SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXII (56) • ŠTEV. (N°) 21	ESLOVENIA LIBRE	BUENOS	AIRES	•	5	de	junio	-	5.	junija	2003
ZAHTEVAMO PRAVICO DO RESNICE
POČASTITEV ŽRTEV KOMUNISTIČNE REVOLUCIJE
Čas - ljubezen - beseda - voda - veter - drevo - zemlja
BOŽIDAR FINK
Na klic vesti in srca se vsako leto snidemo, da posebej obudimo spomin na sorodnike, prijatelje in druge žrtve na Slovenskem, ki so izgubile življenje zaradi komunistične revolucije. V mnogih od nas je ta spomin še zelo živ, saj smo dogajanja neposredno doživljali in pri njih sodelovali. Za druge je doba grozot sicer odmaknjena v času, a jih zavest občestva povezuje s prejšnjimi rodovi v skupnem čutenju in tudi neodložljivi zahtevi po zgodovinski jasnosti. To naše shajanje je seveda predvsem pietetno, saj obujamo spomin na mrtve, ki so nam bili osebno dragi ali so sicer vredni posmrtne počastitve.
Ko nas torej navdaja žalno razpoloženje, pa se vendar ne danes ne nikoli ne smemo vračati v preteklost tako, da bi v njej zastajali in jo ločevali od sedanje stvarnosti. Vse od prej je v življenjskem toku povezano z novim časom, ki ga zdaj živimo. V rokah imamo še vedno neporavnane visoke račune in vsa narodna skupnost ima pravico, tudi dolžnost, da zgodovinskega dolga ne izbriše, ampak da ga izterja, kolikor je sploh mogoče. Zato moramo ob pietetnem spominu na mrtve tudi glasno zahtevati pravico do časti, ki jim je bila poteptana skupaj z življenjem.
Ti, ki se jih spominjamo, namreč niso -umrli, ker se jim je nekako končala življenjska doba. Življenje so izgubili, ker jih je zajeta revolucija, tisti zlohotni naklep, kije v komunističnem načrtu po prevari in izdajstvu v Sloveniji sejal smrt. V uničujočih razmerah okupacije, ki je po tujcih ranila narodni ponos in prizadela toliko gorja, je domače zarotništvo pripravilo prizorišče krvi in solza. Pod ubijalsko roko revolucije so že v začetku umirali ljudje, ki so jih komunistični voditelji zaznamovali kot idejne nasprotnike ter verjetne pobudnike in voditelje pričakovanega odpora. S temi umori so hoteli vnaprej obvladovati položaj, hoteli pa so tudi izzvati odpor, ker so potrebovali nasprotnika. Ko je v skrajni siti odpor nastopil, so potem padale žrtve v bojih in v maščevalnih pomorih. Po koncu vojne dobe je revolucija slavila krvavi triumf. Pobila je nekdanje bojne nasprotnike ter očitno ali naskrivoma pomorila toliko drugih, ki se ji niso uklanjali in bi ji mogli biti ovira pri vzpostavljanju totalitarne oblasti. Besnenje se je izživljalo tudi v pomorih tujih vojnih ujetnikov in množice civilnih beguncev. K žrtvam revolucije pa štejemo tudi tiste, ki so padli po prepričanju v bojih za narodno svobodo v okoliščinah, v katere so jih zavedli komunistični voditelji
Žrtve revolucije na naši strani so bile dolga desetletja zamolčevane, zdaj pa jih ne morejo več prikrivati. Že samo prikrita grobišča so za državno oblast huda zadrega, iz katere se izvija z zakonodajnimi in upravnimi postopki. Uradno se odkrivajo in popisujejo vedno nova grobišča, že dolgo pa je v državnem zboru v obravnavi predlog zakona o vojnih grobiščih, oh katerem pa se globoko razhajajo stališča poslancev in javnosti. Primemo je, da si predočimo, elik obseg zajema zadeva, ki vz->e strani. O tem nas delno pouču-i zadnjega dosegljivega poročila
vladne komisije za vprašan ja prikritih grobišč.
Do pred nedavnim je bilo uradno ugotovljenih 196prikritih grobišč. Od teh je samo ena desetina iz vojnega časa, devet desetin pa je iz časa po vojni in jim to daje še posebej hudo oznako. V njih niso neposredne žrtve vojne, ampak kršitve mednarodnega vojnega prava in zločina zoper človečnost. Med vsemi je 45 grobišč civilistov, 56 grobišč vojakov, 68 grobišč, v katerih so civilisti in vojaki, v dmgih pa so žrtve neznane. Od skupno 196 grobišč je označenih le 85, po večini samo z lesenimi križi ali podobnim, samo dve sta razglašeni za kulturna spomenika, Kočevski Rog in Teharje. Število doslej vpisanih grobišč pa nikakor še ni dokončno in je gotovo, da se bo zelo povečalo. Po zasebnih ugotovitvah, ki jih uradno strokovno obdelujejo, bo takih grobišč več kot 600.
Inštitut za novejšo zgodovino je zbral podatke, po katerih je bilo v Sloveniji usmrčenih po vojni 13-100 pripadnikov vojaških formacij protipartizanskega tabora, torej domobrancev in drugih pripadnikov takrat že Slovenske narodne vojske. Hrvatje ocenjujejo število svojih žrtev na Slovenskem do 60.000. Uradno mnen je pa je, da se celotno število žrtev iz časa po drugi svetovni vojni lahko povzpne celo na 100.000.
Pravilnosti teh podatkov nam ni mogoče preverjati, a če se ustavimo samo pri teh, se nam izriše grozljiva slika. Število slovenskih in drugih človeških žrtev komunističnega zločinskega nasilja je tako veliko, da ne sme ostajati le papirnat statistični podatek. Suhe številke se nas samo dotaknejo, ne zarežejo pa dovolj globoko v zavest. Stvarnost, o katerih govorijo podatki, si je treba predočiti v živo.
Ce upoštevamo samo 196 popisanih grobišč, ki ležijo v 54 občinah, ima vsaka od teh občin v povprečju po tri ali štiri grobišča. Če se bo pokazalo, da je domneva o obstoju 600 grobišč pravilna, se bo povprečje v občinah, ki so bile v dogajanjih bolj izpostavljene, toliko povečalo, da bodo nekatere z grobišči naravnost posejane.
Še bolj očitno se nam predoči grozotnost zločina, če si predstavimo vrsto trupel, položenih drugo ob drugo tako, da bi vsako truplo zavzemalo po en dolžinski meter. Vrsta 1J.715 po vojni pobitih Slovencev, kolikor jih je ugotovil uradni inštitut, bi bila v ravni črti dolga od roba Ljubljane skoraj do Grosupljega ali od središča mesta do Mengša, oziroma tukaj od Kongresnega trga v središču Buenos Airesa prav do postaje Ciudadela. Vrsta domnevnih 100.000 žrtev pa bi segala od Ljubljane do Maribora ali od Kongresnega trga do mesta Zarate in še osem kilometrov dalje.
To strahotno sliko si vtisnimo v zavest in ne dopuščajmo, da nam obledi. Sila zločina mora biti trajno v javni zavesti. Nekaj tako hudega se je dogajalo v ne zelo oddaljeni slovenski preteklosti, da ne more in ne sme v pozabo. Živim pričam revolucije ni mogoče, da ne bi obnavljale osebnega spomina na doživeto. Mlajši rodovi pa so poklicani, da izterjajo pravico do resnice o vsem, kar se je dogajalo, in o vzrokih
Nad. na 2. str.
V Sloveniji ugibajo, kaj je tisto, kar slovensko skupnost v Argentini drži skupaj, jo poživlja in in iz nje ustvarja trdno skupnost, ki živi še danes.
Glavni dejavnik za to je po mnenju marsikaterega naša povezanost s padlimi protikomunističnimi žrtvami, ki se predaja iz roda v rod. Ta nam daje moč in voljo, da se ohranjamo mi sami kot slovenska skupnost, pa tudi spomin na padle, kakor tudi zahteva o povrnitvi dobrega imena, prikazu zgodovinske resničnosti in poravnavi v odkritosrčni spravi v resnici in pravici.
Tako smo se kakor vsako leto množično zbrali 1. junija v Slovenski hiši k spromin-ski proslavi tako bivši domobranci kakor njih sorodniki in prijatelji, veliko mladine in otrok. Vsi so več kot napolnili slovensko cerkev Marije Pomagaj, kjer je delegat prelat dr. Jure Rode vodil spominsko mašo, somaševali so z njim poddelegat dr. p. Lojze Kukoviča DJ, prelat Jože Guštin ter župnik France Cukjati. Dr. Rode je v svojem nagovoru - na isti dan je Cerkev praznovala vnebohod - pokazal na vez
Nad. na 2. str.
V Kočevju ob grobovih pobitih
V nedeljo, 2. junija je bila v Kočevskem Rogu pri breznu Pod Krenom 14. obletna spominska slovesnost za tam pobite slovenske domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja.
Že v uvodnem delu bogoslužja se je ljubljanski nadškof dotaknil tudi političnih dogajanj, ki so pripeljali Slovenijo v stanje, kakršno je sedaj. Dogajanje po zmagi komunistične partije je povsem novo v naši zgodovini, nekaj, kar je spremenilo našo narodno zavest. "Po letu 1495 nismo več isti. Veselje zmagovalca v tem letu je le hrupno prikrivanje zločina, veselje naroda, ki gradi prihodnost na zamolčevanju nedolžnih žrtev je lažno in ne sprosti srca, zato je toli-
ko travm in depresij med nami."
