Katollšk cerkven list. Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 60 kr., v tiskarnici eprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr.. ako oni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej. Teča) XV. V Ljubljani 1. kimovca 1862. List 25. V stavo nebeške Mane. (Jezus v ev. obhajilu obišče bolnika na smertni postelji.) Sonet. Sem prišel si, Jezus moj premili, Kjer bolezen zdaj kraljuje, Britka žalost z njo družuje, Da pomagal bi v hudi sili! — Vse bolnika že je zapustilo. Vid oči se mu zapira, Truplo onemoglo vinira, Ti pa duši dajes ohladilo. Kjer na svetu ni več pomočnika, Da krepčal bi reveža bolnika, Ti edini njemu si zavetje! Hočeš hude stiske ga rešiti, Iz terpljenja tje ga pospremiti, Kjer doni Ti včene slave petje. Rodoljub Podratitovski. Cerkev je nepremakljiva I Aposteljna Peter in Pavel, kterih sveti ostanki počivajo v cerkvi sv. Petra v Rimu pod cerkvijo ves-oljniga sveta, stojita nepremakljivo in junaško. Pod nju nogami se je zdrobilo neverstvo in malikovavstvo, na nju ramah sloni veliko poslopje katoliške cerkve. Osemnajst sto let že je preteklo, kar je mislil znani kervoželjnik Neron vsemu kristjanstvu smertno sulico vsaditi, ko je križal perviga namestnika Kri-stusoviga na zemlji, sv. Petra, in serčniga junaka sv. Pavla ob glavo djal (68 I. po Kristusu). Nejeverni Rim se pogrezne v razvaline, in iz tih velicih podertij vstane kristjanski katoliški Kim, in je še dandanašnji središe katoliške cerkve, sedež vikšiga poglavarja Kristusoviga kraljestva na zemlji. 257 papežev je neprenehama vladalo katoliško cerkev in 258., blagi Pij IX., mnogoskušan, v nepremakljivi junaški serčnosti vterjen, nosi ključe in križ svojih prednikov, in ga še utegnejo njegovi sovražniki do konca dni mučiti, ako se niso po novejših rimskih prigodkih spametovali. Popolnama se je dokazalo, da ni prazna pravljica, kar je Kristus rekel: Ti si Peter (skala), in na to skalo bom zidal svojo cerkev, in peklenske vrata je ne bodo zmagale. Ajdovsko trinoštvo je strohnelo, ki je kristjanstvo tako grozovito in peklensko preganjalo. Kristusovo kraljestvo na zemlji so skušali končati; pa spoznati so mogli, kakor jc odpadenec cesar Julijan zaklical, ko mu je maševavna pšica persi prebodla: „Xazarenčan, zmagal si!u Nobeniga ni več, prevzetnih, ošabnih cesarjev rimskiga, gerškiga, germanskiga naroda, cesarstva njih so se razrušile kakor mravljiša. Preč so napuhnjeni kralji francoski in angleški, ki so hotli k svoji posvetni kroni še trojnato papeževo si na glavo postaviti. Njih žesla so kakor terstna palica razpočile, in njih krone so se raztopile: — vender Rim in cerkev stoji s svojim papežem. V prah so se spremenili vsi tisti zasramovavni iu zasmehovavni „mo-droslovci" in bogokletneži, vsi lakomni cerkveni roparji in hudobneži, ki so končevali, kar je bilo sveto, tudi kaki odstopni in krivoprisežni duhovni, ki so za krivični denar, pregrešne radosti in hinavske posvetne hvale prodali Gospoda vsih gospodov. Pa Rim le stoji iu cerkev ima svojiga papeža! — Rim je bil ognjiše puntov, ki so jih vnanjci v njem vnemali; ali Petrov stol se ne premikuje! Od tistiga dne, ko je Peter rimsko mesto s svojo kervjo orudečil, je bila sodba sklenjena čez vse papeževe preganjavce. Ravno v tem trenutku, ko njih togota naj hujši divja, jih vdari Gospodova roka tako, da ravno takrat padejo, ko mislijo zmagati. Kdor ni popolnama gluh in slep, mora saj spoznati, kar se je pokazalo, in še več, kar se v spričbo resnice tirjati zamore, da kar sta ss. Peter in Pavel v Rimu vtemelila, je Božje delo. Mnogo skušeno, psovano in krivo dolženo papeštvo, ki je peklu in veliko drugim hudobnežem na zemlji tern v peti, kteriga zmožnost je vse druge oblasti prebila, kteriga velikost se čez vse druge vzdiguje, ker papeževo gospostvo seže do naj krajnih mej vesolj-niga sveta, — ponosno sme vsemu svetu v obraz gledati in vprašati. Kdo ni padel, ki se je z nasled-nikam Petrovim bojeval? Kdaj je še kdo to skalo stresal, da bi se ne bil na nji spotaknil in se ne zdrobil, kakor je Gospod že popred prerokoval? — Zaupnost do svete cerkve naj se v nas vterdi, ker smo posebno zdaj v kratkim vidili stotero škofov in tavžente duhovnov v sveto mesto romati, si serčnost in novih moči k svetimu boju pomnožit, da se ne boj-mo tudi mi hudih viharjev in peklenskih moči. Polni resničniga, terdniga in živiga zaupanja bodimo, da ima cerkev svoj obstanek do konca sveta; to nam daje veselo in mirno gotovost, da ravno v sedanjih časih si zveličanje toliko hitrejši pridobimo, kolikor bolj in zvestejši se cerkve deržimo. Potem se ne bo naše zaupanje opiralo samo na skušnje: ampak tudi na obljube Kristusove. Bog je v hudih časih naj bolj milostljiv; bolj ko je cerkev stiskana in preganjana, več svetnikov poveliča in obilniših milost nam deli. Ko bi za svetost naše katoliške cerkve drugih spričb ne bilo, kakor poslednje zberališe toliko škofov in duhovnov s papežem vred v sedanjih časih, nas to dovolj prepriča, da je tukaj Božja moč in njegova roka očitna. Cerkev ne jenja od svetih resnic in pravic, zato je njeno obnašanje priča, da je polna Božjiga in svetiga sočutja. lles je, da cerkev mnogotero grajajo, da okoliši-nam časov ni primerjena, da je terdovratna in se sta-riga kopita derži itd. Enake graje pa le nevedneži in sleparji čenčajo, ki ne vedo razločka med človeškimi mislimi in božjimi resnicami; ne vedo, kaj so premen-Ijive svetne, in kaj nepremenljive svete postave. Tudi so taki, ki mislijo, da se mora vse verstiti po okol-šini noviga časa, tako tudi vera; kar pa ni tako, menijo da je napak. Kar se je pred tisuči leti verovali*, bi dandanašnji po njih kratkovidnosti ne veljalo več. Kaj se hoče s takimi ljudmi, ki nimajo zapo-padka od Boga raz odetih u e p r eni e u lj i v i h r e s n i c ? — Vsaki katoličan, pa vsak previdin človek mora to poterditi, kar je papež Gregorij XVI. I. 1845 tako postavno in rrzno rekel ranjkimu rusovskimu čaru Nikolaju : „Vaše veličanstvo! Postave Vašiga carstva so človeške i ti se spreminjajo; postave uiojiga kraljestva so pa božje postave, iu se ne spremene. Oba bova pred sodnji stol poklicana, jaz sicer pred ko Vi (vender ue toliko pred, kakor bi bilo takrat misliti), pridete pa gotovo tudi Vi, in bova vsak od svojih del odgovor dajala." Vaj bolj učeni možje in neenostran-ski zgodopisci sterme nad nepremakljivo terdnostjo starih resnic in pravic katoliške cerkve, nad nepremakljivo močjo iu oblastjo, ki se nikdar ne uklone, iu vender nikdar premagana ni. Kar se je že skorej v dvatavžentlelnim boju pokazalo in polerdilo, to je gotovo več kot človeška moč. Od sovražnikov cerkve se pa mora to reči, kar evangelij od Kristusovih sovražnikov govori: „Vsi, ki so ji po življenji stregli, so pomerli." ,,Cerkev utegne vdarjena biti; premagana nikdar ne.fc* (Avguštin.) „Xje luč se utegne pomračili; ne vgasne pa nikoli ne." (Ambrož.) „Bolj ko jo zavoljo pravice preganjajo: bolj je v pravici vterjena." (Gregorij veliki.) In res je čudno, kakor sloveči luteranski zgodovinar Macaulai, Anglež po rodu, svoje misli s sv. Avgustinam že pred štiri sto leti terdi: „So taki sovražniki cerkve, ki te rdijo, da cerkev peša, in nejevera raste, še več, da je čas /.e blizo, ko ne bo nič več katoliških kristjanov; ali v tem ko to govore in t e r d i j o, pa um er jej o. Cerkev pa med tem čas a ni lepo na predv a in oznanuje Gospodovo moč roti o v a di i n rod o vam." In ravno ta luteranec dalje pravi: ,,T u d i n a j manjši z n a m n j i č e ne k a ž e, da bi se konec bližal toliko d o 1 z i g a vi a-d a rs t v a katoliške cerkve. C e r k e v j e vidila začeti k vsili druzih posvetnih vladar ste v, vstauovitev vsih druzih ver, lahko rečem i u terdi m, da bo tudi konec vsih tih vidila i ii preživel a.