List 15. go dar i Tečaj XXVII! rtniške m ar Ixhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr., pošiljane po poŠti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. t Ljubljani v sredo 13. aprila 1870. Gospodarske stvari. Ko so zadnje 3 sloneče postavlj "^ «v ««««jv v j/uoiovijouo, potem vzame vsak delavec široko in globoko lopato, ter prične blato Rako obdelujejo in izdelujejo lan Moravském izP°d sebe zajemati in na položeni dve legi tako dolg Schônbergu in bližnji okolici. metati, da postanete kaka 2 palca na debelo okoli in okoii in na vrhu zablatane. Na kratko rečeno : kolikor Nauk za povzđigo našega domaćega predivstva. lanú kipi iz vode, toliko gaje treba zablatati Spisal R i hard Dolenec (Dalje.) 3. Blatno gojenje. Že zablatanima dvěma legama se potem po dve in dve sloneči legi pristavite, in kakor prva, z blatom ------------ & r-----; ~ > " «.«ivv,* J- omečete. lo se ponavlja, dokler ni baj Tako goj lan je neki v poln večemu v dneh Na Hanovranskem'je ta godilni način posebno na- popolnoma godán. Na to se snopić za snopičem od vaden, pa tudi v Belgiji se neki nahaja. Djanstveno kupa jemlje, v vodi dobro splahne, in v okrogle kape- izpeljanega blatnega gojenja v m. Schônbergu nismo lice postavi, prav tako, kakor smo pri navadnem mrzlo vodenem gojenji videli. Korist tega gojenja je razun hitrega gojenja neki tudi ta, da dobi lakno kaj lepo barvo, in je mehko in pozabiti se ne videli, vendar hočem omeniti, kar sem o tem po našem učeniku predivstva pozvedel. Pred vsem je treba za to gojenje tega voda na dnu dosti blata. Take vode so ; da ima vvu«, xxa vim* uvoti uiata. jlcvxw. vuuc av,, na primer vode bajerjev, počasi tekoei potoki in reke, posebno tako skozi mesta ali pa vasi tecejo, kjer jim je zadosti priložnosti dano, si dosti blata narediti. Ako gospodar hoče s potočno yodo goditi, treba je, da si tikoma vode bajer napravi 9 9 volno. To so res dobre lastnosti sme 9 Je blato da je omenjenim rdečim črvičkom, kterim dom kajt ---j----------— . , u.vv1í jlepša priložnost dana lanu škoditi blato ga obdaje tikoma od zgorej in pod njim zopet tega se pusti voda ne leži na blatu OlWUlll ^ IVClJtl malo prostora namreč v vodi tako blato prav počasi teči, da zastalega blata seboj ne pobere, skoro vse iz vode vidi.) 9 ki bi ga imelo pokrivati 9 9 da se .9 Kadar je zadosti blata nabranega, potem se zapřete zapornici, to je, tista, skozi ktero voda priteka, kakor obe MA VJL OJLVi y tV ) } J MXVV"* JL*. CVJL V/ ▼ V/V* * WVXAM/J IVVl » v Ç) v 7 v J v ^ ^ ^ * UV UJO i. U1CH tudi tista, skoz ktero se voda odteka. Vodo mora saj voda z deskami pred in za lanom tako pregradit Ako bi se hotelo kar naravnost v počasi tekoči vodi goditi, bi tudi šio, samo da bi se morala potem da visoko nad blatom stati. zaprto vodo se posta vij o do bajerjevi širokosti) v vrsto, da snopiće vlagajo. gajo pa snopiče tako-le: Na prvo se položé čez celo širokost bajerja tako-le ležečih snopičev eden vrh druzega. Podoba 8. moški (po Vla- lege bi bila prisilj cez. pod tako narejenimi jezi teči pa dobrote tega gojenja ; a ne nisem nikakor 9 prepričan, in tudi s samo besedo nikdar ne bodem kler me ne bo učiteljica lastna skušnja podučila do tedaj 9 ne bodem nobenemu svetoval, z obilim lanom prvo po skušnjo narediti, in to ravno zavoljo negotovosti do brega izida. 4. Šopamo gojenje♦ Akoravno je soparno gojenje za velike izdeloval-nice in predilnice, v kterih se tudi predivo pridelava kaj velicega hasna, ostane vendar-le za posamesnega kmetovalca, in tudi še za veči skupne ali srenjske iz- Na že položen ležeče pa tako-le: leg delovalnice brez pomena. Tudi to gojenje videti v Schônbergu nismo imeli . Oberleith- nerja vsa priprava za to preskrbljena. To mi je drug se položé zopet 3|na prvih priložnosti, akoravno je v bližnji blednici Podoba 9 vzrok, da o tem le malo besed spregovonm Lansko leto so neki veckrat s soparom goditi po- kakor se govori brez vspeha. Pri fabri- skušali, al kah, kjer se sopar za godilno moč, ali pa za kaj dru- to gojenje dober kup, kajti tù ni treba poseben sopar razvijati, ampak porabi se lahko zega rabi, stane še že enkrat odsluženi. Priprave za to so tudi proste 9 tedaj ne drage. Razun tega, da je tako soparno gojenje v tacih okoliščinah dober kup, je pa tudi za to dobro, ker gré kaj hitro izpod rok. V 22, k večemu v 24 urah je gojenje pri koncu. Pozornost člověka pa, ki soparno gojenje vodi, mora velika biti; ako le dve uri prekasno gojenje ustavi, trpi lik že veliko škodo, če se zamudi še več, potem lahko cel kùp na gnoj znosi. Ravno to veljá pa tudi od tega, če se premalo godi. - Toliko mislim, bode zadostovalo o tem gojenji, ker, kakor je bilo koj od začetka tega oddelka rečeno, ni za nas kaj preveč pripravno. O gojenji v gorki vodi, to je umetno segreti vodi ne bodem celó nič poročal, kajti pomen tega gojenja je tako majhen, da o njem se celi čas našega bivanja v Schônbergu še nobeden za-nj změnil ni. (Dalje prihodnjic.) Spisal L. Pintar po knjigi „Tafeln zur Statistik des Steuerwesens im osterr. Kaiserstaate" izdani po financnem ministerstvu leta 1858. . ' j ' na Dunaji. (Dalje.) Cent sladké otave na Kranjskem je cenjen 25 kr., v Sleziji 24^ kr., v spodnji Avstriji in v Salcburgu 22 kr., na Stajarskem, Koroškem in v Primorji 21 kr., v gornji Avstriji 20 kr. in v Krakovi le 19 kr., samo na Moravském je cent otave za 1 kr. više cenjen kakor na Kranjskem. Cent detelje je cenjenvna Kranjskem 31 kr., ravno toliko na Moravském, v