Rode je med drugim povprašal, ali je sploh mogoče živeti z vsemi temi žrtvami, ne da bi jim priznali pravico do imena in do groba in ali je mogoče v nedogled izrivati dejstva iz te grozote. Ne bomo doživeli notranjega očiščenja in prave svobode, dokler se bomo izmikali pred temi dejstvi in jih potiskali v pozabo in dokler "rablji in njihovi potomci ne bodo priznali svoje velike krivde". Zločin je treba priznati in ga iz srca obžalovati. Z dostojnim spomenikom je treba počastiti žrtve povojnih pobojev, saj je le to prava pot sprave, je še dejal Rode.
Po besedah Justina Sta-
novnika je država z zakonom o grobiščih pravno in politično fiksirala začetni genocid. Po zakonu so namreč mrtvim domobrancem vzeli tudi status vojaških grobišč in jih tako oropali časti in dostojanstva vojakov. Stanovnik je izpostavil tudi haaško sodišče in pričanje bivšega predsednika Milana Kučana. Po njegovem mnenju se Kučan ni dobro odrezal na sodišču, saj ni konkretno tematiziral nekdanji partijski sistem in njegovo krivdo za vojno in razpad nekdanje skupne države
Med vidnejšimi osebnostmi iz slovenske politike se je slovesnosti med drugim udeležil tudi predsednik NSi Andrej Bajuk.
STA
		
ŽEGNANJE PRI MARIJI POMAGAJ	PLEČNIKOV VEČER 	 3 PRI SKA		4
OKTETOV VEČER V MENDOZI		GOSPODARSKI 	3 VESTNIK		4
Spominska proslava...
Nad. s 1. str.
med nami in našimi mučenci, ki so se borili za človeške in verske vrednote ter domovino.
Med mašo je ubrano pel sanmar-tinski zbor pod vodstvom Lučke Marinček Kastelic.
Po maši se je spominska slavnost nadaljeval pred spomenikom. Pred lepo okrašeni relief, ki je delo akad. kiparja Franceta Ahčina, so podali spominski šopek predsednik ZS Lojze Rezelj, podpolkovnik Emil Cof in predstavnika borčevskih organizacij Slavko Urbančič in Stane Oblak. Kot je že tradicionalno, je Franci Žnidar zatrobil na trobento klic k tišini, prelat dr. Rode pa je izmolil molitve za
pokojne. Zatem pa so vsi zbrani zapeli domobransko pesem Mi legionarji, mi domobranci, ki je marsikomu privabila solze v oči.
Nato sta v dvorani potekala spominski govor in odrski prikaz.
Spominski govor je imel Božidar Fink, ki je prikazal, kako skušajo oblastniki še danes zavirati postavitev poštenih spominskih obeležij za pobite protikomunistične žrtve. Njegov govor v celoti podajamo kot današnji uvodnik.
Sledil je odrski prikaz Videl, sem, slišal sem, ... pričam.
Ta prizor si je zamislila, sestavila zanj besedilo iz raznih pesmi in ga dopolnila Ivana Tekavec. Pesmi so napisali France Balantič, Ivana Kampuš, Srečko Kosovel, Herman Germ, Andrej Kokot, Valentin Polanšek, Maj-
da Haderlap in Tone Kuntner.
Recitirali pa so njih pesmi mladi Gabi Qualizza, Vanči Štrubelj, Veronika Godec, Marjan Godec, Marko Štrubelj, Veronika Marinčič, Sonja Avguštin, Nežka Štefe, Erika Novljan, Nadja Žgajnar, Diego Obriskal, Erika Malovrh, Matjaž Čeč, Sebi Žgajnar, Irena Žužek in Sandi Žužek.
Vso režijo sta imela na skrbi Ivana Tekavec in dr. Štefan Godec. Prizor je potekal usklajeno, globoko doživeto in pretresljivo, na odru, ki ga je priredil mojster Tone Oblak s sodelavci in ki je prikazoval gozd v Rogu s kri-venčastim vejevjem. Megla se je vila okoli preprostega križa nad kraško jamo.
Nastopajoče je spremljala na orglah dirigentka Anka Savelli Gaser. Osvetljavo, ki je bila premišljena in primerna, je oskrbel Pavle Erjavec, programski list pa je opremila slikarka Irena Žužek. Posebej bi poudarili, da so vsi nastopajoči že v Argentini rojeni Slovenci. Večina od njih pripada tretji generaciji, ki ohranja spomin in srčen odnos do pobitih domobrancev - njihovih prednikov.
Vsa dvorana je zbrano in napeto spremljala prizor, ki se je odigraval na odru, za konec pa so vsi zapeli lepo in značilno himno Oče, mati, bratje in sestre...
Vsa spominska proslava je izzvenela kot pogled v sedanjost in prihodnost, kot odločna volja naših starejših in mlajših, da zahtevamo pravico za vse padle in pobite protikomunistične žrtve.
TD
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TOME MIZERIT
Govor...
Nad. s 1. str.
dogajanj, obenem pa tudi o tem, kdo nosi krivdo za narodno tragedijo. Niso pomembna samo stvarna dejstva. Pri vsakem zlu, ki izhaja iz človekove odločitve, nastaja odgovornost, ki ji mora slediti zadoščenje. To pa smemo in moramo zahtevati.
Zato ne bomo nikoli hoteli sprejemati, da se zamegljuje zgodovina in odvrača pogled od preteklosti. Če se današnji rodovi ne bodo učili od zgodovine, ne bodo znali graditi prihodnosti. Zato ne sprejemamo, da se zatajuje zgodovinska resnica s tem, če bi se grobišča označevala tako nedoločno, kot to hoče vladni predlog. Poglejmo, kakšna je bila pot nazaj od začetnega predloga za napis na grobiščih povojnih pobojev do danes. Prvi predlog je priporočal, da država poskrbi za spomin "žrtvam vojne in revolucije". Nasledniki in zagovorniki revolucionarjev so se temu uprli, češ da je imela revolucija dobre namene in oznako, 'obžalovati da je treba samo neupravičeno nasilje. Napis naj bi torej ohranjal spomin "žrtvam vojne in revolucionarnega nasilja". Potem pa so zahtevali, naj se revolucija sploh več ne omenja, razglaša naj se samo čistost narodnoosvobodilnega boja. Torej naj bi se besedilo glasilo: "žrtvam vojne in povojnega nasilja ”. Nazadnje jim je bilo oclveč celo priznanje, da je bila njihova stran sploh nasilna, tako da je zdaj končni predlog za napis na grobiščih: ”žrtvam vojne in povojnih usmrtitev”. Tak napis hočejo, ker da je ideološko nevtralen in ni diskriminatoren ter cla ne bo žalil občutljivosti nikogar. Tako trdijo vladni predlagatelji. Za nas pa je napis "žrtvam vojne in povojnih usmrtitev" nesprejemljiv, ker ni resničen in ker zavaja. Saj je predvsem očitno, da pomorjen i po vojni niso vojne žrtve, umrle zaradi vojnih dejanj, pokončala jih je revolucijska oblast kot razorožene vojne ujetnike ali kot civilne osebe, ki niso nikoli nosile orožja. Povojni poboji pa tudi niso bile zgolj usmrtitve, torej odvzem življenja, s pravno in moralno podlago ali brez nje. Državna oblast usmrti hudodelca po pravični smrtni obsodbi. Ali moremo dopustiti, da napisi na grobiščih napeljujejo na domnevo, da so bili vsi zakopani po pravici usmrčeni? To bi bila žalitev za vse človeške žrtve, ki so tedaj padle od zločinske roke. Take žalitve posebej ne dopuščamo za mrtve, katerih spomin slavimo s hvaležnim spoštovanjem . Žalilo pa bi tudi nas, ki nosimo neodložljivo vlogo pričevalcev o pogubnih sadovih komunistične revolucije.
Danes nas spomin posebej vrača k tistim, ki so proti revolucionarnemu nasilju postavili oborožen odpor in izgubili življenje v pravičnem boju ali so bili pomorjeni kot vojni ujetniki. Vsem tem, padlim in pobitim, bo morala narodna skupnost z državnimi sredstvi dokončno priznati, da je bila njihova odločitev poštena in smoter pravičen.
Dokler ne bo tega priznanja, bo slovensko družbo bremenil občutek, da ostaja preteklo revolucijsko obdobje nedokončano, revolucija pa da še vedno traja v posledicah in velja kot svetla stran slovenske zgodovine. To bo še nadalje vzdrževalo stanje nezadovoljnosti in sprožalo družbene konflikte. Laž in krivica ne smeta obveljati, raziskovalci preteklosti se morajo osvoboditi usužnjenosti vsiljenim modelom in zgodovina mora biti v celoti razkrita.
Morda bo do tega treba še nekaj časa, a bo prišlo gotovo. Že zdaj pa mora biti naša glasna zahteva, da se našim padlim in pomoljenim vojakom izkaže vojaška čast. Predlog zakona o grobiščih določa dve kategoriji: vojna in vojaška grobišča. Vojna grobišča naj bi bila splošno za vojne žrtve. Vojaška grobišča pa bodo imele vse vojaške osebe, tudi tiste, ki so pripadale sovražnim silam. Naša stroga zahteva mora biti, da se priznava čast vojaškega groba slovenskim vojakom v domobranstvu in četništvu, morda tudi v vaških stražah. Njihovi grobovi in grobišča bodo morali biti označeni kot vojaški. Za vojaška grobišča bo treba razglasiti tudi nekdanja, izpraznjena grobišča, med drugimi tisto na Orlovem vrhu v Ljubljani. Z vso pravico zahtevamo, da se označijo za vojaška tudi grobišča po vojni pomorjenih slovenskih vojakov. Po izročitvi niso izgubili vojaškega statusa in so umrli kot vojaki. Ker so bili pomorjeni kot vojni ujetniki, so pa še žrtve zločina, ki ga tudi slovenska zakonodaja šteje med vojna hudodelstva, katerih pregon nikoli ne zastara. Vredni so torej posmrtne vojaške počastitve, razen tega pa jim je treba dati še posebno zadoščenje.