** — Zatoraj čversto, veselo, terdno in brezpogojno zaupajmo v stanovitnost, nepremakljivost, božjo vstavo svete katoliške cerkve, s iim se bomo priprošnjam sv. Petra in Pavla naj bolje priporočili. — (Vestfal. 1.) A. š tam car. Hoiiutrjem. Illagor vam, pobožni romarji, ako iz praviga namena popotvate do kake romarske cerkve! Kakor telesni bolniki, ki prihajajo k zdravilnim vodam, ako jih rabijo natanko po nasveti uniniga zdravnika, se veseli vračajo na svoj dom, ker so dosegli ali popolno zdravje, ali so jim saj bolečine zmanjšane: ravno tako in še bolj ovrsrljmi se vračate tudi vi. pobožni romar, i. y. božje poti domu — ozdravljeni svojih pekočih \e>lu:h ran in dušnih bolečin — ako ste po poduki svojih dušnih zdravnikov — pridgarjev in spovednikov — vse skrumbe svojih pregreh in zastaranih grešnih navad čisto izprali v kopi čiste in res odkri-toserčne ter skesane spovedi, in si dušo pokrepčali z vrednim zavžitjem angeljskiga Kruha, tudi njeno slabost vterjevali s poživljajočo močjo gorečih molitev in nadušenih svetih pesem. Gorje pa tistim romarjem in romaricam, ki hodijo na božjo pot — ne iz pobožnosti, temuč iz grešnih namenov, ki išejo že po poti in po prenočiših priložnosti grešniga shajanja, ker jih v ptujim kraji in meti neznanimi ljudmi toliko ne zaderžuje sramožljivost, kakor doma med njih znanci in čuvaji. Gorje vam, ki na potih in mestih, kjer teko božje milosti, išete le poželjivosti, pohujšanja, pregrehe! — Pa gorje tudi vam, ki menite težo svojih grehov že s tem odvaliti, de v kteri romarski cerkvi spoved in obhajilo le po zunanje opravite — pa brez vsega obžalovanja in skesanja, brez resnične volje poboljšati se, in de morde še celo nalaš išete pri spovedi tacih gnječav, kjer zavolj velike množice spovedovanih še časa nimate, se vseli grehov čisto spovedati; ali pa če menite že s tem oilpušenje zadobiti, de — tako rekoč-žakelj svojih grehov spraznite pred spovednikam, ki vas ne pozna, in le s tem namenam, dc bi potem ta žakelj toliko prederzneje polnili z novimi pregrehami, in ga o svojim časi spet ravno tako izpraznili. Gorje vam, nesrečni slepci in slepiče, ki tako mislite in delate! Koga Ii mislite goljufati s tako zvijačo? Zamorete sicer preslepiti spovednika, ki vam ne vidi v seree, ne pa Boga, ki natanko pozna vse vaše skrivnosti in hudobije, in ki vam ne odpusti grehov brez resničniga poboljšanja, če se jih tudi hodite spovedo-vat še tako na daijne božje pota. Nikar tedaj ne slepite samih sebe s taeimi nevrednimi spovedmi iu obhajili. Ne de bi si ž njimi vest olajšali in očistili, si jo le še huje obkladate z novimi božjimi ropi! Pa prišla bo tudi za vas ura, de bote prinesli svoj grešni žakelj v mlin, kjer tudi naj manje zernce ne uide izpod terivniga kamna, in bo vse do drobniga somleto. Tode moj namen ni, vam to oa drobno razlagati, s kakšnim namenam, s kakšno pripravo in obnašo naj hodite na božjo pot, ako se hočete vdeležiti vseh gotovih in velicili gnad prav opravljene božje poti. Le poveršno sim vam omenil naj potrebnejih reči za dosego božjepotnih milost in dobrot in za odvernjenje naj navadnejih napak in zmot, ki vam te gnade zapirajo in namesti njih le grozo božjih kazen množe in po-vikšujejo. N"amen uiojiga govora do vas danes je pa ta: vam na božjo pot priporočiti več skerbi, previdnosti in varnosti za telesno zdravje, kakor se tega pri večini romarjev navadno najde. Božja volja ni, ko vi romarji na božji poti išete posebno dušniga zdravja, to je, odveze svojih grehov in tolažbe za marsiktere nadloge in britkosti, de bi med tem svoje telesno zdravje zanemarjali in podkopovali. To pa gotovo delate vsi tisti, ki se na božji poti vse premalo varujete pregretja in nagliga prehlajenj a, posebno pa tisti, ki še vsi vroči in prepoteni od iioje kaj merzliga pijete. Nobena reč ni za zdravje bolj škodljiva, kakor naglo pre-hlajenje ali pa šc celo pitje v vročim stani. Marsikdo, ki to bere ali sliši, trese neverno z glavo in si misli: Kolikrat sim se že jest vroč napil, ali se ves prepoten v senco vlegel in naglo razhladil, pa mi le nič ni škodovalo! Al tak človek le govori, kakor to reč razume, lles je sicer, de vsakteri, ki vroč pije, ali se naglama razhladi, ne čuti že koj tisti hip kake bolečine ali slabosti; pa škodljivi nasledki žc pridejo pozneje — pri enim hitreje, pri družim kas- neje. Tudi je res, ako popotnik ali delavec vroč pije, pa po pitji koj dalje gre ali naprej dela, tako de se po pitji ne prehladi, ali pa le od znotraj v životi raz-hlajen po nadaljevani hoji ali po deli spet vgreje, de mu potem tudi merzlo pitje ne škodva ali saj le veliko manj škodva. Kdor pa še vroč od pregretja merzlo pije — in bodi si voda, mleko, vino, limonada, ledenina ali kar že koli merzliga; ali kdor pregret s hojo, delam, skakanjem ild. delj easa pri miri stoji, sedi, ali še v kako senco na merzle tla leže in tako dolgo stoji, sedi al: leži, de se ves prehladi in delj časa, morde po cele ure prehlajen ostane: bo gotovo kmali občutil po sebi neko mrazenje; glava ga zače boleti — posebno po merzlim pitji včasih tako hudo, de se mu omotica dela, in marsikteriiuu še težavne prihajajo. To se posebno rado primeri ravno romarjem, ki vse spehani od daljne in težavne poti in trudne hoje po stermih stezah prisopejo že vsi prepoteni verli hriba ali gore do romarske cerkve, in de bi se težavne hoje opočili in pred znebili nadležnima polu, komej dospevši do verha, še vsi vroči posedajo ali polegajo na gole tla, ali pa še koj k studencu hite si žejo gasit in vročino pregnat; ali pa tudi še vsi vroči naravnost v cerkev gredo, in tani obstavši ali sede ali kleče na merzlih tleh in prepi-hovani od sape, ki vleče skozi odperte nasprotne vrata ali okna. Vsako tako naglo prehlajenje, ki delj časa terpi, je strup za zdravje in škodva ne le mehkužnim mestnim, ampak tudi terdnim kmečkim in rokodelskim ljudem; in marskteri romar in romarica sla si po takim prehlajenji na božji poti zdravje podko-pala, in si vcepila kal nevarne bolezni za celo svoje življenje ali pa za prezgodnjo smert. (Dal. nasl.) Aeklere misli o sedanji f/imnusifal-shi osnovi. (Dalje.) Pa — kakor vsaka reč, ima tudi šolska dvojno stran, svetlo in temno, ima svoje solnce in svojo senco. Ni vse zlato, kar se sveti; ni vse, kar je lepo v mislih, vselej