Sleziji 30 kr., na Koroškem 28 kr., v Krakovi 28 kr., na Stajarskem 24 kr., v spodnji Avstriji 23 kr., v Salcburgu 22 kr. in v gornji Avstriji le 18 kr. Tudi kranjska detelja je naj bolj slana. Avstrijansko vedro vina je cenjeno na Kranjskem 1 gold. 43 kraje. Le na Koroškem in v Dalmaciji je niže cenjeno kakor na Kranjskem, drugod pa povsod više, pa je povsod tudi vec vredno. Najviše je cenjeno na Moravském, namreč 2 gold. 48 kr., tudi v Primorji je silno predrago cenjeno, to je 2 gold. 22 kr., ravno tako tudi na Stajarskem 2 gold. 1 kr., in to še posebno če ga primerjamo z vinom v spodnji Avstriji, ktero je cenjeno le 2 gold. 23 kr., pa ima brez vse primere večo vrednost memo primorskih in štajarskih vin. Seženj (klaftra) 30 col dolgih drv brez razločka je cenjena na Kranjskem na porobku ali na stablu v bor-štu 26 kr., na Stajarskem in v Salcburgu pa le 19 kr. in na Koroškem 17 kr., v Dalmaciji pa še celó le 16 kr. V vseh drugih deželah so drva više cenjena, in sicer v spodnji Avstriji so najdraže, to je 1 gold. 44 kr. Pomisliti se pa tudi mora, da na Dunaji seženj drv zdaj 21 do 25 gold, veljá. Koliko pa na Kranjskem, Koroškem ali sploh na Slovenskem? Iz dozdaj povedanega se očitno kaže, da so bili skoraj vsi p ri del k i na Kranjskem veliko više ce njeni, kakor po drugih deželah. Treba bo toraj ceniteljem na Kranjskem dobro oči odpreti, da spet dežela v to nesrećo ne zagazi. II. Pregled, koliko se posreduje ali po Čez v posâmes- nili deželah na oralu kake reci pridela. Na oralu (johu) se pridela na Kranjskem pšenice 8 vagánov, v Dalmaciji le 5, na Koroškem in Stajarskem po 9, v spodnji Avstriji in na Moravském celó po 15 vagánov. Pa je treba pomisliti, da je na Moravském Hana, ktera je rodovitna kakor Banat. Ozimne rži se pridela na oralu na Kranjskem 8 vaganov, ječmena 11; ovsa 12, prosá 8, turšice 14, ajde 7, boba 3, lanenega semena 4, prediva 3 cente, krom-pirja 73 vaganov (dandanašnji še 3. del ne), repe 65, korenja 48, detelje 31 centov (kar je veliko preveč)* sená 8, otave 7 centov (kar je gotovo preveč), vina 16 avstrijskih veder. Pridelkov druzih dežel ne bom popisoval, da ne bo moje pisanje predolgo, samo to naj povem, da sená in otave se pridela samo v gornji Avstriji 10 centov na johu, po vseh druzih deželah pa manj kakor na Kranjskem. Tedaj je tudi tukaj kranjskim šacovalcem treba dobro paziti pri cenitvi. Ravno tako se ne sme pozabiti, da se današnji dan komaj tretji del krompirja pridela, kakor pa ob času poslednjega šacovanja zem-ijišč. Tudi je veliko krajev, posebno na Gorenskem, pa drugod tudi, kjer se komaj 6 vaganov ječmena na oralu pridela, ne pa 11. IIL Pregled, koliko je na Kranjskem kakosne zemlje in kolika je vrednost pridelkov na oralu vsakorsne zemlje po srednji ceni vse dežele. Njiv ima kranjska dežela po poslednji meri 229.847 oralov. Znesek enega orala njiv je po srednji ceni, če se stroški ne odrajtajo, 17 gold. 5 kr., na Koroškem 15 gold. 13 kr., na Stajarskem 15 gold. 4 kr., v gornji Avstriji 14 gold. 9 kr., v Salcburgu 13 gold. 59 kr., na Moravském, kjer imajo prerodovitno Hano, le 12 gold. 32 kr., v Sleziji 12 gold. 44 kr., v spodnji Avstriji 10 gold. 39 kr., v skalnatém Primorji 8 gold. 30 kr., v Krakovi 7 gold. 5 kr., in v siromaški Dalmaciji 5 gold. 33 kr. Res čisto brez glave se je moralo na Kranjskem, pa tudi drugod po Slovenskem šacevati, da je bilo mogoče do tega priti, da med vsemi cislajtanskimi deže-lami oral zemlje na Kranjskem največ sirovega pridelka daje. Postavim, da daje oral na Kranjskem 6 gold. 26 kr. več kakor na spodnjem Avstrijskem, kjer se na Dunaji vse dobro prodá, ali pa 4 gold. 33 kr. vec kakor na Moravském, ali pa celó trikrat toliko kolikor v Dalmaciji. Ledin — svet, kjer je nekaj časa njiva, potlej pa tra vnik (Eggárten) — je na Kranjskem 1382 oralov. Znesek enega orala je cenjen na Kranjskem 11 gold. 3 kr., na Stajarskem 7 gold. 17 kr., na Koroškem 8 gold. 47 kr., v Primorji »6 gold. 39 kr., in samo v Salcburgu 14 gold. 2 kr., kar je gotovo preveč, drugod pa povsod manj kakor na Kranjskem. Travnikov ima kranjska dežela 223.752 oralov. Surov dohodek počez (durchschnittlich) enega orala je cenjen 4 gold. 30 kr. V spodnji Avstriji 6 gold. 12 kr., v gornji Avstriji 6 gold. 50 kr., na Koroškem 4 gold. 36 kr., v Salcburgu 3 gold. 40 kr., in v Dalmaciji le 3 gold. 9 kr. Treba je pomisliti, da je srednja cena travniških dohodkov na Kranjskem zato nekoliko bolj nizka kakor po boljših deželah, ker ima kranjska dežela posebno na Gorenskem toliko senožet (Bergwiesen), ktere skoraj nič niso vredne. Lahko pa dobiš na Kranjskem kraje, kjer je surov dohodek travnikov na 19 gold, in čez cenjen. Vrtov ima kranjska dežela 64.557 oralov, surov donesek enega orala je cenjen 24 gold. 4 kr. Samo v gornji Avstriji, kjer imajo prelepe sadne vrte, so vrti 18 kr. draže cenjeni kakor na Kranjskem, sicer povsod niže. Na Moravském 21 gold. 18 kr., na Stajarskem 21 gold. 20 kr., v spodnji Avstriji 21 gold. 50 kr., v Primorji 17 gold. 22 kr., V Dalmaciji le 12 gold. 42 kr. Nogradov je na Kranjskem 16.768 oralov. Surov dohodek orala je 30 gold. 48 kr. Najviše cenjeni so nogradi v spodnji Avstriji, to je, oral 59 gold. 6 kr., pa je tudi cena avstrijskih vin trikrat viša kakor kranjskih. Na Stajarskem je cenjen surov dohodek nogradov 32 gold. 24 kr., na Marskem 34 gold. 5 kr., na 41 19 Primorskem 14 gold. 34 kr., »a Koroškem 12 gold, pivske tropine in žganjarske drože so pa pšenični