Govorimo o revoluciji, smrti in grobovih. V mislih imamo čas smrtne žetve na Slovenskem in njene grozljive ostanke, ki vznemirjajo nas in oblasti. Obrnimo pa zdaj drugam misel na te, ki so odšli pred nami. Odvzeto jim je bilo telesno življenje, a so ostali živi za vedno. Upamo tudi, da so srečni, saj so mnogi umirali v bojih za domovino, za njeno tedanjo notranjo varnost in za pravično urejeno sožitje v prihodnosti. Večina njih pa je pretrpela mučeništvo zaradi zvestobe naravnim človeškim vrednotam po Božji postavi in mnogi so vdano sprejemali trpljenje in smrt za lastno očiščenje in v zasluženje za srečo domovine. Kot kristjani verujemo v občestvo z vsemi, ki uživajo božjo slavo ali se morda še očiščujejo. Vsi smo združeni v isti ljubezni do Boga in do bližnjega. Z rajnimi smo povezani ne samo v mislih in čutenju, ampak na skrivnosten tiačin dejansko in tudi dejavno. Živijo in so tudi z nami, pri Očetu posredujejo za nas in za naše skrbi ter jih prosimo za to. Mi pa posredujmo in zadoščajmo zanje, če so morda potrebni očiščenja.
Sloveniji, naši rodni domovini ali domovini prednikov, pa vedno obnavljajmo spoštovanje in ljubezen. Zaupamo, da bo zaradi krvi, ki jo je pojila, vstala, že vstaja v novo dobo pravično urejenih odnosov za srečen duhovni in tvami razvoj posameznika in družbe.
Prenatrpan je bil ta prvi teden nove vlade, da bi ga lahko podrobo opisali v tako skopem prostoru. Skušali bomo omeniti vsaj glavne smernice za boljše razumevanje prihodnjih dogodkov.
Beseda o Castru. Večina je že pozabila na njegov obisk, a zabeležimo ga kot pouk. Nova vlada ga je povabila in mu s tem podarila tribuno za svojevrsten nastop. Kdor je pričakoval od kubanskega diktatorja umirjeno in diplomatsko zadržanje, ga pač ne pozna. Njega ne moremo kritizirati za samopropagando in dema-goško izkoriščanje levičarskega navdušenja. Težko pa je prenesti nekatere izjave, kot šefa buenosaireške mestne vlade (Anibal Ibarra), ki ga je slavil kot „vzor demo-kata". Tudi ne moremo mirno mimo Fidelove izjave, da „nasilje ni prava pot", ko stotisoči mrtvih v preteklosti in tudi uboji na današnji Kubi zgovorno pričajo, da sta nasilje in teror bila in sta še metoda, ki ju komunizem nenehno izvaja.
Nov način. Vsa Argentina govori in piše o ,,novem stilu" (el estilo K), to je o načinu, kako predsednik Kirchner izvaja svojo oblast. Ne gre le za opuščanje protokola, temveč bistveno preseneča hiter poseg v konkretne probleme in odločna postavka ob vsakem koraku. Razlaga je enostavna: Argentinci niso bili navajeni na eksekutivnega predsednika. Vojaške vlade so že zašle v pozabo, Alfon-sin in De la Rua sta bila tipična radikala, počasna in dolgovezna. Menem pa bil tudi kot predsednik zvit človek, za katerega se nikdar ni vedelo, kaj resnično ukrepa. Kirchner pa je aktiven in prozoren, pa če človek soglaša z njim ali ne. Prvi primer je bil, da je takoj po nastopu pohitel v provinco Entre Rios in rešil problem stavke učiteljev. Ali naslednji dan skok v Formozo, kamor je ponesel obljubljeno pomoč. Enako je izzvenel obisk polovice vlade v opustošeno Santa Fe.
Obglavljene oborožene sile. Drug primer hitrega posega je bilo obglavljenje oboroženih sil. V nedeljo je nastopil, v torek je imenoval nove poveljnike vseh treh rodov. Na čelo vojske je imenoval generala Roberta Bendinija, s čimer je avtomatično upokojil 27 generalov. Ista usoda je doletela 13 admiralov v mornarici in 12 brigadirjev v letalstvu. Razlogi so bistveno trije. Prvi: odpravil je še zadnje generale, ki so imeli opravka s protigverilsko vojno (in kršenjem človekovih pravic). Drugi: odstranil je vse, ki so imeli (po njegovem) pretesne stike z menemizm-om. Tretji: na čelo vseh treh rodov je postavil može, ki so delovali v Patagoniji in jih je osebno dobro poznal. Zanimivo ob tem je, da sta s
Kirchnerjevim posegom popolnoma soglašala tako nasprotujoča si človeka kot bivši poveljnik vojske general Martin Balza in pa ravnokar pomiloščeni nacionalistični polkovnik Mohamed Ali Seineldin.
Novo sodišče? Čeprav ne spada direktno na področje izvršne oblasti, je bistvene važnosti ofenziva, ki se je že sprožila proti članom vrhovnega sodišča. Zgodba je stara in dolga; povejmo le, da še vedno obstaja tista „avtomatična večina", ki jo je vzpostavil Menem. Duhalde je napovedal zamenjavo članov, a žalostno propadel. Kirchner-nastopa bolj previdno. Minister Beliz je pazljiv v izjavah, a dejansko se je v parlamentu že začel postopek proti enemu članu (Carlos Fayt). Razlogov za politično sodbo je dovolj in uspeh možen. Vlada računa, da z njegovo odstranitvijo in z odstopom še dveh članov lahko spremeni obraz zelo osporavanega najvišjega sodnega organa v deželi. To pa bi samo po sebi pomenilo pravo revolucijo.
Gospodarsko področje. Tega seveda ni pripisati sedanjemu pedsedniku, ker je posledica celotnega razvoja pod vodstvom ministra La-vagne. Davčna nabirka nenehno raste, inflacija se je ustavila. Industrijska proizvodnja se veča. A v preteklih mesecih je istočasno doseglo višek število podjetij, ki so prišla v konkurz. Zanje je zdravilo prišlo prepozno. Ža tista, ki so preživela, se odpira nekoliko lepša prihodnost. Je pa zanimiv način, ki ga je predsednik zavzel do privatiziranih podjetij. Celotne njihove pogodbe bodo ponovno preučili. Izkazalo se je, da ta podjetja niso izpolnila niti polovico pogojev, v katera so se obvezala. Investicije so bile minimalne, kljub temu, da jim je država vestno dajala podporo. Denarja je primanjkovalo za šolstvo in za socialne načrte, a „privatni" so točno prejemali ogromne dogovorjene vsote.
Zunanja fronta. Prvi koraki nove vlade so povzročili presenečenje in pozornost tudi zunaj. V Mednarodnem denarnem skladu opazujejo. Kmalu poteče kratkoročna pogodba in ne kaže, da bi bila vlada pripravljena sprejeti pogoje, ki jih FMI misli postaviti. Obeta se le nova kratkoročna pogodba. Tudi v Washingtonu opazujejo. Prve javne izjave so bile pohvalne. A v enem tednu napovedujejo obisk državnega sekretarja v Buenos Airesu. Collin Povvel se bo sestal s Kirchnerjem ob povratku s srečanja ameriških zunanjih ministrov v Chilu. Od tragičnega 11. septembra dalje Argentina za Washington skoraj ni obstajala, sedaj pa kar naenkrat to izredno zanimanje. Morda se bojijo, da bi bil „kir-chnerizem" nalezljiv?
SLOVENCI V ARGENTINI
MENDOZA
Oktetov koncert
V nedeljo 11. maja zvečer je Slovenski mendoški oktet praznoval svojo 5. obletnico obstoja. S petjem seveda, kako drugače! S koncertom, ki je lepo uspel - in potrdil njihov sloves. Fantje so peli odlično, pozna se jim, da niso od včeraj. Vztrajati pet let z vajami - ob vsestranski zaposlenosti - in občasnih nastopih, to govori o dobri meri idealizma. Zaznavno je njihovo izpopolnjevanje: očitno so napredovali v večji sproščenosti in sigurnosti. Njihovi glasovi se lepo zlijejo, tako dovršeno zadonijo, kot če bi peli profesionalci. No, čuti se pa tudi vedno bolj strokovna "batuta" Toneta Štirna, ko napreduje v študiju glasbe.
Slovenski mendoški oktet je naš ponos - pa tudi delček argentinskega čudeža, kateremu se celo mi sami ne moremo načuditi. Da nam fantje tretjega rodu priseljencev tako pristno zapojejo venček podoknic kot v najlepši verziji fantov na vasi! Prav te prelepe narodne so zapeli v narodnih nošah - in so jih posebno posvetili starejšemu rodu. Dobro so zadeli. Fantje po polj'gredo, Odpiraj dekle kamrico, Pri farni cerkvici, Pozimi pa rožice, Moj deklič, -ta del koncerta je izzvenel tako čudovito slovensko (skoro domotožno), tako pristno vasovanjsko, a tudi glasbeno dovršeno, da smo obstrmeli očarani. V naših srcih so zabrnele najmilejše strune, tiste, ki so uglašene na hipe sreče. Rastoče navdušenje občinstva je to potrjevalo. Sosed mi je prišepnil: Kaj bi dal, da bi ga slišal - vnuka - rajni
oče. Da, na neki način so bili prisotni naši očetje, matere, ki so že odšli. V naših mislih in tudi v komentarjih napovedovalca Nestija Bajde. Kar danes poslušamo, je dediščina naših prednikov, saj so oni vsejali v našo skupnost ljubezen do slovenske besede in pesmi.