in vseskozi dobro tudi v djanji, v življenji. Ako se toraj učna osnova posebej premisli. sc od vero-znanskega nauka sine reči, da je veliko bolji merno poprejšnjega, vendar se mi razredba ne zdi prava. Ali bi ne bilo bolje, z djanjskim, z zgodovinskim naukam začeti in govoriti od razodciija Božjega in njegovih zapoved, od cerkve in eerkvinih zapoved, in nato od cerkvenega življenja, od cerkvene službe Božje? In ravno tako zgorej bolj pogumno in dokazano napredvati z zgodovino Božjega raz-odenja, Kristusove cerkve in njene naprave, ter jenjati z verno in nravno? Se celo sedanje šolske knjige bi bolj pristovalc po tej razredbi , dasiravuo so nektere v drugačnih zadevah na tujem spisane za našo slovensko mladino pre-inodre. Ali je dobro v verskih rečeh zgodaj modrovati ? Čemu proste Božje resnice povijati v plenice človeškega umstvovanja, čemu jih vklepati v terde lupinje tuje besede? Sej jc verstvo ne le za um, ampak za voljo, za življenje. Kako pa hoče seči do serca iu se razodevati v djanji, ako se uma ni prijeti moglo in je tolikanj truda prizadjalo spominu ? Glede starih klasičnih jezikov mi čas za latiušino odmerjeni zadostuje, za geršiuo pa preseda. Vse imenitniše se mi zdi veljava, vse veči potreba latinskega jezika inemo gerškega zasedanji čas, za učene vsih stanov, za omikane in neomikane, celo priproste katoličane, ker govori ga cerkev naša po vsem svetu. Prav je toraj, da se k latinskemu uku porabi več časa, da se ga vadijo umno iu djansko, in prav bi tudi bilo, da bi se nanj opirali in na- slanjali vsi drugi nauki po gimnazii, da bi se gimnazijske šole ne klicale zastonj latinske šole. Ali kako je to. da se osem let skozi iu skozi v pisanji Ic prestavlja? Kako je to, da so celo prestave le inaloklcre prav dobre in lične, in se leto na leto toži. da učenci celo po doveršcui osmi šoli ne znajo kaj latinšiue? **) Kakor se toži zastran latinšiue, tako sc toži tudi zavoljo geršine. Toliko časa iu truda stane učence, iu vendar v šestih letih jih le malo pripravi do umenja in prestavljanja gerških klasikov, nikar že do lastnega pisanja v gerškem. In kterim in koliko ljudem jc pa znanje tega jezika tolikanj potrebno in imenitno ? Ali bi ti nc dosegli v krajšem času iu v višjih šolah onega znanja ? | Celo v ncmšiui sc menda nc dosežejo kaj posebni spisi, dasiravuo sc posebej toliko časa razlaga iu se skorej vsi nauki v nji razkladajo. Kako neki to? Ali morebiti naravno? Menim, da ne. — Dobro, potrebno nam jc znanje nemšine, slavno iu imenitno jc njeno slovstvo za omikane sploh iu v naši deržavi posebej; prav je toraj. da se v srednjih šolah podučujc. Toda ali se more Slovenec po ravno tistem kupitu, po ravno tistih slovnicah podučevali. po kterih sc je uči Nemec, čigar materui jezik je? Iu ali ni vse preveč nemŠinc po naših šolah? Ali hi ne bilo dosti, ko bi v neneiuških krajih Ic na gornjih gimnazijah sc učila, da bi jo znali vsi tisti, ki gredo ua višji učiliša iu v deržavno službe? ('emu tudi na spodnjih brez poscbucga vspeha toliko časa z njo zgubiti ! Malo časa še le je slovenšina vštric z drugimi jeziki po naših latinskih šolali, in vendar jih jc v kratkem dosegla vse, dasiravuo se toliko ur ne uči ua teden iu še to po bornih berilih, brez notranjega iu vnanjega soglasja! Kako neki to? Razume se samo po sebi. Menda, ker jc naravno. — Pa poreče kdo: Cemu se vam slovenšina razlaga po 1 <> ur na teden, saj jc vaš materin jezik! — Na to rečem, kar mislim: Res jc to. šc tega hi treba ne bilo. Naši učenci znajo slovensko govoriti že z doma. le vi govorite z njimi po domače in jim potrebne nauke na spodnji gimnazii razlagajte umevno po domače! Dajte nam potlej sposobnih učilcljnov ua višji gimnazijo, kteri bodo učencem v V. VI. razredu, kjer se slovenšine in njene lastnijc zavedo. velevali klasike iz gerškega, zlasti iz latinskega iu nemškega v slovenski jezik in iz slovenskega v druge prestavljati. jih vzajemno primerjali m sc jih skupaj vaditi v govorjenji iu pisanji, — iu povem vam. letos koj se vseli slovenšina po vsi gimnazii, brez lastnih knjig, kterih pomanjkanje sc nam očita, iu še precej ur posebej za slovcnšiuo odločenih vam pustimo, ker jih tolikanj treba ne bo. Iu skorej bi rekel, da tako bode vsega tistega nerodnega uarodskega prepiranja iu zabavljanja konec. Torej še enkrat: l.e zmožnih, tudi v slovcnšiui sposobnih učilcljuov naiu dajte, pa jc dobro! Pri geršini, pri ncmšiui in celo pri slovcnšiui bi se po tem takem pridobilo nekaj ur, in kako pametno bi bilo, ko •) l'o naši misli naj bi sc latinšina učila po poprejšnjih samostanskih osnovali, cc ne. sc utegne tako zgubiti. dc jc klasiško nc bodo znali nc učenci nc uceniki; po samih prestavah učcnci nikoli nc bodo stali na terdnih no^ah. Pred več leti pride nekoliko bolj v latinšini izurjen učcnec iz poezije (:». latinske šole) samostanske v retoriko (6. šolo) svetnih učenikov. Ako-ravno so slovele ljubljanske šole zavolj ojstrosti itd., je vender uni novinec kmali spazil. kolik razloček je zastran laiin-šine v samostanskih in svetnih gimnazijalnih šolali ; slasti ko so nar boljši učenci drugim v zgled svoje izdelane naloge očitno brali, se mu je skorej zdelo, kakor dc bi sc nemško bralo, tako sc jc pogrešal v njih latinski duh. To pa ie v poprejšnji sistemi, ki menimo de je bila zastran laiinšine vender boljši mem sedanje. De bi se latinšine dobro naučili, je tudi neogibno potrebno, de bi v višjih razredih za kako tvarino. na pr. za zlog, zgovorništvo ..., učni jezik bila latinšina. \ red. ••) Pripetilo ss jc, da pri neki zreli skušnji učenec, ki se je vendar od tretje šole gerškega učil in dalje pomikal, kar besedice ni vedil povedati iz prebranega razstavka gerškega. Pia. bi se porabile v verdjano razlaganje bližnjih živih jezikov, na Slovenskem post. hrovaškega, laškega itd. Čemu so nam daljni, dasi živi jeziki, kterih je le sem ter tje koma treba, bližnjih pa skorej vsaki dan, in vendar jih znati ne moremo! — Prav je, da vlada zahteva, da umikani znajo z njo govoriti; toda ravno tako smejo narodi zahtevati , da vlada z njimi govori in sicer po svojih lastnih služabnikih, ne po tolmačih, kakor cerkev, dasi latinska, govori vse narodske jezike s svojimi verniki po svojih služabnikih. tak«i bi tudi Avstrija — circuindata varietatibus — katoliško cerkev posnemati mogla v tem oziru. Kako prav bi bilo torej, ko bi se po gimnazijah bližnji živi jeziki, po vseučiliših pa vsi postavni jeziki deržavni učili iu razlagali. Sedanji čas iu narodovska vzajemnost zahteva to c). Človek je sam sebi nar bližej; poznanje samega sebe je torej uaj potrebniši. To si pridobi gimnazijski učenec nekaj iz verstvenega. nekaj iz duhoslovncga, nekaj iz na-ravoznanskega učenja. Kakor si je človek sam sebi nar bližej, tako mu je tudi domača dežela, domača deržava bližej kot druge deržave, druge svetovine. Po tem bi se imela učiti v srednjih šolah, se ve da, splošnja zgodovina in zemljevina, posebej pa zgodovinsko iu pozemcljsko poznanje lastne domačije, lastne očetnjave iu očetovske