ostanki kr 20 kr., in v Dalmaciji 11 gold Pašnikov je na Kranjskem 271.607 oralov, spodnj Avstrij a jih ima samo 238.817 oralov, gornja Avstrij 73.642, Moravska 1,057.766, Daimacij pri narejanj trk trdo in peh gost > ker hitrej redé mesó postane Pitanj z tom je zopet različno in sicer v ob oralov. Surov dohodek enega orala kranjskih pašnikov pripravljanja žita pa tudi 958.277 žiru pripravljanja, kakor tudi vrste žita. Kar se tiče ) je cenjen posrednje 49 kr., v Primorji 15 kr., v Dal Je jbolj ši na debelo smleto zrnje « # » m a cij i kr v Salcburgu 54 kr uiji -X rw., v Stajarskem 1 gold. 20 ) Koroškem 53 kr prešičem dajati, in sicer tako, da se popred nekoliko ? časa v mlačni vodi namaka in tako omehčá. pa ne bi se cmoki napravili, ker Gozdov ima kranjska dežela visokih in nizkih tako prešiču težavo delà ------------uc, to želodec težko prekuha da (Hoch und Niederwald) 703.304 orale. Surov dohodek orala visokih gozdov je cenjen 23 kr., nizkih pa 28 kr Nova cenitev ne bode delala razločka med visokimi in m Vrsta žita je po izkustvu svinorejcev najboljši j v tem obziru nam prav zanimivo „sleške kme 1 r\ i & r\ l H /M rv i rt t rt ITT II n ^ ci /] M Tj^ J TT A I J ^ _ 1 A tijske novine** pisejo iz izkustva dr. Ed. Heiden-a, kteri nizkimi gozdi. Surovi dohodki gozdov so cenjeni v je na kr. saksonski kmetijski postaji poskušnjo naredil Salcburgu oral 21 kr., na Stajarskem 20 kr roškem 16 kr., v Primorji 25 kr > v 1 gold. 15 kr., na Moravském celó 1 gold. 57 kr Ko spodnji Avstrij ko in iz ktere sledi ? stanjevi gozdi na Primorskem pa 5 gold. 5 kr. oral. Edino gozdi in pašniki so na Kranjskem še precej drugo pa vse veliko veliko predrago. (Dalje prihođnjič.) po pameti cenj ; . Da samo zrne ni dobro za pitanje, ker se v želodcu ne prekuha dosti, in tudi prešičem ni zmirom prijetno, to veljá tudi za sočivje, izmed kterih je bil grah najbolje. . Zrno namešano s krompirjem je bilo še slabeje prebavljenjo, ker se je v prvem slučaji pomnožila reji prešišev. težina prešiča vsaki dan sredno primero jemaj funt in 94 st. v drugem slučaj za C. pitanj i. s krompirjem samo za 1 funt in 10 st , in sicer oves pomesan Glavna stvar pri svinoreji je pitanje (debeljenje). Vsak gospodar le želi z majhnimi stroški mnogo pri- pirjem za funt in 29 st y ječmen krom funt in 43 st in grah s krompirjem za I I _ Zrno pomešano s kislim mlekom bilo je mnogo rediti in mnogo dobička imeti, zato je velike važnosti čas hranljiveje, ker tukaj se je težina prešiča pomnožila pitanja, in sicer gledé na starost, čas in hrano, jemaje sredno primero vsaki^ dan pri grahu in kíslem pri ječmenu in kislem mléku litera se pri pitanji potřebuje. Starost, v kteri se prešiči morejo početi pitati, je zeló odvisna od plemena prešičevega. Navadni prešeč se še le more početi pitati, kedar je poldrugo leto ali dve leti star. Prešió boljšega plemena je že v « • « - m a ^ ^ 1 4 li mleku za 2 funta 23 st za funta funta in 31 st., pri ovsu in kislem mleku za in st Zrno pomešano z mlekom in krompirjem bila jhranljiveja hrana, ker težina se je pomnožila raesecu dober za pitanje, in tak že od 15. do 18. me- vsaki dan pri grahu, krompirji in mleku za 2 funta in seca največo stopinjo pitanja doseže. Glavno pravilo je pa to: kdor pita samo za meso, naj počne v starosti od 18. do 10. meseca s lanino) ; Gas kdor pa pita za špeh naj nikar ne počne pred 18. mesecem. pitanja je najboljši jeseni ali pa pozimi. tudi prešičev takrat vročina 61 st 50 st 50 st 80 st > ; f pri ječmenu, krompirji in mleku za pri ovsu, krompirji in mleku za pri otrobih, krompirji in mleku za funta funta funt in in in Takrat je dosti hrane, in ne nadleguje , kakor tudi drugi mrčesi in trji 5. Da je špeh po ječmenu in grahu mnogo » i kakor pa po ovsu in otrobih. b os tej i ne, kar je pri Iz tega se vidi, da zrnja ni dobro samega pitati ww aim wiav^wj w j jl1uuv/i, tuvil o ^ w^* m w ^ i v * o / j ------- pitanji velikrat na veliko korist. Za pitanje naj se ampak zmirom pomešano z drugo hrano. y jemljejo spomladanski prešiči, kteri so bili že v mladosti rezani, ravno tako se mora tudi že izsluženi mr Tudi s turšico (koruzo) je pitanje prav koristno, proti koncu pitanja vpotreb- jasec popred rezati, ako liko dobička přineslo. T7 i a • v hočemo, da bo pitanje neko- vendar se večidel 'juje v se , in s tem tudi pitanje dovrši. Pri pitanji naj se nikdar ne zabi na s nago in Kar se hrane tiče, je vsakemu znano, da je raz- potrebno gorko to, kakor tudi, da se ne dá prešičem y lična, s ktero se prešiči pitajo različno. zatorai bo tudi pitanie »a enkrat preveč jesti, ampak malo po malo in več- J i i) « i t • , • V • w • 1 P _ .. . krat dan repa kajti prešič je zeló požrešna žival in se Pitanje z robino (Hackfruchte), kamor krompir, lahko prenažre. — Tudi sol je dobra pri pitanji zavoljo pesa in korenje spadaj o, je večkrat prav dobro lagleje prebave in veče požrljivosti, ' in sicer se računa in naglo, posebno ako se robina malo prekuha in tako pol lota na dan za enega prešiča ; preveč soli bilo bi za želodec dobro pripravi. Akoravno tudi sirovo ro- škodljivo. Tudi oglja, dobro stolčenega, jim včasih bino radi jedó, vendar se pa pri pitanji tega hitro na-veličajo, zatoraj se jim mora večkrat zrne vmeâ na-mešati. Tudi pitanje s kislim mlekom je od velike ko-, ker taki prešiči postanejo hitro špehati in imajo dajati jako je koristno. Franjo Kuralt. Sadjereja na Gorenskera. ★ risti Ker sta sneg in mraz letošnje zime pokončala ve- izvrstno