Izbor narodnih ni mogel biti bolj posrečen; vsaj kar nas je starejših, vem da nas je osrečil.
V drugem delu sporeda so poleg treh slovenskih zapeli tudi dve argentinski ter en Negro spritual. Zaključili so ga z Žabami, ki jo zdaj že sijajno obvladajo. Predstavili so se v krojih Mendoškega pevskega zbora; rekli so, da zato, ker so šli - v različnih letih - vsi skozi njegove vrste.
Po odmoru so se fantje predstavili preoblečeni v lastne kroje, v lajbčih, zelo "zavber". Na sporedu je bilo še osem pesmi, vse so odpeli zelo ubrano, z dobro intonacijo in zelo sigurno. Za nas sta bili novi Sem zaljubljen bil in Azabache (candombe rioplatense). Z velikim navdušenjem zmeraj zapojejo Kaj narediš; z veseljem in zato doživeto. V njej se izredno dobro ujamejo v "razgovoru" - kontrapunktu, solisti in zbor. Za ta koncert so oktetovci naštudirali nekaj novih pesmi; tako imajo že kar lep repertoar.
Seveda so morali dodati še nameček, pa eden ni bil zadosti, toliko je bilo navdušenja v dvorani.
Zahvalila sta se jim predsednik Društva Jernej Bajda in predsednik SFZ Franci Šmon; v imenu dekliške organizacije pa je Erika Bajda izročila dirigentu šopek rož - kot priznanje in kot voščilo.
Ko smo se potem v veži poslavljali, je bilo seveda obilo osebnih čestitk - in vsesplošna dobra volja, ki je najbolja.
Slovenski mendoški oktet - Vse najboljše in še mnogo let uspehov!
Vir
Žegnanje pri Mariji Pomagaj
Apostolski nuncij izročil poverilnice
Novi apostolski nuncij v Sloveniji, nadškof Santos Abril y Castello je predsedniku republike, Janezu Drnovšku, izročil poverilna pisma. Tam je apostolski nuncij je izrazil željo po čimprejšnji ratifikaciji sporazuma med Svetim sedežem in Slovenijo. Dejal je še, da se bo močno zavzel za izvedbo tretjega papeževega obiska v Sloveniji. Ob koncu sta sogovornika govorila o pomembnosti dialoga med religijami tako v Sloveniji kot v svetu.
Zavrnjen zahtevek za vrnitev nepremičnin Herbersteinom
Ministrstvo za kulturo je izdalo denacionalizacijsko odločbo, s katero je zavrnilo zahtevo družine Herber-stein za vrnitev Ptujskega gradu, gradu Hrastovec, gradu Vurberk, vile Herberstein in premičnin, ki so se nahajale v teh objektih.
Zahtevo za denacionalizacijo so vložili grofi Johann Georg Herberstein, Hans Christof Herberstein in Johann Gundeger Herberstein.
V predhodnem postopku se je odločalo o državljanstvu za Johanna Josepha, Joannesa Gundaccarusa in Johanna Hubertusa Herbersteina. Ugotovljeno je bilo, da imenovani niso bili jugoslovanski državljanf, zato je ministrstvo za kulturo zahtevek za denacionalizacijo zavrnilo.
Družina Herberstein je denacionalizacijsko odločbo označila za nezakonito. „Postopek še ni končan. Poleg še vedno trajajočih preiskav v zvezi z ostalimi upravičenci do povračila so pritožbe o neveljavnosti nekdanjih razlastitev še odprte. Vprašanja glede vrnitve premoženja različnim družinskim članom oziroma dedičem zato še niso odločena," je povedal Ge-
org Herberstein, ki se označuje za ,,zastopnika vseh upravičencev do povračila".
Herberstein so stara kranjska plemiška družina. Najbolj znan je Žiga, ki je bil avstrijski pogajalec v Moskvi in si je tam po lastnem priznanju veliko pomagal s slovenščino.
Srečanje dveh Goric na Sveti Gori
V božjepotni cerkvi na Sv. Gori pri Gorici je 25. maja potekalo že tradicionalno srečanje dveh Goric, medškofijsko romanje škofije Koper in nadškofije Gorica. Mašo, ki je potekala v slovenskem, italijanskem in furlanskem jeziku, sta vodila koprski škof Metod Pirih in goriški nadškof Dino de Antoni. Geslo letošnjega romanja je V poslušanju iste odrešilne besede. Srečanje, ki poteka vsako leto zadnjo nedeljo v maju, je ena izmed pobud obeh goriških katoliških skupnosti za zbliževanje narodov ob meji
Mercedes Sosa prihaja v Slovenijo
Znamenita argentinska pevka Mercedes Sosa bo v okviru svoje prihodnje evropske turneje obiskala tudi Slovenijo, kjer bo nastopila kar na treh koncertih. Najprej v petek, 27. junija, na Festivalu Lent v Mariboru, v soboto, 28. junija, na ljubljanskem jazz festivalu, v nedeljo, 29. junija, pa na proslavi od državnem prazniku v Novi Gorici.
Mercedes Sosa, ki je bila rojena leta 1935 v severnoar-gentinskem mestu Tucumanu, bo turnejo začela na Dunaju, odkoder pride v Slovenijo, nadaljevala pa jo bo v Italiji, Izraelu in Turčiji.
Argentinska glasbenica ima za sabo že 40-letno glasbeno kariero, doslej je izdala več kot 30 samostojnih plošč, za svoje delo pa je prejela številne nagrade, med njimi veliko nagrado UNESCO za glasbo, priznanje Ženska leta Združenih narodov, imenovali pa so jo tudi za ambasadorko UNICEF.
Pevka je morala leta 1979 zapustiti Argentino in je do leta 1982 živela v Parizu in Madridu. Danes sodi med najpomembnejše latinskoameriške glasbenike na svetu.
Janša pričakuje zamenjavo Cerarjeve
Predsednik SDS Janez Janša je na časnikarski konferenci komentiral tudi razmere v slovenskem pravosodju, zlasti t.i. sodne zaostanke v luči odstopa Tadeje Zime s položaja predsednice Okrajnega sodišča v Ljubljani, o čemer smo pisali v prejšnji številki.
Očitno vlada, pravosodno ministrstvo in pravosodje kot institucija temu niso kos, je ugotovil Janša. Odstop Tadeje Zima pa je ocenil kot najhujšo kritiko pravosodnega ministra Iva Bizjaka in državnega sekretarja na ministrstvu Hinka Jenulla, ki sta po njegovem mnenju neposredno sodno odgovorna za urejanje razmer v pravosodju. Po informacijah SDS se v naj večji vladni stranki začenja postopek za zamenjavo sedanje generalne državne tožilke Zdenke Cerar, zaradi znanih razlogov nespretnega nastopanja v javnosti.
Prvak opozicijske SDS je komentiral tudi odziv
predsednika vlade na šest zahtev opozicije.
Glede na ta odziv ponovno ugotavljamo, da tako arogantne vlade in tako samopašne oblasti Slovenija doslej še nikoli ni imela," je dejal Janša. Namesto doslej izpričane arogance vladnih institucij in enodušne podpore para-vladnih institucij t.i. civilne družbe pričakujejo najprej od predsednikov dveh največjih vladnih stran Antona Ropa in Boruta Pahorja, da "pometeta pred svojim pragom".
Ob tem je omenil dokazan primer milijardne korupcije in kraje denarja davkoplačevalcev v Ljubljani v primeru SIB banke. Pričakujejo, da bosta oba predsednika največjih vladnih strank še pred izpeljavo formalnih kazensko-prav-nih postopkov dosledno uveljavila t.i. objektivno politično odgovornost in da bodo odstopili vsi odgovorni, je še dejal Janša.
Po STA
Kot vsako leto je slovenska katoliška družina v Buenos Airesu praznovala žegnanje centralne slovenske cerkve v mestu, Marije
Pomagaj v Slovenski hiši.
Dopoldan se je pričela slavnostna maša, ki jo je daroval delegat prelat dr. Jure Rode, skupaj s podde-legatom dr. Lojzetom Kuko-
vico, prelatom Jožetom Guštinom in župnikom Tonijem Bidovcem. Med mašo je pel moški zbor pod vodstvom dirigentke Anke Savel li Gaser. Cerkev je bila izredno polna, prisotnih je bilo tudi veliko otrok.
Po maši je sledilo kosilo v veliki dvorani. Okusno so ga pripravile naše žene,
oder pa je pripravil Stane Snoj. Na zavesah je bil pritrjen velik lesen rožni venec, ki je takoj vzbudil veliko zanimanje. Med kosi-
lom pa je zbrane nagovoril dr. Jure Rode in razložil, zakaj je ta rožni venec pred nami. Povedal je, da je de|o ... Garbaza, iz prve naselitvene skupine v Argentini v provinci Entre Rfos v 19. stoletju. Ta že več let izdeluje posebne rožne vence iz lesa, velike in male normalne. Velikega je tudi podaril v Rim, kjer je sedaj v muzeju, pa še po drugih državah.
Sedaj sta s Carlosom Bi-zajem sklenila podariti ta rožni venec Mariji na Sv. Goro, saj je ona zavetnica Slovencev s Primorske. Molek je velik in težak, saj tehta okoli 10 kg. Vsaka jagoda ima na zadnji strani kak vzklik k Mariji, za desetke pa so večje zvezde. Gotovo bo ta dar zelo primeren za svetogorsko cerkev. Med kosilom je moški zbor še zapel nekatere pesmi.
Po kosilu so se gostje udeležili petih litanij, s katerimi se je žegnanje končalo.
TD
Vpogled v svoje osebne podatke
Najnovejša posledica objave udba.net je rešitev, ki državljanom prek interneta omogoča dostop do lastnih osebnih podatkov v Centralnem registru prebivalstva.
