bomo hvalile sarae!"
Ta nasvet je ugajal srakam in pohvalile so modrost svoje stare tovarišice.
nO ve neumnice!" zakri6i zdaj lisica rujavka, ki je stala pod drevesom in poslušala njihov razgovor, ,,kakšno korist bodfete iraele od tega? Ali ne veste, da se svoja hvala po blatu valjaV"                                                              Anton Kosi