meso. Da je pa hrana bolj gosta , dobro je veliko sadnega drevja, zato je treba novo saditi. Po nekoliko na debelo smeletega jecmena pridjati. skušnjah veljá pravilo to: kdor počne z mlekom pitati, naj tudi z mlekom neha, ker pri vsaki drugi hrani bi prešič počel kasneje hujsati, in tako bi dobiček odletel. Naj omenim tu velikih ďrevesnic, ki jih najde mo Vse drugo smo izpustili iz dopisa, ker kaže, da ne vidi velike važnosti, zakaj je ravno v davkovskih zadevah treba svetu kazati hude nasledke letošnje zime. Da je treba, kdor seme dobi, namesti Ako se pita S tropinami od pive (ola) ali pa Z ozimine sejati jaro žito, je prav tako naravno kakor to, da nova žganjarskimi drožami Zltl da j kar je še boljše , mora se pa- «.V., — se jim daje v pravi meri in ne pregorko, u da se tega ne naveličajo, naj se jim dá zdaj gosto zdaj redko. Meso pri takem pitanji je. prav okusno ) ) samo špeha se ne dobi prav veliko. Še bolje kakor drevesa zasadi, kjer so mu stara pošla; za najhujo potrebo se pa uno Se bolj mudi kakor to. Kako s poakodovanim drevjem ravnati, so pisale že lanske in letošnje ,,Noviceu trikrat. Med sađjerejee med Loko in Kranjem pa stavimo tudi še marljivega sadjerejca ifrerja, kterega je kmetijska družba s sreberno svetinjo počastila. Vřed. 12© med Loko in Kranjem skoraj v vsaki vasi. Tu so kmetj ki imajo po več tisuc mladih drevesec vsako leto na prodaj in ki jih tudi v primeri vsako leto po tisuč cepijo, kakor na pr. Matija Hafner kacih do kmet v Dorfarjih, kteri se že več let prav marlj pečá s sadjerejo in svoja drevesca po vseh bližnjih krajih prodaja Dobij se pri njem od do let stara đrevesa vsakoršne sorte in velikosti, ktera lepo gleštan gotovo v vsaki emlj lahko rasteio in zdrava ostanejo " Vokul. Zdravniška stvar. * Krop proti protinu putiki) in trganju po udih (reumatizmu) priporoča znani dr. Bok v Lipsiku, rekoč, da krop (prav vročo vodo) piti je že starodavno zdravilo pri omenjenih boleznih. To dokazuje tako-le : Slavnoznani angleški državni poslanec ki Burke je zeló bolehal za protinom (Gicht), vadna bolezen državnikov in učenjakov. Brž ko ga je je na- je lonec vroče vode prinesti, ktero protin napadel , dal si je čisto samo pil kar najbolj mogoče vročo in je spil prav obilo, f/v tj uv i iu«oi»uo cuu juuv. «a»auuu J je vlil poldrugi bokal na enkrat v skledo, da je vroča ostala, in jo iz sklede z žlico kakor juho (župo) pil. Mlacna voda ni za rabo: ona slabi želodec in naredi po do maslice eno jutro. Navadno je bljevanje, al vroča voda lepo oživlja in člověka popravlja, da je kaj. Vsacemu jo je priporočal kot gotovo zdravilo, ki mu je vselej najstrašnejše bolečine pregnalo. Teško je takim skušnjam kaj ugovarjati in tO tem manj , a^i , uč oa vuua u^ fumage* , oaj tudi ne škoduje ne, ako se ne pije tako vrela, da bi si člověk usta in želodec opekel. ker če vroča voda ne pomaga saj Lepoznanski del. Smrt Smail-Age Cengica. Po Ivanu Mažuranić-u, pošlo venil Janez Bile. hl Truina. (Dalje.) Zdaj" rudeti dan začne se, In že po planini bližnji Se zasliši glas pastirja, Njemu zvonec se oglasa, Predvodnika ovna zvonec. Pa pogledaj druzega pastirja, Ki koraka krotek k svoji čedi. Srebro ga ne kinča in ne zlato, Ampak čednost in odeja crna. Spremljevalcev nima on bliščečih, Ne svetilnic, nima več bliščečih, Ne ponosnih zvonov iz zvonika: Ampak spremlja solnee ga zapadno In ponizno ovna zvon s planine. Cerkev mu je krasno podnebesje, » y Castni mu oltar je hrib, dolina In kadilo duh, ki k nebu diže 'Z rožic se in 'z belga sveta In 5z krvi za križ prelite. Ko se trumi bliže je približal Vreden hlapec vrednejga gospoda Božj ; je pomoč zaklical trumi In poklical viteze je hrabre, In potem na mrzel kamen stopil Mrzel kamen, pa je srce vroče. Dober starec tak govoril trumi: „Sini moji, oj vojaci hrabri, Vas je ta zemljica porodila, Skalo vita, ali vam je zlata. Dedi vaši tu so se rodili, Otci vaši tu so se rodili, , ./r. In tudv vi se tukaj ste rodili: Zemlje lepše ni za vas na svetu. Dedi vaši za-njo kri so lili, Otci vaši za-njo kri so lili, Lijete tud vi še za-njo krvco. Za vas zemlje draže ni na svetu. Orel plete gnjezdo na planini, Ker slabotě zlate ni v ravnini. ,,Vi ki temu vajeni ste Dni preživeť svoje trezne, Kdo kej mara, daje 1' skala vina? Kdo kej mara, daje 1' skala žita? skala svile? Kdo kej mara > daj e izvira ; Dok po vrelcih hladna voda Dok po dragah tolsta Čeda muče; Dok drobnica bleketa po hribih? Praha imaš"; svinca je zadosti; Jako desno ima mož junaški; Pod trepavnico oko sokolovo; V prsih bije ti srce pogumno; Vera trdna je, ne bos pustil je; Pobratima pobratim Te pazi; Moža zvestega te ljubi Delom dar je plemenita pesma; Treba li železa? Turek ti ga nosi: Glej tu vsega, kar srcé ti prosi! 7 žena; v j Al nad vse je, kar to skalo kinca Križ presveti, ki nad njo se diže. On je > ki vas v nevolji jaci, On premili, ki vas z nebom varje Oh, da sveta vidijo narodi » Iz nižav 7 od kterih ni moč videť, Križ ta slavni, nikdar ne premagan Vrh Lovćena, ki se k nebu diže; Pa da vide, kak nakažen turska } Ga pogoltniť hoče v grdo žrélo In o skali tej zastonj zob krha: Ne bi križem lenih rok držali, Dokler vi za križ trpite muke, Vas barbare ne bi zvali Umirali ker ste, ko oni so spali! ? „Za križ častni ste pripravni umreti. Za-nj tud zdaj se dvignili ste umreti, Jeze božje hrabri maščevalci; Al kdor Bogu věrno služiť hoče S čistim srcem služiti mu mora > » čisto dušo ta spolniti mora i Kdor spolnuje, kar z nebes Bog sodi „Al je morda kdo razžalil brata Al življenje vzel protivniku je } Slabému in tak ogrešil duso; Al zaklenil potniku je vrata; Al besedo dal in ne jo drzal ; Ali hrano lačnému prikratil; Al zavil ni ranjenemu rane; Vse je greh, vse delà so hudobne: Brez kesanja nimaš odpuščenja. „Obžalujte greh, dokler je dneva, Dok je doba otroci obžalujte; Obžalujte ga, dok ne poklice Dušo k sebi ta, k' nebo potresa. 