deržave, in sicer zlasti sedanje. Nekoliko je že tega v sedanji učeni osnovi; vendar sc še vse preveč in nepotrebno razlaga i/, nekdanjih starih in prestarih časov zgodba in zemlja. Slariusivo naj bi se nekaj ua višji gimnazijo, poglavitno pa na vseučilišč preselilo. Zlasti zcmljopisje se za sedanje vzajemne čase premalo čisla. In res veliko vedo sedanji učenci po šolah pripovedovati od nekdanjih prestarih ljudstev iu krajev; svojega domačega naroda, svoje očetnjave, njenih lastnost iu zgodb pa ne poznajo Zastran matematike po vsih njenih posamnih razdeljih, kakor (udi zastran fizike se sme reči, da sc da tudi ta nauk precej stisniti. Kes bistri razum, svetli pamet, res pojasnuje prigodbe iu prikazni v vsakdanjem življenji itd.; pa veudar bi se mogle razlagati zlasti poglavitne iu potrebne reči. bližnje prikazni, koristne; nekoristne ali celo nevarne lastnosti, vse bolj djausko, iu kar je bolj unistve-no, naj bi se na visoke šole pomaknilo Kar zastrau teh naukov menim, mislim tudi o natoro-pisji. I)a molčim od tega. kako utegne v nravstvenem oziru nevarni bili ta uk mladim učencem; opomnim le, koliko terpe že samo z latinskim in gerškiiu imenovanjem učenci 1. in II. razreda, kterim se od latinskega jezika komaj, od gerskega pa celo nič ne sanja. Kes se budi in krepi ludi domišljija s tem podukom; toda mnogo lahkosti iu vihravosti sedanje šolske mladine sc temu pripisuje. Iz tega vzroka, pravijo, se tudi jezikoslovnega nauka, pri kterim jc resnobe in poterpljivosti treba, ne vadijo tako radi. V štirih letih, od tretjega do šestega razreda vred, sc da dosti povedati iu naučiti, iu učenostna razprava njegova ua vseučilišč prenesli brez vse zgubc za višji splošnjo oliko, ktera je namen gimnazijskega poduka. I/, ravno omenjenih vzrokov je pa kej obžalovati, da sc modroslovje tako malo čisla in le -1 ure razlaga na vsi •) Nameri sc dostikrat, da naši tudi bližnjiši avstrijanski soder-iatljuni šc svojih verskih dolžnost spolniti ne morejo, kadar be v kak drugi kraj preselijo, ker ni ondi duhovnov, ki hi njih besedo znali koliko je pa še druzih enacih zadev! Vred. ••) Primerilo se je celo pri zrelotni skušnji, da slovenski učenec ni vedil. kje *a\a izvira; koliko archontov je nekdaj v Atenah ali koliko cphorov v Sparti bilo, to pa. Pis. ***) Posebno boleče je, ako učenec zavoljo mnogoterih težjih šte-vilkarij. ki mu jih nar veči del vse žive dni nič nc bo potreba, leto zgubi in v šoli zastane, ter so s tem nar bolj ubogi starši kaznjeni. Gotovo je bila modra in previdna vravnava poprej, ko manj rabne tvarinc same niso v napredku zaderževale. Sej je vender gotovo, de učilne tvarinc 60 zavolj življenja, in ne življenje zavolj njih. Zakaj bi se tedaj učcncaiu zavolj rnalo-rabnih reči. bi djal. leta življenja kradle Vred. gimnazii. Ni čudo, da jih veliko ne zna prav misliti, da si niso svesti svojega djanja in ravnanja, in da kakor se toži, se sem ter tje premalo prav terdnih in premišljenih pošlje z gimnazije po sveta, v višji ačiliša in službe. (Dalje nasled.) France meti cigani. (Dalje.) Že sliši France hrustanje suhih vej in stopinje, kako se mu divjaški mož bliža spolnit svoje žuganje nad njim. France je v smertnih britkostih. O Marija, Mati Božja, pomagaj mi! zdihuje tiho; in glej, že zasliši čivkanje in stokanje tičkov. Zleze naprej in najde kapo. Bilo je, kakor bi mu bila Mati Božja očitno pomagala, ko se je njega in tičkov usmilila, sicer bi bili mogli tamkaj poginiti. Marija ne more joka viditi, je nekdaj slišal, tako dobra je, iu pomaga vsin', ki jo v nadlogi kličejo na pomoč. To mu pride naglo na misel, ter ga tisti trenutek potolaži, pa le trenutek. Že stoji divji rogovilasti mož pri njem in zarenči : ..Smeikovec, le berž z manoj. ali te boui kar ubil! Za zdaj jc sreča za te, de si dobil tiče, tode s tabo se ui veliko obotavljati ; vender naj se bom posvetoval zavoljo tega s svojim poglavarjem. Le spet pa se zasliši precej blizo neko ntemrauje in hoja. Kmal se spozna število ljudi, mož, žena in otrok. Bila je vsa druga ciganska derhal, med katero je France zašel. Perva dva sta jo bila zato uaprej ubrisala, de bi bila pregledala, če je pot varna ali ne. pred sovražniki po gojzdu. Vselej so tako storili, de ni kje vsa derhal na enkrat sovražniku v pest prišla, kadar jih je nevtegama kaka nevarnost zadela. Okoli dvajset jih je bilo vsih skupaj. France je bil preveč splašin, jih ni mogel pošteti; tudi so bili ti ljudje tako divjaški in strašni iu so ga tako osorno in gerdo gledali, de je v silni skerbi berž oči od njih oberuil. „Otroče, kaj imaš tukaj? Čaj, de pogledam!" zarenči eden iz derhali, ter mu potegne kapo s ptiči iz derhtečih rok. Prec ga bomo sabo vzeli, pravi drugi, ki se mu približa ter ga hoče vleči: „Oh pustite nie dam k moji ubogi materi !u prosi France ves solzan s potertiin glasam. „Pu-stite dečka, naj gre dam, kaj pa hočete ž njim?" pravi tretji z veliko mečjiin glasam, „saj nas bo še mudil, de ne bomo mogli naglo naprej." „Ne, nc!" pravi zopet poprejšnji, „kadar pride v vas, bojo pa zvedili, po kateri pot smo jo zavili, in nas utegnejo dohiteti." „No, prav je,4* pravi pervi, otrok mora z nami iti zavolj naše varnosti; de pa nc bomo zavolj njega zaderževani, ga zadeni na rame in le naglo naprej !*4 Te poslednje besede je bil cigan tako ojstro zarežal, de se jc lahko spoznalo, de je ravuo on njih poglavar. Mož, kterimu je bil France izročen, je poslušal molče povelje, četudi nekoliko nejevoljno, iu tako jo mahajo naprej. France si ne upa ne ustavljati se. ne svoje serčue britkosti na glas razodevati, de bi se mu še kaj hujiga ne zgodilo; na tihim joka in le včasi zdihne, „o moja ljuba dobra mati, o moja uboga mati!'4 Tako gredo nekatere ure, se pa skerbno ogibajo vsih cesta in vasi. Blizo jutra je že, ko si poslednjič napravijo počitek na prav zarašeuim kraji v gojzdu. Prav hudo zakarijo, ker bilo je precej hladno, in ko začne zlo goreti, se okrog ognja poležejo po mehkim mahu, utrudeui dolge poti. Zdaj pri svilliin ognji še le France dobro vidi vse od solnca ogorele obraze, in zmeraj britkejši mu prihaja. Voditel ciganske trope se približa ubogima dečku, ga priveže s konopci k bližnjima drevesu, pošepta svoj i inu tovaršu nekatere besede, ki jih pa France ne more razločiti, in tudi on se blizo ognja k počitku vleže. France vidi, de tudi rok ne more več rabiti, vso serčnost zgubi in ves up mu upade, de bi ga izpustili. ,.Oh, zakaj sim tičke vzel iz gnjezda,4* je milo šeptal sam pri sebi, „An- d rej ček mi je rekel, de bi me ljubi Bog kaznoval, pa mu nisim verjel, in vender se je tako zgodilo ! Oh ti ubogi starčiki so ravno tako jokali zavolj mladičev, kakor bodo moja uboga mati zavolj mene jokali! Oh ljubi dobri Bog, le samo takrat me reši, prav pobožen hočem biti, in nikoli nikomur ne bom kadaj kaj žaliga storil vse svoje življenje !u Nato se France ogleda, ogenj je že malo gorel, tako, de je krog ležeče cigane le malo obsvetloval. Globoko in terdo smerčanje v tej tihoti ga prepriča, de vsi terdo spe razun