Od danes je tako vsakemu, ki razpolaga z digitalnim potrdilom, na spletni strani z naslovom http:// vpogled-crp.gov.si omogočen vpogled v njegove
osebne podatke, ostali, ki digitalnega potrdila (še) nimajo, pa si lahko na izmišljenem primeru Janeza Novaka ogledajo delovanje oziroma vrsto podatkov, ki jih ta hrani.
Seveda	pa to niso
podatki o udbi ali njenem vohunjenju, so le bolj tehnični in državljanski podatki o osebi.
Srečanje s Tonetom Kuntnerjem
NSi je izpodrinila ZLSD GOSPODARSKI VESTNIK
V Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma je bilo 27. maja srečanje z igralcem in pesnikom Tonetom Kuntnerjem, članom Mest-
nega gledališča ljubljanskega. Kuntner, ki je maja dopolnil šestdeset let, je bil predstavljen s celovečernim dokumentarnim filmom Milana Ljubiča z naslovom Tone Kuntner, igralec in pesnik, moje pesmi. Avtor filma skuša življenje in delo pesnika in igralca predstaviti v sodobnejšem audiovi-zualnem mediju - na videokaseti. Po projekciji filma je bil pogovor s pesnikom, ki ga je vodil Dušan Rogelj.
Videokaseta O Kuntnerju je izšla kot dvojček, skupaj s spremljajočo knjigo, ki zajema v filmu citirane pesmi, predstavlja pa jih tudi v pesnikovem rokopisu.
Če bi bile prihodnjo nedeljo parlamentarne volitve, bi največ, 22,7 odstotka, volivcev volilo LDS, sledijo pa SDS (11 odstotkov), NSi (6,1 odstotka), SLS (5,6 odstotka), SNS in ZLSD (po 5,4 odstotka) ter DeSUS in SMS (po 1,5 odstotka), je pokazala redna mesečna anketa Dnevnika. Prvič po zadnjih parlamentarnih volitvah se je spremenil vrstni red na lestvici politične preference v samem vrhu: na tretjem mestu je namreč NSi.
V primerjavi z aprilom
se je za LDS opredelilo približno dva odstotka manj anketirancev, tudi ZLSD je izgubila nekaj glasov. To in pa dvoodstotni porast glasov za NSi je zadoščalo, da se je prvič po zadnjih parlamentarnih volitvah spremenil vrstni red na lestvici politične preference v samem vrhu. Neopredeljenih in tistih, ki ne bi šli na volitve, je bilo med tokratno anketo Dnevnika kar 40,5 odstotka.
VEČ GORSKIH NESREČ
Število gorskih nesreč se je lani v primerjavi z letom 2001 povečalo, od tega pa se je zgodilo manj nesreč s smrtnim izidom. Vzroki za zmanjšanje smrtno ponesrečenih gornikov v lanskem letu - umrlo jih je namreč 30, leta 2001 pa dva več -pa naj bi bili predvsem zmanjšanje obiska v gorah, več preventivnih akcij ter boljša opremljenost obiskovalcev gora.
Plečnikov večer pri SKA
Pred meseci je Slovensko planinsko društvo v Bariločah sklenilo izvesti razstavo slik Plečnikovih del. Z delno podporo	Slovenije	in s	pomočjo	in	sodelovanjem	privatnikov	mu	je	uspelo	izvesti	zelo	lepo	razstavo,	ki je v
Bariločah vzbudila veliko zanimanja.
V Buenos Airesu	smo že
nekaj	let prej
poskušali prikazati Plečnikovo razstavo, zlasti ko je v Evropi in po svetu doživela tako	viharno
odobravanje. Ni nam uspelo.
Zdaj pa je
SPD Bariloče ponudilo svojo razstavo Slovenski kulurni akciji za njen prenos v Buenos Aires.
Tako je ... maja SKA priredila Plečnikov večer, ki ga je pričela predsednica dr. Katica Cukjati, za njo je govorila prirediteljica Andrejka Dolinar Horvat, voditeljica likovnega odseka, nato je presdednik SPD Bariloč arh. Andrej Duh nagovoril obiskovalce in prikazal, kako je prišlo do razstave. Sledil je videoprikaz Kamniti Pigmalion Plečnikovih delih, ki je trajal skoro dobro uro.
Po končanem večeru so obiskovalci lahko pregledali nad 30 panojev s kakimi 100 fotografijami Plečnikovih del. Bile so tam prikazane njegove cerkve, hiše, ureditev mest, spomeniki in tudi manjša dela, kelihi in načrti itd. Iz njih so lahko občudovalci spoznali, kaj vse je Plečnik dal Ljubljani in Sloveniji.
Razumljivo je bilo, da so ga v prejšnjem režimu niso podpirali, pa tudi, da se je v zadnjih letih njegov poznanje in vrednost v Evropi zelo dvignila.
Gotovo je Plečnik najboljši slovenski arhitekt, ki je že prodrl visoko v svetovni vrh.
TD
3
«IH|
jlir
Franciji. Preden se je osamos--li-iii! vojil, je v Eagnerjevem ateljeju sodeloval pri načrtih za dunajsko mestno železnico. Iz tega časa sta znano Zahrlova hiša in cerkev sv. Duha.
Pozneje je sprejel mesto profesorja na šoli za umetno obrt v Pragi, devet let pozneje pa je postal profesor za arhitekturno risanje in kompozicijo na univerzi v Ljubljani. Leta 1938 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Zahrlova hiša	Ko je zapuščal Prago, ga je
na Dunaju	češkoslovaški	predsednik
Masaryk imenoval za arhitekta Praškega gradu in mu naročil njegovo prenovo. Plečnik se je tako do jeseni leta 1934 med	šolskimi	počitnicami
vračal v Prago in s predsednikovo hčerko Alice urejal grajska dvorišča, vrtove, inte-riere in park v Lanih.
V Ljubljani je Plečnik začel ustvarjati šele sredi dvajsetih let (frančiškanska cerkev v Šiški, Vzajemna zavarovalnica, Tromostovje). Eno njegovih najpomembnejših del je Univerzitetna knjižnica (danes NUK), med zadnjimi velikimi uresničenimi deli pa ljubljanske Žale.
Cerkev Sv. Duha
Čevljarski most
menta, ki je slovenski znamki. Plečnik
se je vseskozi ukvarjal tudi s pohištvom, svetilkami, z liturgičnimi predmeti in grafičnim oblikovanjem. Predvsem so znani njegovi številni kelihi, ki jih je snoval od leta 1913 dalje.
Čeprav je leta 1949 dobil Prešernovo nagrado, je njegova arhitektura v šestdesetih letih
Po drugi vojni se je ukvarjal z opremljanjem svojih cerkva, mladostne ideje o centralni stavbi s kupolo pa je strnil v neuresničeno vizijo slovenskega parla-prikazana na prvi
Cerkev Sv. Mihaela na Barju
prišla na najnižjo stopnjo priljubljenosti. Zanimanje zanj se je spet povečalo v času postmodernizma, zlasti pa z veliko retrospektivno razstavo v Parizu. Zdaj ga ne štejemo le za največjega slovenskega arhitekta, ampak ima pomembno mesto tudi v svetovni arhitekturi.
NUK v Ljubljani.
Plečnik na slovenskem bankovcu (desno)
Slovenske-latinskoameriške trgovske zbornice
Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2002 v Sloveniji
Končno so znani rezultati gospodarskega in finančnega delovanja gospodarskih družb v Sloveniji v letu 2002. Številke, ki jih tukaj objavljamo (posredovala Gospodarska Žbornica Slovenije) so zanimive in nam prikažejo realno sliko delovanja.
Podatke iz letnih poročil je za leto 2002 oddalo 38.051 poslovno aktivnih družb. Skupaj so po nerevi-diranih podatkih ustvarile za 11.115 milijard SIT prihodkov, nominalno za 10,9% in realno za 3,2% več kot leto prej. Izkazanih odhodkov je bilo za 10.839 mlrd, kar je nominalno za 5,8% več, realno pa za 1,6% manj. Družbe so tako v letu 2002 ustvarile za 215,5 milijard neto čistega dobička.
V letu 2002 je aktivno poslovalo 36.255 majhnih družb, ki so skupaj ustvarile za 2,58 mlrd (25,1%) čistih prihodkov od prodaje, imele skoraj za 3 milijarde SIT (22,2%) sredstev in zaposlovale 148.077 oseb (31,6%). Zaradi sprememb meril se je v letu 2002 bistveno povečal delež majhnih in srednjih družb, delež velikih pa se je zmanjšal. Veli-.kih družb je tako bilo 821, ustvarile so za 6 milijard čistih prihodkov iz prodaje, njihova aktiva je obsegala 8,6 milijard sredstev, imeli pa so 237.657 zaposlenih. Čeprav je velikih družb po številu le 2,1 odstotka, so imele 50,6% zaposlenih, ustvarile 58,8% čistih prihodkov od prodaje in imele 64,7% vseh sredstev. Srednje velikih družb je bilo lani 975 (2,6%), zaposlovale so 83.432 (1 7,8%) oseb, ustvarile 1,7 milijarde (16,1%) prihodkov iz prodaje in po-sedovaje za 1,7 milijarde (13,1%) sredstev.
Poslovni izid gospodarskih družb je bil v letu 2002 v povprečju bistveno boljši kot leto prej, saj je bilo za 215.498 milijonov neto čistega dobička. Leta 2001 je bil poslovni izid zaradi ocenitve realnih vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev 15 družb iz dejavnosti elektrogospodarstva in premogovništva, negativen in je neto čista izguba znašala 299.444 mio SIT. V letu 2002 je brez upoštevanja teh družb neto čisti dobiček znašal 208.760 mio ali 68,5% več kakor v letu 2001.