121 Obžalujte, zemeljskega stana Tek se hitro omika, obžalujte : Obžalujte ga, ker doba rana * Mnoge našla bode pred sodnikom. Obžalujte....." Ali v grlu Starcu ustavi se beseda. In na beli bradi bistra V solncnem žarku zasvětí se Kaplja, kakor biser droben. Morda z britkim ga spominom V Zalij o tud' mlade leta. Ter ko čedi rane leči Sam se svojih ran spominja: Dober je pastir; kar on ukazuje, Sam zizgledom svojim potrduje. Množico je vso spokoril Glas preblagi blažega pastirja. Jagnjeta bi rekel tiha So, ki bili prej so levi. Tak beseda božja čuda delà. grabi Al med tem kdo se prikazal Pred ocrni je trume krotke, Ter sto rok sto nožev v v V enem hipu? Cuden člověk! Vreden sto od neba src odvrnit In sto volj je naglo hotlo Njega samega končati! Novica je krvnik kleti, Novica je poln svobodě, Ki k pobožném' stopa krogu, Ter stopivši k starcu bliže Glas tako svoj krepki diže: 7 7 V 7 Z Bogom bratje, hrabri Crnogorci Za orožje ne grabite svitlo. Nóvica sem, al Novica drugi, Ker na vas ne, ampak grem le z vami Omastit si roko s krvjo tursko. Kar došlé sem imel med Turčini Vse nemil mi je ugrabil Turčin. Desna le mi je ostala hrabra, In od zdaj ta bodi crnogorska. Al kristjanu ni junak podoben, Ak ni krščen ; prosim, da krstite Me > ? ker delat hitro čas nas sili." Sto desnic na te besede Ljuto orožje je spustilo; Sto oči ko skozi roso Mesto solnca mavro vidi > Mignil z okom starec dobri; Kapo dajo mu Morače : Veruj sin v najvikšeg v » I t u kovečnega mu sina, tretjega tud' milostljiv'ga duh Veruj v • 1 t bod vera: t a Reče ? oblij lj utega neverca. Bile price so strmé planine In njih sem truma v planini. Starec je potem očí povzdignil t Blage óci ino bele roke j Ter je trumo greha oslobodit In začel je Bóga jim deliti. Mrvo Tajne Kaplj možu hrane možu vsakemu po daj a , angelskega kruh vsakemu podaja y Taj pij ače y gelskega vina:* Žarko solnce čudno čudo gleda Slabe kjer ljudi krepčá slab starec Da krepost jim Bogu bo prijetna. Vsa po redu družba se poljubi. Truma polna Vecnega je Boga, Ne ko nož krvav, s kôm rana Smrtna in težka se nareja; Ampak svetio ko peró in zlato, S kterim nébo za unuke pozne Delà piše vitežka ocetov Žarko solnce pade za planino; Starec ide, truma dalje stopa. » (Dalje prihodnjič.) * Tulje ) Mnogovrstne novice. ki ostanejo po otiranji prediva in konopelj, in niso skor za nobeno rabo več, dadó še lično svili (židi) popolnoma podobno prejo po iznajdbi nekega Jožefa Sachsa. Tako piše dr. M. H. Wagner ter pravi, da je preja in tkanje, ki jo je videl po tej iznajdbi narejeno, bila tako lepa, da se je vse čudilo. Gosp. Jožef Sachs je pripravljen to vsacemu dokazati, kdor želi pristopiti temu podvzetju. — Na poprej iznajdlo, o čemur svetu se je sicer že marsikaj nihče ni mislil, da je mogoče; pri tej iznajdbi je pa ► Sachs še išče — tovaršije za da vendar čudno to to podvzetje. * Različne sodniške sodbe. Zarad dogodbe na Jančjem so zavoljo javne posilnosti nekteri obsojeni dunajskih časnikih se bere . m. pri dunajski deželni na m tudi leta. dne namreč, ki je bila ponoći 20. ja- konečna obravnava sodniji : neka družba nuarja na plesu, je potem domů gredé nekega policaja napadla, ki jo je svaril, naj ne razsaja po ulicah; državni pravdnik Zaillner je nasvetoval, da se napadniki obsodijo od do let v ječo, ker to, kar so storili 9 9 je javna posilnost. Zagovornik dr. Pichl pa je dokazal da je le besedno in djansko razžaljenje da ni to, ampak sodila na 8 dni do 6 tednov zapora javne straže; sodnija mu je pritrdila in zatožence ob- Neka ženska Susana Fabri iz Ipolysaga na Ogerskem, obdolžena 215 detomorov, izmed kterih je 11 detomorov po sodniški preiskavi dokazanih, je bila nedavno v težko ječo obsojena na # neki leta. Verovitiški županiji na Hrvaškem je tako smo čitali v časnikih nedavno v 4 vaséh poginilo blizo 4000 glav živine ; škoda se ceni na 20.000 goldinarjev. Dva zdravnika, ki sta ogledovala to živino, sta trdila, da je je veči del glada (lakote) poginil. — Ko bi tega ne bili čitali „schwarz auf weiss", ne bi verjeli, a vendar tem manj moremo to še zdaj verjeti, ker skor mogoče, da bi toliko živine po lanski letini pocepalo ni bilo za gladom! Dopisi. Materija aprila. c Oglasil se je naš v župan Kastellitz v „Slov. Narodu" v rubriki „Poslano" ter vse na laž stavil, kar je dopisnik „Novic" v .., in 12. listu povedal o njem, njegovem delovanji in o volitvah, ktere je deželna vlada ovrgla. Da so „Novice" re s nic o povedale, mora pritrditi vsak, kdor dogodbe JL V/ O U 1 v v UV/V VUWIV J UJ^IMI J. * V* " ^^^ } in okoliščine naše pozná, in da bi se našemu županu smelo še mnogo več očitati, kar je zamolčal dopisnik, * Ran goden ) Crnogorci so pravoslavne ali grško-iztočne vere; zato jib obhaja njih mašnik v oběh podobah 122 kajti bilo bi bralcem, ki „Kastellitza" ne poznajo, pre- okolice in s podobama města tržaškega, kakoršno veô nadležno. Omenil je tedaj zanimati. Da mu je očitanje v „Novicah" bilo nevšečno to, kar utegne sploh > ga je razžalilo, tudi je mo- y y to mu radi verjamemo; da goče; kogar