Dva jazbeca. Spisal Ivo Trošt. li ^ II t* jutranji zori sta se scšla jazbeca pred jazbino. Nista \MC-r^$^-f ^W k''a najboljše volje, zakaj vračala sta se lačna z nočnili WJti$š'fffl S 1 pohodov. Zato se je začcl pogovor o nekdanjih boljših M:^«i I časih, ko je še kmetič preganjal jazbeca s tem, da jc f^^Žl^tii^iv Ji za'— nNikjer, prijatelj. Jazbec nima svoje pameti. Ali si nisi pravkar sam želel oslovske glave in prašičje pameti!" »Resnično! Prav odvadili smo se misliti s svojimi možgani. Kar v kot pojdem in se stisnem, pa pozabim glad." Starejši se mu nasmehne in pristavi: BIn s tem se tudi rešiš skrbi za preganjani svoj rod."