Rast prihodkov je v letu 2002 dosegla 10,9 odstotkov in tako presegala rast odhodkov, ki je bila 5,8 odstotna. Delež poslovnih prihodkov je znašal 95,2%, poslovnih odhodkov pa 95,1%. Finančni prihodki in odhodki so predstavljali okoli 4%, zelo pa se je (tudi zaradi sprememb SRS) zmanjšal pomen izrednih prihodkov in odhodkov.
Poslovni prihodki so bili
za 11,3% večji kot v letu 2001. Od tega je bil delež prihodkov na domačem trgu 66,7%, na tujem pa 26%. Delež prihodkov iz prodaje na tujih trgih se je glede na leto 2001 povečal za 0,7 odstotne točke. Čiste prihodke od prodaje na domačem trgu je ugotovilo 33.546 družb. Največ teh prihodkov (42,5%) so ustvarile družbe področja G-trgovine, sledijo predelovalne dejavnosti z 22,5- odstotnim deležem. Na tujih trgih so družbe dosegle za 2,9 milijard prihodkov ali za 13,4% več kot leto prej. Rast teh prihodkov je bila za 3,3 odstotne točke hitrejša od rasti prihodkov na domačem trgu. Finančni prihodki so se v letu 2002 povečali za 14,5%, med njimi največ prihodki iz deležev (dividende, deleži v dobičku drugih družb), za 39,8%, ki so jih za leto 2002 po novih SRS družbe prvič ločeno izkazovale.
Poslovni odhodki kot
najpomembnejši del odhodkov so v letu 2002 zrasli za 6,7%. Stroški blaga, materiala in storitev so se povečali za 10,6%, stroški dela pa za 11,5%. V letu 2002 so družbe za plače namenile 1 1,4% več kol leta 2001. Stroški pokojninskih in drugih zavarovanj so večji za 12,8%. Delež stroškov dela v odhodkih je bil 15,2%. Med poslovnimi odhodki so tudi odpisi vrednosti, ki so se v letu 2002 zmanjšali za 28,7%. To je posledica občutnega zmanjšanja stroškov amortizacije, ki je bila v letu 2001 izjemno visoka v elektrogospodarstvu in premogovništvu. Po novih SRŠ sem spadajo poleg amortizacije tudi prevrednotov-alni poslovni odhodki, nastali zaradi oslabitve neopredme-tenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev. Finančni odhodki so se povečali za 1,1 odstotka, od tega prevrednotovalni finančni odhodki za 7,8%, medtem ko so se odhodki za obresti za 1,2% zmanjšali.
Ob koncu leta 2002 so imele gospodarske družbe v Sloveniji za 13.338 mlrd SIT sredstev, kar je za 11,4% več kot ob koncu leta 2001. Knjigovodska vrednost stalnih sredstev se je povečala za 10,6%, knjigovodska vrednost gibljivih sredstev, pa za 12,8%. Med sredstvi so se najbolj povečale dolgoročne finančne naložbe (29,4%) in kratkoročne finančne naložbe (20,2%). Celotni kapital družb je ob koncu leta 2002 za 9,1% večji kot v prejšnjem letu, k rasti pa je najbolj prispevala rast čistega dobička poslovnega leta in kapitalskih rezerv. Ob koncu leta 2002 so imele družbe za 12,8% več kratkoročnih obveznosti in za 17,7% več dolgoročnih obveznosti kot ob koncu prejšnjega leta.
JOŽE PLEČNIK (1872 -1957)
Slovenski arhitekt, urbanist in oblikovalec, rojen v ljubljanskem predmestju Gradišče, se je šolal za mizarja na Obrtni šoli v Gradcu, da bi tako nadaljeval družinsko tradicijo. Po končani šoli
se je zaposlil kot projektant v pohištveni firmi na Dunaju. Tu se je navdušil za moderno arhitekturo Ottoria Eagnerja, ki je Plečnika sprejel v svojo mojstrsko šolo na likovni akademiji. Čeprav ni imel prave predizobrazbe, je šolo končal z diplomo, ki mu je prinesla t.i. rimsko nagrado. Tako je skoraj leto potoval po Italiji in
Jože Plečnik na slovenski znamki
Tržnice za škofijo
				
NOVICE IZ		SLOVENIJA MO		ESLOVENIA,
PETNAJST LET AFERE JBTZ
Janez Janša, Ivan Borštner, David Tasič in Franci Zavrl so se v spomin na obletnico začetka afere JBTZ sestali v Klubu Nove revije. Janša je bil presenečen nad veliko medijsko pozornostjo, saj dosedanje obletnice (četverica se namreč sreča vsako leto) po njegovih besedah niso bile deležne takšnega interesa časnikarjev. Predsednik SDS je dodal, da je z nekaterimi stvarmi v državi po 15 letih zadovoljen, najbolj pa ga moti demokratično neravnotežje, saj vsaj v politični sferi v Sloveniji nimajo vsi enakih možnosti. V soboto bo sicer minilo 15 let od začetka afere, ko so 31. maja 1988 uslužbenci državne varnosti in vojaški varnostni organi priprli takratnega sodelavca tednika Mladina Janšo in pripadnika JLA Borštnerja, ki je Mladini posredoval tajni ukaz o stopnjevanju bojne pripravljenosti JLA v Sloveniji. 4. junija 1988 so priprli še časnikarja Mladine Tasiča, obtožen pa je bil tudi urednik Mladine Zavrl.
NATIONAL GEOGRAPHIC PO SLOVENSKO
Pri založbi Rokus so izdali ogledni izvod prve različice otroške revije National Geographic "Junior" v slovenskem jeziku. National Geographic Junior (NGJ) - revija za mlade raziskovalce in pustolovce - združuje vsebine iz izvirne ameriške revije kot tudi originalne slovenske. V oglednem izvodu se tako prepletajo članki o skrivnostnem jeziku delfinov, o kitu v Piranskem zalivu in o razkrivanju skrivnosti glede potopitve Titanika. Prva številka NGJ bo izšla septembra.
Kulturni razvoj
PO SVE
300 LET SANKT PETERBURGA
V Sankt Peterburgu so obeležili 300. obletnico ustanovitve mesta. Ruski predsednik Vladimir Putin je ob tem dejal, da je njegovo rojstno mesto "most med Rusijo in Evropo", ki Evropejcem pomaga, da lahko bolje razumejo Rusijo. V Sankt Peterburgu so 300. obletnico proslavili z mašo, športnimi prireditvami in pohodom kadetov. Na bregovih reke Neve pa si je več sto tisoč ljudi ogledalo velikanski ognjemet in lasersko predstavo japonskega umetnika Hira Yamagata.
V EVROPO BREZ BOGA
Predlog preambule k evropski ustavni pogodbi, ki ga je obelodanilo predsedstvo konvencije o
prihodnosti Evropske zveze, je med slovenskimi parlamentarnimi člani v konvenciji naletel na različne odzive. Po mnenju poslanca Alojza Peterleta je predlog "politično neuravnotežen", po mnenju Mihe Brejca bi moral omenjati "korenine", za Ferija Horvata in Jelka Kacina pa predstavlja še sprejemljivo formulacijo.
Težko pričakovano stran in pol dolgo besedilo je uvod v ustavno pogodbo, ki se sledeč predlogu sklicuje na "kulturno, versko in humanistično dediščino Evrope". Pri tem pa kljub intenzivnim prizadevanjem dela ’članov konvencije in del družbe na čelu z Vatikanom in Evropsko škofovsko konferenco izrecno ne omenja Boga ali krščanskih korenin.
SLOVENCI
V DVOJE GRE RAJE
Slovenska teniška igralka Maja Matevžič je po Bratislavi leta 2002 osvojila še svoj drugi turnir WTA v igri dvojic, saj je v finalu Strasbourga z nagradnim skladom 170.000 dolarjev skupaj s Kanadčanko Sonjo Jeyaseelan premagala hrvaško-ameriško navezo Jelena Kostanič/Laura Granville s 6:4 in 6:4.
SPET SLOVENSKI REKORD
Jolanda Čeplak je zmagala na atletskem mitingu za veliko nagrado v Eugenu v ameriški zvezni državi Oregon v teku na 1500 m in s časom 4:02,44 postavila tudi nov slovenski rekord. Prej'šnjega je s časom 4:05,59 postavila 8. julija 2002 v Zagrebu. V teku na 800 m je bila Škofjeločan-ka Brigita Langerholc osma (2:02,18).
ŠTEVILNE KOLAJNE V VODI
Slovenski plavalci so na mednarodnem mitingu v Bratislavi dosegli celo kopico zmag. Matjaž Markič je na 50 metrov prsno z 28,03 izboljšal državni rekord, potem pa bil prvi še na 100 m prsno, kjer sta mu družbo na stopničkah delala še Matjaž Rakun in Miha Koren. Najboljši je bil tudi Luka Prodnik na 50 metrov delfin s 24,85, s čimer je izpolnil normo za univerzijado. Pri ženskah pa sta slavili Sara Isakovič (Radovljica) na 400 metrov prosto s 4:27,00 ter Alenka Kejžar z 2:18,96 na 200 metrov mešano. Na 800 m prosto je bila Nina Kozamernik druga, enako Blaž Medvešek na 100 m prosto. Kolajne sta osvojila še Jernej Mencinger, ki je bil na 100 m delfin tretji in Alenka Kejžar, prav tako tretja na 100 m delfin ter 100 m prosto.
S prehodom iz Avstro-Ogrske monarhije v Jugoslavijo se je hipoma spremenil položaj slovenskega naroda. Prej smo bili vedno kulturno v drugi vrsti, za vsako drobtinico slovenskega jezika ali narodnostnih pravic smo se vedno morali boriti.