poglavarja, kater še ni zaspal, ker včasi malo vstane, kakor de bi na-nj pazil; potem se pa nekatere minute spet ne premakue, mende od truda premagan. France pa zavolj skerbi in strahu ne more nič zadremati; poskusi, ako bi mogel saj eno roko iz zveze izmuzniti, pa vse prizadevanje je prazno, preterdne vervice so bile, de bi bil mogel s svojo slabo močjo roko iz njih izdrcti. Na enkrat se spomni, de ima majhen nožek v žepu, morebiti bi utegnil ž njim vezi prerezati; tode kako pa z roko v žep doseči, v katerim je bil še ta poslednji up? ,,Prosim te, dohrotljivi Bog!" začne France zdihovati, ,,pomagaj mi, de se bom zamogel z rokami nekoliko premakniti. Gospod kateket so nam zadnjič pripovedovali, de si Petra vezi rešil in gotovo so bile veliko močneji od mojih; po tem si stražnikam dal terdo spanje: o le pošlji tudi mojim stražnikam dolgo, dolgo spanje, saj vse zamoreš, ljubi Bog! Vse življenje bom gotovo potem le v tvojo službo obračal." Pri teh besedah France oči proti nebu povzdigne, ravno pa zgodnja danica prisveti in mu prijazno prikima skoz gosto drevje. Zdelo se je, kakor de bi mu od zgoraj prinesla pozdravljenje in zagotovilo, de jc Zveličar zaslišal njegov glas iu uslišal prošnjo. France zopet začne svoje poskušnje, in po nekolikim prizadevanji doseže do nožka, pripogne glavo, de bi ga z zobmi odperl, po tem poskuša počasi zaveze prerezati, pa se ni dalo: nož je bil preskerhan, in že se France začne bati, de bi se spijoči ne zbudili, preden delo konča, Kar ga neko majhno šumenje zmoti, zbega. (Dal. nasled.) Ogietl po Slovenskim in tiopisi. v V Šmartnim pri Litii so bile dni po sv. .lakopu slovesnosti, kterih ne smemo molče prezreti. Sošli so se namreč v torek pri v. č. gosp. dekanu Jožefu Burgerji zunej dveh vsi še živi duhovni sošolci, ki so šole I. 1825 doveršili. Bilo jc 10 pričujočih v v. čč. gg., namreč: korar Mat. Svetličič; častni korar in dekan J. Grabrijan; dekani Jož. Burger, Jan. Fink iu Sim. Vovk; fajmoštri aii sploh duhovni pastirji: Jož. Bcgtlj, Jernej Bizjak, Lor. Stupica, Mart. Crankar, Jan. Zaverl; vv. čč. gg. fajmoštra Janez Prusuik in Sim. Vilfan, ki sta bila zaderžana, sta s pismi svoje vdeleženje naznanila. Obhajali so častitljivi gospodje v sredo zahvaluico, de jih jc Bog skoz toliko let žive ohranil; v četertek pa luertvašuice za rajncc sošolce. Oba dui so svoje duhovne molitve v cerkvi skupaj opravljali, kar je bilo prav častitljivo viditi in prav spodbudno za oudotuo pre-bivavstvo. Spodbuduo, veselo iu milo ob enim pa je bilo tudi pri mizi, ko so si v prijaznih pogovorih dopovedovali, kaj žalostniga in veseliga so doživeli skoz 37 let, kar se niso v tako obilnim številu več med sabo vidili. Z Gorenskcga. — Kakor je spoštovanim bravcem naše ljubljene „l)anicea znano, se bode obhajala prihodnje leto na moravskem Vclehradu tisučlctnica, odkar sta ssv. brata Ciril iu Metod prižgala luč sv. katoliške vere slovanskim narodom. Velikanske priprave se že delj časa tam snujejo, da bi se tisučletni spomin vredno praznoval, kolikor koli se more, in gotovo bo tje romati mikalo slednjega Slovana, ki mu še klije iskrico prave vere v sercu. Tudi *) Samo veliki altar. ki je nek v Rima za Velcbradsko ccrkcv naročen, bo veljal 7 tavžent cekinov. Pis. med Slovenci se razodevajo tu in tam želje, vdeležiti se tega slavnega praznovanja. Al srečni Velehrad, kje tam gori si! — Veuder — vzajemno bi se reč morebiti le izpeljala. Brali smo že letos večkrat, da so se družbe iz Dunaja podale sem ter tje po svetu na kratek čas , in da so železnične vodstva jim prijenjale precej veliko od navadite vozuine. Knako bi se zamogli tudi romarji iz Slovenskega vdeležiti velehradske tisučletnicc. Želeti je, da bi kak častit gospod, kateremu jc to pritožno, skušal po-zvediti pri železičncin vodstvu, koliko bi tirjalo vozuine za osebo do dotičnega kraja, potem pa naj bi se v naši beli Ljubljani združili za to reč vneti možje, ki bi prevzeli vodstvo romarjev iz vsega Slovenskega. — Omenjeno vodstvo naj bi osnovalo načert romanja, zapisovalo deležnike, prejemalo, se ve, naprej plačilo za vožnjo sem iu tje, naj bi poskerbelo, da bi se romarji saj v bolj imenitnih mestih in krajih, n. pr. v Cclji, Mariboru, Gradcu, Dunaji i. t. d. nekolko pomuditi zamogli,*) in naj bi poslednjič tudi v Velehradu pozvedilo, kdaj bi bil naj bolj vgodni čas, da ne bi bila ravno od druzih strani prevelika gnječa. Ob šolskih praznikih bi bilo za romanje gotovo naj bolj pripravno. — Gospodje ljubljanski! dajte, dajte nekolko opraševati za to reč in osnujte slovenskemu narodu priliko, vdeležiti se slavnega praznovanja, katero se za zdaj živijoče uc bo nikdar več povernilo. Vam, kateri bi to častno nalogo prevzeli iu izpeljali, bi bil morebiti dan vhoda slovenskih romarjev v Velehradsko cerkev eden naj lepših Vašega življenja, ker bi služil v najvišjo čast ss. apostcljnoma Slovanov, pa tudi rodu slovenskemu v spričalo, da prištevati se smč vkljub vsi zavidnosti veuder med pervakc narodov avstrijanskih. Zaupljivo pričakovali bomo kaj daljnega o tem. Bog ohrani Avstrijo in blagoslovi njene narode. Srečno ! Rodoljub Podratitovski. V Horjulu in bližnjim Gradcu so bile 27. iu 28. u. m. očitne izpraševanja v oudotnih ljudskih šolah, ktere so tudi zato spomina vredne, ker horjulska očitno vstanov-Ijena šola je čisto nova (poslopje šc dodelano ni), p o-grajska pa tudi med novejšimi. Nočemo popisovati lepiga napredka, kteri sc je v obeh krajih pri šolski mladini veselo razodeval, še zlasti tudi v čednim petji, in kaže, dc so se gg. učeniki mnogo trudili svojo dolžnost dopolniti: opomnimo samo, kako sc vse častito domače in sosednje duhovstvo po unih krajih z v. č. šolskim okrajnim nadglcd-ništvani na čelu v lepi edinosti peča, dc šola potrebno veljavo zadobi ter zamorc doželeni sad v resnici obroditi. Tudi obilno število gospodov pri izpraševanjih je tega priča. V odreji mladosti skušeui okrajni šolski oglednik v. č. g dekan A. Pečar, ne le dc so sc z lastnim poprašcvaiijem prepričali, de so vsi otroci napredovali, temveč so pristavljali tudi prav primerne opombe, kakor iskrice, ki veliko koristijo k djanskimu in rabnimu poduku. Šolske darila in pohvale k veči gorečnosti veliko pripomorejo; tudi v tem se je poskerbelo iu z veliko pohvalo moramo omeniti preblagc gralinjo Blagajeve, posebne šolske dobrotnice. ki vsako leto k pripravljenim bukvicam šc sami obilno srebernih denarjev dajo in s tračički olepotičijo, de jc mladost z njimi razveseljena. Bog daj, de bi se v sedanjih slabovernih časih mladost v dobro vravnanih šolah — nc le v vednostih, temveč še zlasti v djanskih čednostih tako vterdiia. de bi zamogla ob hudim času vsi nevarnosti in vsakimu zapeljevanju serčno kljubovati. Ni se obupati nad zamurskimi misijoni. Desiravno so srednje-afrikanski misijon zopet poslednji čas zadele velike poskušnje, imamo vender marsiktere znamnja. de Bog spreobernjenje zamureov hoče saj pričenjati, ako tudi morebiti šc ne pričeti. Pismo misijonarja Blaža Verri, Olivieroviga tovarša. la v Hi m, poslana od svojiga prednika, ter sta kardinalu prcftktu v propagandi storila nov nasvet zastran noviga ati.k. iui>ijoua za misijonarje iz Macatoviga vstava. 