srbi, ta naj se praska svoje kože ne oddrgne, kakor se je je nameraval „Novične" laži ovreči, kakor zasačen pazi naj da si njemu pripetilo, ko tat je bilo 1670. leta in je zdaj 1870. leta. Iz Trsta. (.Dařilo 10 gold. v srebru) dobi pisatelj, kteri g. G. H. Martelancu v Trst do konca maja pošlje najboljšo humoristično izvirno noveleto , 5z kmečkega življenja vzeto, za njegov novi ilustrirani liist, ki mu bo kteri hoče tajiti in druge dolžiti. Ponavljamo le to, da, Iz Boluuca pri Trstu. (Čitalnica naša) se bo kdor tukajšnje okolščine pozná, tudi vé, kdo daje zarad veselic pri Lovcu še le 15. maja slovesno od- íme „Petelinček". lagal, ali „Novični" dopisnik ali pa župan yy Kastellitz". pria. Al pustimo to, naj javnost sama sodi krivico; tudi nas ni volja, na tem mestu polemizirati ž njim, konstatirati hočemo le resnico, ktero občinstvo naše za tako po- Vljudno vabi k tej svečanosti vse diružbenike in rodoljube, ker se nadja ogromnega števila Tržačanov znava. Da še imen svedokov, kakor on ne želi, denuncira Iz St. Vida nad ipavo. odbor či talničin. Kedaj vendar bodo y to naj pripiše sam sebi. Kedar ne bode več imel žu- pri nas nove volitve za občinsko predstojništvo? Vi — —j i—r—-------- -------- . j i. ~ . možjé! kteri ste zdaj načelniki soseskini, panove oblasti, mu jih bodemo radi povedali; zdaj pa niste spoznali, da temu važnemu poslu nisite kos? Akô jih nočemo žrtovati njegovemu maščevanju, ker je vajen bomo čakali nove občinske organizacije, bode v tem ali v se zdaj zlo rabiti oblast sebi v korist, drugim v škodo, kakor času pošlo še to malo gozda, kar ga je. Ini kaj potem? na priliko 1866. leta pozimi, ko je se svojim uradnim Kdo bode škodo tega povrnil? Mar vi občinski očetje? podpisom pripomogel k veliki slepariji pri splačevanju Izveden in ne enostransk mož mi je zagot saj so tudi nekteri previdni možje vmes > njih glasovi so glasovi vpijočega v puščavii a takrat se ni změnil niti za takso niti za povišek Iz litijskega okraja aprila. Drage yy No- samo zato, da si je bisago napolnil s vice it 9 dovolite nam potožiti, kako nam tukajŠnja c. k. ter a tem se je na tedne preživi!. To hišo on zdaj črti in ne dá mirú še košicam ranjcega našega poglavarja v grobu, kteri je pri nas tako častitega spomina, da se ga pač Gaspar Kastellitz ne sme z nesramnim natolce-vanjem lotiti. Prašr.jte slednjega kmeta pri nas po ranj- cem in kako Je gosposka střeže z domaćim našim jezikom Zdavnej ste nam že drage „Novice" povedalle, da smemo v slovenskem jeziku narejena pisma zahtevati od go- sposke. Al to y saj kar Je meni znano y se dio zdaj še ni Andrejů Negovetiču ; slednji se ga bode spo- minjal: duša mu izveličana! slabejega občinskega Bog nam daj napol glavarjajdoČakati, in srečna bode zgodilo. Na primer morem opomniti, da letošnje leto smo pri c. kr. okrajnem notarji delali neko pismo ter ga lepo prosili, naj ga nam naredi po slovensko ali po kranjsko; al odgovor se nam dá, da ga me zná! Ko županija memo sedanjega županovanja Materija 10. aprila. Deželna vlada v Trstu je z nismo dobili. odgovor se nam dá, da ga me zná! pa smo le prosili, dobili smo kùp zaničljivega smeha in da slovenskega pisma nihče ne razume In res ga naše odpisom 1. aprila t. 1. štev. 2699 potrdila pravila ci ta Ini ce. Vabijo se vljudno zdaj domoljubi domaći Ravno tako se nam tudi v (druzih pisar- in sosedni k pristopu, da doseže društvo svoje občeko-ristne namene. Oglasi za to se lahko pošiljajo začas- nemu tajniku Zupančiču v Materiji. Društvenim namenom je gospodičina Negovetič-eva brezplačno od-stopila prostorno sobo z vsem potrebnim pohišjem v nadstropju v svoji hiši. Srčna hvala jej za to rodoljubno nicah delà, da tako za naš s krvavimi zmiji zasluženi denar si moremo v tujem jeziku narejena pisma kupovati. To nam je kajtežavno! Za Božjo voljo! saj je vendar tudi Slovenca Bog vstvaril in mu jisarnicah ne znajo našega jezika, naj se ga pa učijo, in če se ga . ki pimo društvu, ktero od nas tirja le majhne žrtve y a obeta nam lepega sada. ga znajo; saj pravice i • f nam je že dostikrat zagotovljala enake tem pa, da te pravice na papiirji vladinem Osnovalni odbor. stoje y a ne na našem, nam ni nič pomagano. Povejte li Trsta, (Opis in zgodovina Trsta in njegove oko- nam drage „Novice", pri čem smo vendar?^ F. lice pa še marsikaj druzega o slavjanskih zadevah), iw i u^«^»^^« um«jn« — « x»auuuuva ga izdaja Jožef Godina-Verdélsk i v Trstu, je rav- Vas je namesti umrlega župana izvolila Jožefa Les- ki Iz Postojnskega okraja. y jprost kmet. Obcina Radohova nokar s prvim snopičem zagledal beli dan ? drugo saboto vsacega meseca bodo izhajali prihodnji snopiči. jaka iz Glogovice za župana Iz Trzina 26. sušca. j. (.Mnogotere nadloge.) Trst s svojo slovensko okolico je dandanes (Konec iz posl. lista.) Hvalevredno in zeló potrebno je to zeló imeniten predmet slovenskemu pisatelju ; ni ne tedaj ) odveč, da se je gosp. Verdelski lotil tega posla. Prvi Pri temu, da imate popolnoma pravico, resiio zahtevati, snopič je ozaljšan z lično podobo Slovenke tržaške da se Yam pisma naredé v slovenskem jeziku. Vređ. 133 ker CL Vi V/ V C* IJi • v/ J/A v j UU t VA VA i liM JUL tu vj ^ " ^ v Z8l C pravém času s primernimi in svojimi lahko umljivimi dand da nas „ Novice" podučujejo v zemljisča cen i inih z a de va h; lepo prosimo, da tudi za naprej so nam o po aključbi duh Ali kdo p o s o b pravilstvo, ki se mu izroči, ali ne, na to ne gleda noben „liberalec" poduki in sveti na pomoč, in