Sedaj pa je na mah izginila nemščina iz šol (prej je bila edina slovenska gimnazija le privatna v Št. Vidu), čeprav jo je le deloma zamenjala srbohrvaščina.
V šolskem letu 1918/19 je na Slovenskem delovalo 820 ljudskih šol, 21 srednjih in učiteljišč in 14 meščanskih šol.
Še več, kot eno prvih dejanj nove vlade je bila leta 1919 ustanovitev univerze v Ljubljani, kar je bila zahteva še iz leta 1848. Bile so ustanovljene filozofska, pravna in teološka fakulteta, dva letnika tehniške in en letnik medicinske. Vanjo so se začeli vračati slovenski znanstveniki, ki so delovali v tujini, čeprav, jim je to pomenilo manjšo plačo. Dobili smo nazaj znanstveniki iz vse Evrope. Študentje, ki so bili prej primorani iti na Dunaj in tam trpeti lakoto, so se zdaj lahko vzgajali doma in v slovenščini. Seveda je bilo treba izoblikovati v domačem jeziku znanstvene termine, a to ni bilo težko.
V Ljubljani je bila leta 1918 ustanovljena narodna galerija, v kateri so se začele zbirati umetniške slike, odprto je bilo Narodno gledališče z Opero in Dramo, in tudi mariborsko Narodno gledališče. Med obema vojskama je bilo uprizorjenih 4432 dramskih del in 3904 operne predstave, med dramskimi je bila kaka četrtina izvirnih.
Ustanovljen je bil Glasbeni konzervatorij, Društvo novinarjev Slovenije, Društvo slovenskih književnikov, Združenje visokošolskih učiteljev, Umetnostno zgodovinsko društvo, Etnografski institut, Znanstveno društvo za humanistične vede, Zveza kmetskih fantov in deklet, slovenski center mednarodnega PEN kluba (Poezija, Esej, Novela), Društvo slovenskih likovnih umetnikov, Filozofsko društvo, Mestni muzej, Ljubljanska filharmonija, na Slovenskem je bilo skupno 2237 šolskih in javnih knjižnic s skoraj milijon knjigami, delovalo je 8211 raznih društev, 54 kinematografov je imelo okoli 13.000 predstav letno. Upam, da sem navedel najvažnejše.
In končno leta 1938 je bila ustanovljena Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani, najvišja kulturna ustanova v Sloveniji.
PISALI	SMO	P
lQue le pediremos al emperador?
En el ano de la revolucion no solo se destrufa. Desde el primer momento los eslovenos reclamaron, legalmente, cambios. El diario Noticias de Ljubljana publico en abril de 1848 un largo artfculo ^Que le pediremos los eslovenos al emperador? Lo expresado en el se transformo en el primer acto politico esloveno. Allf se expresaba la idea de una Eslovenia unida. Hasta ese momento el pueblo esloveno existfa solo como cultura, a la que llego de la mano de Prešeren. Y desde ese momento empezo a exigir, en materia politica:
1. Que la nacion eslovena, repartida en varias regiones (Carniola, Estiria, Carintia y Primorje), debfa estar unida en un reino esloveno con su propia camara. (Mas de mil ahos estuvieron los eslovenos repartidos en varias regiones o provincias sin contactos a nivel politico. Lo que teman en comun eran la lengua y la cultura, que es lo que evito su desaparicion. Ahora exigfan la reunion de todas esas regiones en un unico estado esloveno, si bien dentro del imperio austro-hungaro, como Chequia. Exigfan tambien estar regidos por una constitucion y tener parlamento propio).
2. Que la lengua eslovena en ese reino tuviera las mismas prerrogativas que la lengua alemana en los estados alemanes y la italiana en los italicos. Que fuera la lengua oficial en las escuelas y en los despachos publicos. (Hasta ese momento solo se usaba el aleman).
3. Desde ese momento todos los empleados publicos y los magistrados debfan hablar el esloveno.
4. En todas las escuelas medias debfa crearse la catedra de esloveno (Comienza a gestarse la idea de una universidad eslovena).
5. Terminante oposicion a seguir formando parte de la Union Alemana.
Estos puntos formaban el meollo del despertar politico. Hasta el dfa de hoy algunos no han sido resueltos. Existe una Eslovenia independiente, con la lengua eslovena como idioma oficial, sus universidades, pero no alberga a todos sus connacionales, ya que algunos quedaron en Austria (Carantania), otros en Italia (Primorje) y en Hungrfa. El resto pudo realizarse en estos ultimos 150 ahos. La trascendental manera de trazar un programa politico de largo alcance de aquellos eslovenos hace que sus exigen-cias todavfa sean actuates.
OSEBNE
BUENOS AIRES
NOGOMETNA TEKMA
V nedeljo, 31. maja se je odigrala v San Justu nogometna tekma med SFZ in Club Deportivo San Justo. SFZ je nastopila v sledeči postavi: Havelka, Černak, Osterc, Petek, Šerek, Šmalc, Škvarča, Grkman, Tušek, Tomazin, Nabergoj in Bras.
Naši fantje so igrali homogeno, vendar je bil rezultat v prvem polčasu neodločen 0:0. Prvi gol so zabili domačini, a naši fantje niso popustili. Kmalu je Nabergoj izenačil in Tomazin povedel. V 32 min je Bras zabil enajstmetrovko in tako je zmagala SFZ s 3:1.
DRUŠTVO SLOVENCEV V MENDOZI
je imelo svoj občni zbor. Osebno ali po zastopnikih je bilo prisotnih 49 članov. Sledili smo poročilom o preteklem delu. Z veliko večino je bila izvoljena predlagana lista: Predsednik Avgust Grintal, v odboru pa so Peter Bajda, Stane Grebenc, Alojzij Kočar, Janez Majeršič, Rudolf Hirshegger. V nadzornem odboru pa so Viktor Zarnik, Franc Štern in Mirko Šmon.
MAR DEL PLATA - PONOVEN USPEH
V maju je priredil Avtomobilski klub Mar del Plata turnir namiznega tenisa, pri katerem je sodeloval Bogomir Tršinar, tamkajšnji teniški prvak. Z lahkoto je prišel v finale in premagal vse tri finaliste z enakim rezultatom 3:0. S tem si je edini nepremaganec osvojil prvenstvo turnirja.
Rojstvo: 1. maja se je rodila Tatjana Zofija Brula,
hčerka Marcela in Marte roj. Selan.
Čestitamo!
Krst. V nedeljo, 25. maja je bila krščena v cerkvi Pio X v Bella Vista Katerina Mokorel, hčerka Danijela in Erike Skvarča. Botra sta bila Elizabeta Skvarča in Marko Skvarča. Krstil je p. dr. Alojzij Kukoviča.
Čestitamo!
LANUS
V nedeljo 31. maja so imeli v Lanusu prosvetni sestanek. Vodil ga je g. Lužovec. Ruda Jurčec je podal trenutno sliko mednarodnega položaja.
Po predavanju je bil še razgovor o delu krajevnega odbora in naslednjih prireditveh.
RAMOS MEJIA MLADINSKI DOM
Mladinski dom v Don Boscovem zavodu je imel volitve. Novi predsednik je Marjan Samžan, podpredsednik Jože Tomaževič, v odboru so še Davorin Kahne, Tone Javoršek, Tone Uštar, Tone Škraba, Jože Vombergar ml, Janez Janežič, Marjan Filipič in Božidar Kosančič, Maks Jesih in Ciril Oblak, Ladislav Padovan, Ciril Bučar Franc Meže.
Svobodna Slovenija ; št. 22; 4. junija 1953
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407CSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esIoveniauP'sincctis.com.ar / debel jak«1 netizen.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so še: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Marko Vombergar, Vinko Rode, Božidar Fink, Milena Ahčin. / Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime „Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime .Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - Cl I0IAAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar
o
8 ■= ^ o s y
FRANQUEO PACADO Cuenta N° 7211
R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI O
TURIZEM Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail: ilirskabariloche.com. ar
Letalske karte,
iffm rezerva
hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ADVOKATI Dr. Vital Ašič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks:	4798-5153.	e-mail:
estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148	-	15-4088-5844-
mpoznic®sfanet.com.ar dr. Eranc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16. do 20. - Tu-cuman 1455 - 9. nadstr. "E" - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
3. junija 2003
1 EURO 233,24SIT 1 U$S dolar 199,33SIT
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!
Naročnikom v zaostanku
Kar nekaj je naročnikov Svobodne Slovenije, ki še niso plačali svojih obveznosti za lansko leto. Vsem njim te dni dostavljamo pisne opomine. Zavedamo se, da je gospodarsko stanje neprilično. A tudi naš list se nahaja v težkem položaju. Zato prosimo za razumevanje in hitro poravnavo dolga. S tem nam bodo prihranjeni še dodatni stroški opominjanja in bomo laže vestno vsak teden dostavljali naročnikom naše skupno glasilo.
Uprava Svobodne Slovenije
Hindujska verska skupnost nezadovoljna
Hindujska verska skupnost je nezadovoljna s počasnostjo urada za verske skupnosti, saj že več kot leto čakajo na registracijo, zato so se odločili, da se sami uradno razglasijo kot verska skupnost. Z registracijo želijo vsem hindujcem, ki živijo v Sloveniji, omogočiti svobodno izražanje vere in jim omogočiti verske obrede. Hindujcev naj bi bilo sicer okoli 30, jogo, ki je del hindujske tradicije, pa jih redno vadi nekaj tisoč.