24. mal. serp. !»e verneta iz Hiina v Verono. Zdaj mislita v Veroni delj časa »»-tati. de spravila pomočkov ter zamoreta zbrati ljudi za svoj novi odmen, ki je bil prav všeč svitlimu kar-u.nalu prefektu. Ta nasvet je namreč, vstauoviti središnjo hišo ali semeuiše v Kairi, v kterim bi se svetno iu versko odrejevala tolika množica uboge zapušene mladosti; od Kaire dalje pa bi sc razširjali (po podružnicah) po deželah Bišja-i.u. ki sc stikajo z zadnjim severnim končam afrikanskiga misijona, kjer je vgodno obnebje iu ljudstvo neskažeuo, saj ne okuženo z nesrečnim izlaiuam. Tukaj bi tudi ne bilo prcdclec, ker Ilišjari so le 15 do 20 dni od Kaire. Kardinal jima jc obljubil tudi to okrajiuo v misijoiistvo zročiti, ker zdaj m- šteje prav za prav k srednji Afriki. Ne mislita pa pre\ee hiteti, ker menita, dc je bolje — če tudi celo leto — čakati, kakjr pa kaj polovičarskiga pričeti. Za srednje-afrikan.-ki misijon misijonarja skerbi, de bi utegnil ugasnili in uui narodi še dolgo ostati brez luči sv. \erc. ker v malo mescih je unierlo gotovo IS oseb s pro-vikarjem vred. Nasproti pa beremo v „BI. a. Tir.44, dc pri vsih nezgodah je vender znati, de aliikanski misijon še živi, nad timur >e nismo v dvomu bili. Pred nekimi duevi je prišlo pi«mo misijouarja Morianga od sv. Križa, ki naznanja, dc lc bil \>c leto zdrav iu hoče še eno leto tam gori ostati. Moilaug je izmed naj starejih misijonarjev, ima zdaj pri >ebi s keršanskih zamureov, 4 odrašene iu 4 fante. Laški frančiškani, ki so v novo ije gori prišli, še nc morejo kaj, ker t-e jezika še niso naučili. — Misijonsko preduištvo je začasno prevzel č. O. Fabian Pfeifer. — Tudi gosp. Dvor-czak, pri odboru Marijne družbe na Dunaji, prav goreč podpornik afiik. misijona, nain je uudan, grede v Terst, upanje dal, dc davni odbor v kratkim boljših naznanil pričakuje. — Bog daj, de bi res bilo ! Hasgleti po kersansklm svetu. Poglejmo, kako je po svetu? V strašni vojski je kraljestvo satanovo zoper kraljestvo Božje. Kraljestvo satanovo je zavito v freimavrarske halje in šviga kakor černa kri v bolnim telesu več ali manj po vsih udih človeške družbe od naj višjih do naj nižjih, vse tisi z neko strašno silo zoper cerkev Kristusovo, sili na Laškim zlasti v Rim, de bi preverglo sv. Petra stol. Sstraham, kteri hudobijo spremlja kakor senca človeka, je sklenjeno freimavrarsko trinoštvo. Prav primerno pravi pariški ,.Monde" popisovajc sedanji stan: Vlada iu rovarji v severni Italii se tresejo; tresejo se in etreljaj o (ljudiJ na jugu; povsod jc brezpostavnost iu divjaška kodercija. Le en sam italijansk kraj kaže ster-meiija vredni pogled globoke varnosti, neprctresljiviga zaupanja in popolnama miru. V Rim tišijo vsi ti ljudje, kteri se mesarijo že s pravo vojsko; in Rim še ne misli na-nje; papežu pretijo ti razdraženi sovražniki, in papež, obdan s školi vesoljuiga sveta, moli in blagoslavlja ... Po vsim svetu se vidijo zgolj žalostne reči: lakota razdeva Irsko; revšina stiska Angleško; razdvoj gospoduje na Nemškim; preteče nevihte na Poljskim; Portugalsko, ki nobeniga škofa v Rim ne pusti, je usmiljene sestre pregnalo, ki jih je bilo samo poklicalo; černa vojska pokončuje Kino in severno Ameriko; Me.viko terpi brezvladje; povsod vojska, revšina, ali strašne britkosti, in vsi ti zlegi se od treh let zmiraj bolj razširjajo, odkar sovražniki sv. Cerkve z nar veči silo napadajo sv. rimski stol — in vender pri tem Sedežu, kamor vsi napadi merijo, gospoduje mir, veselje, varnost. Rim, zbran okrog svojiga velikiga mašnika in svojiga kralja, ki je obropan skorej vsih svojih posestev, Rim ne pozna ne lakote, ne pomanjkanja, ne vojskiuiga strahii. V Rimu je sedanji čas dobro biti; —v Rimu jc upanje okčinskc družbe, od ondod bo prišlo rešenje za naše bolne narode. Kličemo torej z laškimi rovarji: v Rim! v Rim! Pa nc, dc bi sv. Očeta od ondod pregnali iu poslednjo luč upihuili, ki sveti v naših temotnih časih; temveč de njegov glas slišimo, ki uči, tolaži, poterjuje; de se rešimo, bojujoči sc in moleči z namestiiikam Kristusovim — zato hitimo v Rim!" Laške kodcrcije. Govori in misli sc. dc Viktor Kmauvel iu Garibaldi sta si enih inisel, desiravno jc, kakor bi si delala nasproti. Bodi si, de sta dogovorjena, vender ljuški rohovš ni in ne more biti v prid savojski kroni. Res, po Florencii, Modeni, Genvi, Brešii, Milani, Neapeluu, Palermi sc kriči: „Roma o niorte! ali med temi kriči se pa ob enim razlega: Abbasso Ratazzi! Abbasso il uiinistero! Abbasso i nas tri azzuri! Preč Rataci. ininisterstvo, višnjevi trakovi, t. j., savojska hiša! Ako bi bila ta naredba tudi komedija za komedijante, kratko iu malo ni komedija za ljudstvo, ktero se s tem čezdalje bolj Macinitovih misel ualezujc in obdeluje za rudečo republiko. &ardinski zbor iu vlada sta Rim razklicala za laško stolj-nico, pravi Arnionia: zbor in vlada sta večkrat z veseljem pikala in obrekovala posvečeno osebo riinskiga papeža; zbor in vlada nista le samo dopustila, temveč zbujevala in dražila skazovanja zoper papeža - kralja po ravno tistih mestih, kjer se zdaj verstijo nove skazovanja. Tii tedaj je sad, ki ga zdaj spravljajo. Pušice, ki so jih ilegali v nar ljubeznjivšiga iu v uar pohlevnišiga kraljev, so se obernile ter sc vernile z veči močjo zoper nje same. K temu pa Macinitovi časniki zdelujejo deržavne poslance in ininisterstvo, de je groza, kakor dc bi se vse na to pripravljalo, ob lepi priložnosti storiti z Viktor-Kmanvclam in ministri, kakor jc oii storil z laškimi vladarji in kakor želi storiti s Pijem IX. Pomenljive besede pristavlja Armonia, ki pravi: O naj bi se vender že spoznalo, de hoteli Rim je ravno to kakor hoteti ljudovlado, in de tisti dan, ob kteriin bo papež ob oblast po rovarstvu, ravno tisti dan bo tudi samovladar-stvo ob svojo oblast in povzdignila se bo rudeča zastava, prapor brezvladno — republikanski. Zastran verskih reči na Jutru č. O. de Damas iz Jezusove družbe pravi med drugim: Bolgari se na trume povračajo h katoliški veri. — Pervi spreobcrnjenci zmiraj bolj spoznavajo, de njih spreobernjenje je Božje delo; za- ostali čudi za unimi vlečejo, in še poslednji teden me je milgsp. Brunoni, patriarhov namestnik v Carigradu, počastil s pistnam, ter mi naznanuje, de 8000 Bolgarov s svojim duhovnam se je razkolništvu odpovedalo, ter se zedi-nilo s katoliško Cerkvijo. Po drugi strani se armenski narod šc s poinenljivšiin etioglasjetu giba. V. č. inalo-arnieiiski patriaih, kakor tudi ondotni pervak vikši škof, mi vedno pišeta, de komej premoreta obilno žetev spravljati. Dvč škofii ste vstavnovljeni v Cilicii, v kterih so zgolj taki, ki so iz armenskiga razkclništva prestopili. Terdili so nam, de še pred G leti bo ves narod katolišk, ako mu v pomoč pridemo. Se več, tudi mohamedaustvo si da do živiga priti. Dozdaj je koran keršanske bukvarnike sožigal, učenost zaničeval, se luči bal. Zdaj pa se zbuduje v dotiki z evro-pejskiini narodi. Mohaniedani bi tudi radi imeli svoje otroke podučene, iu ker vidijo, dc so jim misijonske šole odperte, prosijo prostora za svoje otroke, kteriga tudi dobijo s to pogodbo, de sc bodo tudi katoliškiga kcršaiiskiga nauka učili. Tudi v to privolijo, de sc njih otroci navadijo brati, pisali, številiti in druzih potrebnih vednost. V Aleksandrii se je primerilo, dc je mlad turčič nar bolje znal keršanski nauk in je po pravici dobil katekizem v darilo. O. Damas meni, dc v 20 letih bo nar veči del musul-manskih sinov spoznal prazuost razkolništva in laž koranovo ter resnico katoliško, ako bo Evropa po svojih misijonarjih ondi šole napravljala. Ko je imenovaui misijonar sv. Očetu razložil, kakošno upanje se na Jutru razodeva, so mu odgovorili: „Oče, perst Božji jc nad Julram, dobro vem. Okolišine so take, de s to deželo nc smem tako delati, kakor z drugimi, ki imajo neverske prebivavcc. Dolžan sim ji posebno pazljivost, in svoj pot bom napravil družbo, ki se bo posebno na njo ozirala.