to temvec y kjer so zem- ljisča tukaj veliko previsoko vcenjena, tako, da navadni njegovega za službo a yy in „duh iz duhá y je íe „meso a iz mesa velj pri da njegovega". Sposobnost yy liberalcih" vestes nuptiales zemljiški posestniki imajo čez 100 gold, zemljiškega o kaki službi; če pa ima kdo „vestes clericales", zgublj davka na leto, čeravno je polja tukaj za dve tretjini VAMi T V» tiv« I vvl C4 T UV/ J V ± J J —— ^ ' w J----J povodni moči podvrženega, enatretjina pa je peščenega njihoveg je ze samo zato pri „liberalcih", ako ni „mesó iz mesá Sto forintov stavimo slobodno rodovitnega, in tako na en gros, se da bi bili oni časniki glorijo peli deželnemu odboru in kamnitega svetá, toraj malo komaj toliko přiděla, kolikor za živež neobhodno po- ako bi bil nasvetoval g. Zavašnika ali g. Lesjaka trebno. Travnikov je dokaj y , al lepši kosovi vnanjim prodani in le slaběji so domačim ostali. so že Trdo seno ne gré tako v denar kakor kdaj. Sploh bi se gospodarji še veliko bolj umne živinoreje tudi sta duhovna est: nista „národna" kajt y jim msta Prof. Solar log če klerikalca", id visokoučen filo- yy naši inieli poprijeti. To bi bií temu kraju najbolji napredek skušen šolnik in spoštovan od vseh svojih kolegov da udarij al „liberalci" tolčejo le zato po^duh i y saj p ošteneg v^ ÍU W u u v V U U J Ud UUrtUJU d nj a ka. Ta manêver je premalo tudi po gozdnih spašnikih, kjer se zdaj tudi domača skrit, da ne bi ga na prvi pogled spregledal tudi slep izraste obilo če tudi ne posebno Nadjamo se živina vec ne pase, dobre klaje; po odkupljenih pašnih pravicah, ktere je y da se vlada nasitiia že votlih „liberal imelo 5 okolnih vasi, se jim je moralo 5000 gold, od- cev" po žalostnih dveletnih skušnjah! (Konstitucijonalno društvo) je přetekli petek sodbo škodnine plačati, raste zdaj na tem městu v mirnem držalo čez poslance, ki so iz državnega zbora stopili stanji mladi les, da je veselje. Skoda le, jesen je sneg naj bolj V V • rasci borovi les, kterega je da lánsko Sklenilo je po Dežmanu nasvetovano resolucijo, v kteri tukaj zrekuj vsem y posebno pa slovenskim državnim po najveći del, neusmiljeno polomil in nam znamenito škodo slancem svojo nezadovoljnost. Ubogi poslanci! To bo napravih Kar je pa ondi bilo kaj vrednega lesá za kup- strašen udarecza-nje. Da nemškutarski„konstitucijonalci" ČIJ O , ta je; Jja luui xzi ^uùuuv a^iuii , aci oicuuji j a«ji uiou Aauuvuijui a jlijilui, tu uo jl co ivaj icui í - i a oc kaj lesá prodal, dokler ga je imel, da je davke plaçai, drugo resolucijo po predlogu dr. Suppan-ovem so sklenili ta je pa tudi iz gozdov zginil, ker slednji je raji niso zadovolj z njimi to če res kaj reči Pa v se kakor da bi bil pustil y da mu bili konja ali kravo modri gospodje ta dan, v kteri se že naprej zavarujej iz hleva vzeli. Tudi pri nas so kakor drugej kmetje proti vsaki bitni premembi sedanje decemberske ustave z davki preobloženi; zato je V • zivo želeti, da nas milostljivi cesarski sklep od 31. grudna 1864. kterega je naš deželni zbor deželi naši izpeljuje. se tudi pri in zahtevajo direktne volitve izročil, pošteno e pa še bolj moško Smentajte! to se vidi, da so ljublj. „konstitucijonalci (t se huj ko Giskra in Herbst, ki sta bila saj pripravna, Poljakom tudi bitne koncesije storiti, ako bi přivolili v Iz Ljubljane. Ravnokar nam je iz Dunaja došlo direktne volitve. Dr. Suppan in družniki njegovi, med telegrafieno pismo, da je dr. Toman pred odhodom iz kterimi tudi „veliki" dr. Schrey in še „veči" Hajman Dunaja včeraj bil pri cesarju in da ga je Njegovo Ve- pa ne privolijo nič — čisto ničí Zdaj jih pač, kar se licanstvo prav prijazno sprejelo. Ker je Groholski ustavovernosti tiče, še stari baron Lichtenfels ne pre- v imenu poljskih poslancev, ko so zapustili državni y zbor se poklonil cesarju y bilo je prav, da je isto za kosi obzidj in Ljublj se lahko ponaša y da tako modro in možato društvo ima v svojem Kritike o tem bivše državne poslance slovenske storil dr. Toman, ne bomo nobene pisali. Privoščimo jim tudi to veselje Danes pride tudi dr. Toman domů, gospodje S ve tec, in pustimo, naj grof Barbo in Pintar so prišli že přetekli teden vsi radostno sprejeti. uši kašljaj o", kakor pregovor pravi (.Naznanilo.) Ker ima amerikanski kromp kmalu v Ljublj priti in se nekteri gospodarji že Na pismo, ktero je kmetijska družba kranjska zdaj oglašajo, da ga nekoliko za poskušnjo kupijo, zato pisarnica, naj takrat, kedar se bode poslala grofu P otočke mu, ko je popustil ministerstvo prosi podp kmetijstva, je přejel družbeni odbor od gospoda grofa krompir razprodajal yy Novicah" se bode to naznanilo) y sledeči odgovor od 4. dne t. m. : „Radosten sem sprejel vsak pošlje svojega člověka s žakljem po-nj y da prevzame P predrago Vase pismo od 6. svečana. Dovolíte mi Vam za toliko Častno priznanje izrekujem prisrčno svojo zahvalo. Ob enem pa Vas prosim zagotovilo prav po- društvo v deželnem gledal {Ni da družbe kmetij sk ga korist pogorelcem v KoŠani) je dramatično dalo veselo igro yy Str sebnega spoštovanja, ki ga do družbe kmetijske kranjske čutim, prijazno sprejeti. Vam udáni Alfred Potocki." y poslovenjeno po Mir. Vilharju. Prav gladko se ček je v vseh rolah vršila ta šaloigra, stavi v čitalnici leta 1864. dobro znana. Glavne role so ki je že po pred Naš častiti roják gosp. J. Žvegel, avstrijsko- igrale najboljše močí slovenskega gledišča : gospá Odi-ogerski konsul v Aleksandriji, je přišel v domovino z je va in gospodicini B ruso