Na uradu za verske skupnosti, kjer naj bi na registracijo čakalo deset verskih skupnosti, so na vprašanje glede registracije hindujske skupnosti odgovorili, da ''že od svoje ustanovitve zastopajo stališče, da v skladu z veljavno zakonodajo nimajo pravne podlage za vodenje postopka prijave ustanovitve in prenehanja delovanja verske skupnosti po zakonu o splošnem upravnem postopku in posledično izdaje ustrezne odločbe z možnostjo pritožbe oziroma drugega pravnega sredstva". Na uradu še ugotavljajo, da je bil zakon o pravnem položaju verskih skupnosti (ZPPVS) sprejet v popolnoma drugačnih družbenih razmerah leta 1976 in je zato pomanjkljiv, še posebej, ker njegove norme niso dovolj jasne in transparentne oziroma, ker ne določa pojma prijave ustanovitve oziroma prijave prenehanja delovanja verske skupnosti in ker strankam v postopku oziroma deklariranim ustanoviteljem verske skupnosti ni zagotovljena možnost pravnega sredstva. Zato so se lotili priprave nove celovite zakonodaje, ki bi uredila to področje.
Predstavniki hindujske verske skupnosti so pojasnili, da so na urad vlogo za registracijo oddali 21. marca lani, kasneje pa so jo dopolnjevali in jo 15. aprila lani tudi uradno vložili. Do danes naj ne bi dobili nobenega uradnega odgovora. Urad doslej ni izdal niti pozitivne niti negativne odločbe v zvezi s prijavo verske skupnosti, so pojasnili v odgovoru.
Pred dvanajstimi leti smo Slovenci dobili svojo državo. Zato bomo skupaj slavili
PRAZNIK SLOVENSKE DRŽAVNOSTI
v soboto, 28 junija 2003 v Slovenski hiši v Buenos Airesu
ob 19. uri sv. maša za vse pokojne in žive slovenske javne delavce ob 20. uri slavnostna akademija v dvorani in prijateljska večerja
Vstopnice por $ 15.- v predprodaji v Slovenski hiši in pri predsednikih slovenskih Domov. Pravočasno lahko tudi rezervirate nakaznico na tel: 4636-0841
Vsi rojaki prisrčno vabljeni!
FAZ dela turistično
OBVESTILA
ČETRTEK, 5. junija:
Spominski sestanek Zveze slovenskih mater in žena:
srečanje z Manco S. Urbančič: „Moji spomini iz Št. Jošta". SOBOTA, 7. junija:
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 8. junija:
V Slomškovem domu ob 9.00 uri Domobranska proslava.
V Slovenskem domu v Carapachayu po maši domobranska proslava.
V Našem domu v San Justo ob 10. uri predavanje o družini in zakonu.
Občni zbor Društva Slovenska pristava, po maši na Pristavi v Castelarju.
Družabno kosilo in srečolov ob 10 letnici upokojencev Slovenske vasi, v Hladnikovem domu ob 13. uri.
Sobota, 21. junija:
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri
v Slovenski hiši.
SOBOTA, 28. junija:
Praznik slovenske državnosti v Slovenski hiši.
Nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) je v četrtkovi izdaji objavil oceno nekaterih spletnih strani slovenske turistične ponudbe. Avtor članka že na samem začetku postavlja vprašanje, kako je sploh mogoče od ameriškega predsednika Georgea Busha, ki vlada izjemno veliki državi in skorajda celemu svetu, resno pričakovati, da bo lahko razlikoval majhno Slovenijo od komajda večje Slovaške.
Na tej dokaj preprosti, a zato toliko bolj informativni spletni strani, lahko po besedah avtorja ne preveč geografsko vešč Bush izve, da v Sloveniji sploh ni konca čudovitim bregovom, plažam, termalnim kopališčem, gradovom, jamam in jezerom, da obstaja kar dvajset vinskih cest in čudovitih krajev za poroko, kot je na primer grad Otočec. Tukaj avtor dodaja, da so sicer Slovenci že od nekdaj ljubitelji romantičnih porok.
Časnikar FAZ humorno nadaljuje, da lahko poleg tega Bush na
www.slowenien-touristik.de izve, da se rjavi medved ne nahaja samo v ameriških Rocky Mountains, pač pa tudi na slovenskih bregovih. Na tem portalu lahko najde še seznam prenočišč in drugih turističnih kapacitet, kot so
slovensko
ponudbo
golf igrišča, jahalne in smučarske površine, z nadaljnjimi ustreznimi spletnimi povezavami.
Časnikar nato navdušeno ugotavlja, da je vsak dan mogoče najti celo novo satelitsko sliko Slovenije. Za tiste, ki pa želijo podrobnejši pogled na slovenske lepote pa predlaga, naj pogledajo obsežno spletno stran www.burger.si.
■Za razliko od tega spletna stran www.travelguide.si ponuja le osnovne turistične informacije, toda pravo banko podatkov s skoraj 2000 hoteli in penzioni. Koristnejši je zagotovo strežnik
www.matkurja.com, ki je sicer nekoliko neurejen, a je na njem mogoče najti skoraj vse informacije o Sloveniji, zaključuje časnikar.
LEPO JE BITI FUNKCIONAR
Vladna stanovanjska komisija je obravnavala prodajo vladnega stanovanja na Kotnikovi ulici predsedniku sveta LDS Gregorju Golobiču. Po besedah predsednika komisije in ministra za promet Jakoba Presečnika so cenitev stanovanja opravili sodno zapriseženi cenilci, zato cena stanovanja ni sporna.
S primerom se je začel ukvarjati tudi urad za preprečevanje korupcije, ki je vladi poslal pisno zahtevo za pojasnilo, kako je Golobič prišel do vladnega stanovanja, kakšen status trenutno uživa in kako poteka dražba stanovanja.
O primeru sta sicer poročala časnika Finance in Dnevnik; po pisanju slednjega je sporno predvsem to, da Golobič ni bil nikoli vladni uslužbenec in da se stanovanje ne prodaja po tržni ceni.
ZA SM
-lože, ko se bova poročila, bova imela tri otroke.
-Kako pa veš, da ravno
trii'
-Zdaj živijo pri moji mami.
„Na nobeni sliki si nisem niti malo podobna," se
dama pritožuje fotografu.
„Boga zahvalite!"
Prijatelj pride h Gorenjcu in se čudi: „ Kako to, da ma tvoj pujs leseno nogo?"
Gorenjec: „Zaradi ene šunke ne bom klal celega prašiča!"
Ženska zveza NSi
Pod geslom Za poštenost in pokončnost je 17. maja v Kranju potekal prvi kongres Ženske zveze pri Novi Sloveniji, na katerem je 70 delegatk za predsednico ponovno izvolilo Lidijo Drobnič, sicer	edino
kandidatko za to mesto.
Govornika na kongresu sta bila Hubert Požarnik in Justin Stanovnik. Prvi je govoril o šolstvu, drugi	pa o
morali v politiki in o državljanski zavesti. Kongresa sta se udeležila tudi predsednik NSi Andrej Bajuk in kandidatka za predsednico države na lanskih volitvah ter „nosilka civilnega projekta Nekaj je treba storiti"
Barbara Brezigar.	Drugi	—^_
kongres bo čez dve leti.
Požarnik je po besedah Drobničeve poudaril, da je vzgoja danes ,,dekla izo-braževanja", s čimer se v Ženski zvezi NSi strinjajo. Stanovnik pa je poudaril, da je človek po naravi politično bitje in da je njegova dolžnost sodelovati v politiki tako, kot mu narekujejo njegova vrednostna merila.
"Država, ki ji ni mar za ženo, mater in družino, ne bo napredovala in nima prihodnosti, zato pričakujemo, da nas bo država hitro in uspešno podprla v priza-devanjih za ohranitev dos-tojanstva žene in matere," je povedala Drobničeva.
NANANA
Na 48. izboru za evrovizijsko popevko v latvijski prestolnici Riga je zmagala Turčija s pesmijo Everyway I Can, ki jo je izvedla Ser-tab Erener. Slovenska predstavnica Karmen Stavec je s skladbo Nanana, ki jo je zapela v angleščini, zasedla 23. mesto (vseh je bilo 26.).
VODORAVNO: 1. zadnji svetnik v koledarju; 10. rastlinska vrsta (sem spadajo gobe); 12. osebni zaimek; 13. živinska krma; 15. Abrahamov nečak (njegova žena ni ubogala...); 16. glavni števnik; 18. oblika imena Nace; 19. plinast ogljiko-vodik; 21. osebni zaimek (2. sklon); 23. majhen požirek; 24. predlog; 25. eden oceanov; 28. število zakramentov; 30. mesto v Primorju; 33. nabodla; 35. predlog; 37. vidni organ; 39. Trojanski junak; 40. potem; 42. kraj vzhodno od Brežic; 44. blago za ovijanje vratu; 46. sem obveščen; 47. pristanišče na jugu Arabije. 48. oblika pomožnega glagola; 49. lepotna rastlina; 51. dolenjska prestolnica.
NAVPIČNO: 1. uživanje spoštovanja; 2. do kraja nahranjena; 3. rimska številka 4; 4. gradbeni material; 5. stara Ljubljana; 6. ime sedme note v glasbeni lestvici. 7. fizikalna enota za delo; 8. pripada reki Ren; 9. madež; 11. močvirska roža; 14. dvojica; 17. mesto ob Soči; 18. rahlo jokal; 20. upanje; 22. velika država na jugu Azije; 26. pretep;-27. oblika imena Janez; 29. povsod enak; 31. od zunaj ...; 32. natakar; 34. obdeluje z glavnikom; 36. nasprotni od „tuj"; 38. lesena posoda (za zelje). 40. moderno vozilo; 43. števnik; 45. krožni izrastek; 48 osebni zaimek, 4. sklon; 50. stari testament.
1		2	3	4		5	6		7	8		9
10	11					12			13		14	
15				16	17			18				
19			20		21		22			23		
24			25	26					27			
	28	29					30				31	
32		33				34					35	36
37	38			19					40	41		
42			43			44		45		46		
47					48			49	50			
		51