** Tudi pekel daje svoj strah na znanje, de sc mu bo njegovo obširno kraljestvo na Jutru izmuznilo ter je sredo 1. 1800 zaznamnjal z grozoviuskini viharjem. Bila je splošna zarotba izlama zoper spoznavavcc Kristusove. Petnajst, morebiti dvajset tavžent kristjanov je bilo v dveh mescih pomorjeuih ob Libanu. Kakor nekdaj potoki, tako jc tekla keršanska kri z bibliških visočin. Z neslišauim neusmiljenem so turčini morili mlade ljudi, starčke, žene iu otroke. \ar poprej so čezmerno ropali, obešali in morili, potlej so z britkostuo terdoserčnosljo iskali skritih kristjanov. Nekteri v dimnikih poskrili so bili ondi živi sežgani; drugi v vodnjakih zadušeni; drugi, ki so bili ua strehe zbežali, so bili od ondod stermoglavljcni na soldaškc bajonete. Druge so z zvezanimi nogami z glavo naprej skoz okna spušali. Druge so na slabim ognji počasi pekli; nekterim mučeiicam so zapored člene na rokah, nogah odsekovali. Njih veliko število si je moglo z dolgim tcrpljcnjeiu srnertni udarec odkupiti. Več ubužcov se je skrilo po duplinah, nečlovcki pa so jih z lovskimi psi ven gonili ter jih pod meč dajali. Ob kratkim, zarotili so se bili, ue eniga kristjana ne pustiti živiga v bližinji krajev, po kterih častimo spomin in viduc sledi naj vikših skrivnost naše sv. vere. (Organ des Vcr-eins vom h. Grabe.) Kaj pravite k temu, freimavrarski časniki in vsi pre-ganjavci katoliške vere, ki ste vredni bratje unih turčinov; samo ta razloček je, de uni ne vedo, kaj delajo: vi pa ste lopovi in hinavci, ki spoznano resnico sovražite, preganjate, zatirate! «labeika in lesnika. V Trapani na Sicilskim so se sprehajali po mostovžu minoreškiga samostana štirje vojaki, bili so namreč ondi vstanjeui. V nekim kotu je bila podoba čištiga spočetja Marije Device; z leto so gerduni počenjali svoje norčevanje, ter so s smodkami med mnogoterimi brezbožnimi besedami pomazali in ognjusili obličje prcblaženc Marije Device. Kmal potem se v svojo stauico vernejo, in tamkaj šc dalje uganjajo te pohujšljivc šale, kar neprevidama zahruši sobni strop in ko bi trenil, so trije vojaki mertvi, četerti pa je tako zrnlinčen, de je v malo minutah tudi svojo nesrečno dušo izdihnil. To se je dogodilo IT. mal. serp. — Kolik sad rodi nova svoboda na Laškim, kaže tudi neki babji dvoboj v Neapeljuu; z nožema ste sc napadlidve ljubosumni eoper-nici s toliko togoto, de jc ena na mestu mertva obležala, druga je bila z 18 ranami odnesena. Sramota za vso laško deželo ! — List iz Carigrada v .,Chroniqueur dc Fribourg" naznanja, de se je vas Karli poleg Drinopolja s 100 der-žinami zedinila z greško katoliško Cerkvijo. Ima svojo cerkev in prosi katoliškiga duhovna. — Knezinja Adam-Czartoriskova, prav pobožna gospa, jc poslala sv. Očetu veliko število drazih cerkvenih oblek za iiovosprcobcrujcnc Bolgare. Sv. Oče so jih dali v Rimu na ogled postaviti ter so jih izročili potem O. Kajsicvicu, vikšimu poljske duhovske družbe (resurckcijonarjcv), dc naj jih odpravi katoliškim Bolgaram. — Naj veči del denara, ki jc bil poslan Garibaldu iz Anglije, je neki od protestanške verske družbe. Znati jc tedaj, de jc ti družbi dosti na tem ležeče, dc naj bi papeža pregnali iz njegove lastne hiše. Vse pa tako kaže, de bo papež šc zmiraj terdno sedel na sedežu sv. Petra, ko bo protestanštvo žc davno izpihano iz Angleškima. — Figeži rovarji le po tatinsko iu potuhnjeno napadajo : v začetku u. in. so se znosili cclo nad moškim rimskim časnikam „Osservatore Romano" ter so nastavili s smodnikam napolnjeno kroglo, ki se jc ondi razpočila, kjer se listi sprejemajo. — Ko je undan brezbožnik Feriari v torinski zbornici iuterpeliral zastran kraljeviga oklica zoper Garibaldovo rovarstvo, mu je dvakrat grozovitno bačanje v oblakih in strašna nevihta besedo presekala, kakor de bi nebo ne hotlo več slišati besed gerdina, ki jc v nekim spi mi herkal bogokletne besede : Evropa jc Rimu versko vojsko napovedala, in ne moremo ne stopinje naprej, ako križa nc poderemo/ (Križa pa ne boš podcrl, ti razbojnski tolovaj ! kakor ga liinavcc Julijan ni mogel: tedaj je tvoje pertenje prazno.) Poreče sc, de jc to Ic naključck, pravi Armonia. Prav in dobro. Ilotli smo nov naključck omeniti. — rAr-mouiau 14. u. m. toži, dc jc žc pozno v noči zvedila, dc jc „Movimento** pod pečat djan, ker jc imel neki razpis genveške oprostovavne družbe (societii cinancipatricc). ter je mogla tudi ona ravno ta razglas svoj pot izpustiti. Nato pristavi, dc so zdaj podpečatovanja ondi tako muhaste, dc sc več ne ve, kaj bi sc smelo natisniti, kaj pa molčati. To jc mende „„ltalija libera !**" kakoršno jc Mazzini žc 1*31 priporočal Karlu Albertu, pisavši mu iz Savojc: flScrivetc suila vostra bandiera : C ii ione. Libcrta. I n-dipendenza! ... Liberatc 1" Italia dai barbari! Zapišite ua svoj prapor: Edinost. Pr os t o s t, S a m os v o j n o s t ' ... Rešite Italijo divjakov !** Za ..Pressine" možake. Dunajska „Prcssc,u' ki ima na prodaj „Glciches Reclit fiir Allc," jc napadla Da-ničini spisek: „Kjc je steber naše narodnosti?*** v 24. listu, češ dc jc „spričljej naj priserčniši zaveze med duhovstvam in domorodci."* Rečemo samo: Kadar bo nemški mu, fra n c os k i iii u i. d. duhovstvo greh. dc svoj narod, svojo domačijo in slovstvo ljubi, takrat bo tudi slo venski mu. Sicer pa je moški duevnik „Vaterland" moško odgovoril na „Prcssinou presno modrovanje tako-lc: Wien, 25. Aug. (Eincn llelcg fiir dic in tirne AI lian z der Clcricalcn u n d Na t i o n a 1 en) findet cin Correspondcnt iler „l'r.a in cincin Artikel der in l.aibach crscheinendeu Zcitschrift ..Danica dic unter Anderm auf dic Fragc: „\Vo ist dic Slutzc uiiscrcr Nationalilat fol-genden „crbaulichen Cusiiui salbadert :tt „l>ic slovcnisc heil Bcstrebuiigcn liabcn den sclnuien Charaktcr, da-s sie mit Golt arbcilcn. Zum Bcucisc dafiir dic jiingstc Feicr der Marburger ..Citavnica." dic nicht nur mit dem Gottesdieuste begann, sondern bei der nan auch j n de h gehaltenen Beden das Lob Gottes und das Vertraaen in die Hilfe des Allerhochsten zu boren bekam. Dasseibe bevveisen auch die sloveuiscken Tagesblatter, die nicht gegen ihre eigene Mutter, die katholische Kirchc, kauipfen, \\ic die Tagespressc anderer Nationen ; dies bevveist die slovenische Literatur, die sich taglich mehr von jenem fremden Geiste emancipirt, der nur in fleischlichem Firle-fanz sein Paradi es findet; iiberhaupt, die slovenische Muse ist schamhaft, so \vie der Charakter der Slovencu. Das Lob der Ketzerei fmdct man nur in einem deutschen „Pro-ducte.uft) vvelches Fremdlingc oder entfremdete „Charaktere" gcschricben. Eben dieses katholischen Charakters halber kr.uiien vir der slovenischen Literatur und den slovenischeu Bcstrebungen den Scgen des Himmels prophezeien." Finen ..crbaulichen l*nsinnu vermogen \vir in diesen Satzcu nicht zu cntdeckcn. Chenier \vurde es 1794 in Pariš z\var als Vcrbrechen des „Fanatismusa angerechnet, als er den lleiland das als Lob vermeinte Pradicat cines braven Sansculotten zuerkannte, aber in Oesterreich solite es doch 1862 noch erlaubt sein vom Allerhochsten und seiner Hilfe zu sprechen, ohne dcfur Schvvachkopf gescholten zu \verden. AVenn die slovenische Literatur \virklich von moralischen Giftpflanzen frči ist, die im Garten der deutschen Literatur so iippig \vuchern , so darf sic sich dessen \vohl riihmcn. l*nd \venn es cin unterseheidendes Merkmal der slitveuischen Tagesblatter ist, dass sie nicht gegen die katholische Kirchc, zu der sich ihr Volk bekennt, ankampfen, so diirfen sic unseres Frachtens mit grosscrem Recht den Anspruch erheben, die Gesinuungcn des Volkes zu vertreten, als diejenigen, \velche ihrem llass gegen die katholische Kirche. deren l.e hren und Kinrichtungen, so \veit es angeht, mit der Feder Luft machen und dafiii alles, \vas nicht ka-tholisch ist, sei es nun Protestantismus, Gustav Adolfsverein, Deutschkatholicisinus. Ilcformjudeiithum, in dem Masse hatschelu und protegiren, als es sich von der katholischen oder iiberhaupt von der positiveti christlichen Religion ent-ferut. da dieZeit noch nicht gekomincn ist, um den Sprueh Kari Vogts : nicht die Freiheit des Glaubens, sondern die Noihvvendigkeit de«? Cnglaubens ist es, \vas \vir \vollen — nacli dem Vorgange des franzosisehen Convents iu Praxis zu setzen. Freilich \vollen auch sie das Volk vertreten, sie sagen cs unermudlich. Gibt aber eiuinal das vvirklicbe Volk mussenliaft zu erkennen, dass es in religiosen Dingen ga n z auderc Ansichtcn hat, als die Herren, die sich das Recht zuerkcnnen, seine Vertretcr und Stinimfiihrer zu sein, so uerden dicsclbcn Manner als unmiindige, nicht mitzu-sprechen berechtigte Tolpe! behandelt, die man als schliehte. aber gesinnungstuchtigc und einsichtige Leutc offentlich belobt, sobald sie sich irgend einmal mit ihrem Pfarrcr in M iderspruch setzen. Drobtinica. l'a*jogladežem v nauk. V Kuenheim-u na Nemškim je mal. s«-rp. umeri neki hišni oče, kteriga je bil pred 9 me>ci njegov psiček mičkeno v kazavcc vgriznil; ta dan pa je stekel in čez 6 ur umeri. Kaj posebniga je. de ta stekleucc ni grizel. temuč le vse od sebe soval, in ni mogel terpeti nc luči nc svitlih reči; ko je pa silo tožil, de je žejin, ni hotel piti. ko so mu vode ponudili, temuč jo je od sebe sunil in se zgrudil. — Naj si to v spomin zapišejo ne le samo peso- ampak tudi psičkoljubi in vse trapaste pasje čoharicc. *) V izviru se bere: rltvala krivoverstva in njegovo repenčenje sc nahaja le k več i mu v kakim nemškim produktu** itd. Vr. **) -and den slovenischen B e s t re b u n g e n** je dopisnik sam pristavil. pa tudi kaj izpustil. kakor 6e je njegovi natoleljivosti bolj prileglo. Vr. Domače duhovne vqje, sveto živeti in zveličano umreti. (Dalje.) Razsvitlivna pot. Tretje pravilo: Kar delaš iz nagiba sv. vere, delaj tudi z vnemo. Vnema je luč naših djanj. Kjer ni vneme, jc merzlota. Zemlja se posuši brez vode, serce pa brez vneme in veselja za čednosti in dobre dela. Sad brez vneme je plevck in brez sočnosti. Bog nam ni zastonj vnemkov in moči za vnemo pristvaril. Vse pa je na tem ležeče, de so ti vnemki, ki se v nas tolikrat utrinjajo, na dobro obernjeni. Premišljujmo natoro in lastnijo posamnih ljudi; pri vsakim bomo vnetke opazili, pa silo razločne, in pri mnozih rajši na posvetno kot pa na božje obernjene. Vidili bomo goreče vnemke do raznih naukov, do razločnih del in umetnost, do petja, glasbe, podobarstva, malarije, poljo-delstva itd.; pa tudi vueiiike za igro in kratkočase, za to in uno jed ali pijačo in celo za nezmčrnost; vnemo za premoženje in denar, za skopost, pa tudi za nečimerno čast, ali celo za grozoviusko nečistost, za poboje, tatinstvo, rop itd. Vender se pa gnanje za pregrešne reči prav za prav ne smč imenovati vnema, ampak strast. — to ime zasluži ta peklenski oginj. Vnema naj služi le za blage, lepe, hvale vredne reči. Treba je moliti, in si prizadevati, de človek zatira strast za hudo, in de se oživlja v njegovim sercu vnema za dobro, za Boga, čednosti, dobre dela, za blagor bližnjiga, zatajevanje samiga sebe itd. Človek se toliko bolj povrača v stan perve nedolžnosti, kolikor bolj sc njegovo serce žlahtni, kolikor bolj strasti mori in se veselje za vse lepo in blago razcveta v njegovim duhu. (Dal. uasled.) Starčik od Ha rije. Moja mati me je učila. Bolj ko v letih sim dorašal, Ko sim majhen deček bil, Bolj težijo me skerbi, Je z menoj zvesto molila, nKjc boš živel?4 sim se vprašal. De bi prav Boga častil; Hudih časov konca ni;u Od Marije pripoveduje, Rad se pa k Marii zatečem. Jo preserčno imenuje ^Mati, oh pomagaj !u rečem: Milo Mater vsih ljudi, Lej , tolažbe koj dobim, Kakor ji enake ni. V sercu se razveselim. ..Toraj, sinek," mati pravi, ,,Vsak dan. ko se zvon glasi, Počešcnje serčno opravi Mili Božji materi: Ona je presveta D vica. Nam mogočna pomočnica. Zroči se ji vsaki dan, In pobožen boš kristjan. Že pastir sim rad prepeval V čast Mariji pesmico , Sim ljubezen razodeval Do preljube Matere; Ona pa nad mano čuje, Gnad obilno mi daruje, De nič niso zbegali Me otroci sprideni. Sim mladenč po svetu hodil, Satan željno me lovi, Rad bi me bil v drušnje vodil. Polne razuzdanosti; Pa sim storil v dušni sili, Kakor so me starši učili: Molil sim Marii v čast. Daroval ee nji v last. Starost pride, siva glava Tožno kima proti tlam, Ker uči me vera prava. De bo huda z grešnikam ; Mislim pa: Marija D vica Mi jc Mati, pomočnica: Ves goreč se ji zročim, Starčik spet vesel živim. Smertna ura je pač strašna, Kdo se ne bi sodbe bal ? — Moja duša je v.sa plašna, kmal bom pred Sodnikam stal! Tode upam : Mati mila l Ti ne boš me zapustila. Pomagala boš tadaj, Priti meni v sveti raj. Starčik moram poterditi, De za Bogam bolj'ga ni, Ko Marijo prav častiti. To sira skusil svoje dni: Ona že otroke brani. Mlade zveste si prihrani; Nas tolaži v starosti. V smerti tud ne zapusti. Barja. Duhovshe spremembe. V ljubljanski škofii. Umerla sta: 20. u. m. g. Jan. Kek, duhovni pom. v pokoji, v Žuženberku; 25. u. m. g. Fr. Drachsler, fajm. v pokoji, v Scntjurji. R. L P.!