va in Jamnikova in go-rodovino svojo, ktera čez poletje ostane na grajščinici spodje Koblar, Nolli in Gecel, pa tudi gosp. Je- njegovi na Gorenskem. udili sv etov alstv a) ki jih ločnik je zadostil svoji nalogi. Kakor nalašč za to rolo pa je bila gospá ^ ^ wwmu ovuonjvyuj ot/c/wi/wwn/^ , rwj. jnx í\jí\j pc* j o una guojjc* OdÍj 6 VSj ki se je y ^ je deloma izvolil, deloma nasvetoval deželni odbor obleki odlikovala z živahnim, vsaki situaciji jako pri- 1 • V • V 1 » v lični moski kranjski, se je kar hitro in to iz enega studenca pisa- mernim vedenjem. Skoda *viuujoiM j ov jv umu jut luiv iu tu JLZJ uuvgoi otuu^uua jjioa- ixiui uiai vuuuujuui* luauua j dá ^IcdâJlSCô tâ VôôôF Dl rilo v dunajské in druge „liberalne" časnike; refrain bilo tako polno kakor druge poti, in to deloma menda vsem tem pisarijam pa je bil: „to svetovalstvo je zgolj zarad cvetne nedelje ne, in da se dobrotni namen ni klerikalno" (clerical vom reinsten Wasser). Kdor národen je ta je „liberalcem" dandanes „klerikalec" y besedo „Ultraslovenec" so čisto popustili, kajti „paše" jim bolj beseda „klerikal". rodne Nam tudi prav t Ker na- može cerkvence", imenujete „ tarje mi imenovali „proticerkvence Dr. Bleiweis, dr. Costa, prof. Šolar in učitelj Praprot- nik — tako bogato dosegel, kakor je bilo želeti. Došlo je pogorelcem po odštetih stroških kakih 60 gold. I Vélikonočni ponde 1 jek je zopet slovenska predstava v gledališči in sicer jako zanimiva na korist bodemo nemšku- gospé Odijeve; dala se bode namreč prvikrat po nemški mnogoznani šaloigri poslovenjena „Pri klavirji To le memogredé. iz představ v čitalnici priljubljena, iz českega prestav- vsi so nobeden ni gori imenovanim časnikom všeč, kajti Ijena vesela igra „Ultra", in izvrstna franeoska opereta Adamova „Pierot in Violeta". „klerikaici", posebno pa prof. Solar še zato ne » Ne y da more občin- 124 stvo zagotovljeno biti veselega večera, gré ta večer tudi in deželne brambe » Pre ti s (dozdaj prednik v od za to, da gospej Odij vamo velike njene zaslug djansko kažemo, da prizna- délku kupčijskega ministerstva) pa kupčijski minister za d naše gledišče. Vsak dan se pričakuje cesarjevo imenovanje teh mini Doneski za Vodnikov spominek. Gosp. Regali, mizarski mojster sela družba v čitalnični gostilnici" gosp. Jan. Janža strov; ob enem pa bode cesarski patent državni zb in vse dež b azpustil in ukazal sicer > kurat na Colu gold, za-se, 5 gold. 70 kr. pa je gold. gold. gold. 70 kr. kr. 77 7 7 ve- no v e v u 11 c v Đ, imuioivioiTv j^v« ""«u m&gioiauu v vunu (program) svojega delovanja in pa sklep, po dovršenih novih volitvah izbrati si še ministrov za ostala druga pravila, namreč za pravosodje, šolstvo in bogočastje itd lit ministerstvo pa bode razglasilo vodila m nabral od 20 rodoljubnih Coljanov in Coljank po 50 ; 40 7 30 ; 20 in 10 krajc. To je pravo, da se ves narod slovenski Po takem se nam zopet bliža sila važni čas, za kterega se je že zdaj treba pripravljati. tudi po malih doneskih udeleži naprave narodnega spominka. venci pazlj škutar st čuj em n e eJ ljulik Prvo tem med da mi SI ; m m P lit v ah. Pomagali smo pošteno in Avstrij lojalno list Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. — Zgodilo se je, kar je poslednji naprej povedal vreči sedanje ministerstvo in sedanji državni zbor, ktera sta po vseh potih skušala delati to 7 kar nam ni na naš blag in korist. Kaže se nam neka bolja prihodnost 7 državnega zbora ni več! al vendar kak Odhod Poljakov, Slovencev in primorskih Italijanov ni . m am še gotova; zato je prva krepki in močni v deželnih razrušil jejiipoma ta zbor tako, da ostala je Nemcev. Dunaji kopica Štajarski Slovenec Lenček, kterega ni bilo potreba, da smo s a zborih, po teh pa zmožni braniti svetinje naroda našega in izkopati se v bolji stan na vsako stran na ko so naši odšli , je pozneje pismeno na- znanil svoj izstop, isto tako dalmatinski poslanec Ljubi bila razprava o dál- in Pod zhajati naslovom „Pavliha" začne tukaj 24. dne list s satiričnimi podobami 9 kte biša ko ni več pričakal, da matinskem uporu prišla v obravnavo. Kakor pa od sušeca meseca pravijo, da rad remu bode vrednik Fr. Levstik. Izhajal bode dvakrat in 24. dan vsacega meseca na mesec in sicer ,,z repom vije", tako tudi ostanek državnega zbora še zadnjo svojo uro hudó Je Cena mu bode za naročnino do konca avgusta letos gold do konca decembra gold Naročnina se po se vil, predno je zapustil svoje zbirališče. gospôski je veliko besedo imel Schmerling da mu sicer dvalizem ni po všeči zbornici rekši VI., UU ttUUV« VAVvvvLxl kJl C. Li ^UlU. ilflilUVJUlUtt OV/ na Dunaj z naslovom: Fr. Levstik, Redakteur des Slij slovenischen humoristischen Blattes., Pavliha" Wien III 7 7 kar Je , naj zdaj ostane tako , da se decemberske ustave nihče ne dotakne; njemu je prikladal véliki nemec grof Anton Au- Ungargasse 39 Cesko. Iz Prag Jako velj češki časnik 77 Narodni Listy u 7 ko slišal 7 ersperg Schmerling obsojuje dvalizma nasledke ; al 7 da P o t o c k i ima biti pisal o njem to vprašamo ga: kdo drug je dvalizem nakopal Avstriji na glavo kakor on z osodepolnim svojim: ,,wir konnen warten?" Ko bi on ne bil s svojim nemokim centralizmom odbijal Magjarov, zadovoljni bi bili Magjari leta 1860. s toliko samostojnosti, kolikor je deželam — brez novému ministerstvu predsednik Mi (Cehi) ne vemo, kaj Potocki o nas misli in kako se hoče ustaviti proti nam. Da! mi še tega ne vemo 7 ali mu je naš položaj jasen. Al če morebiti misli z m tako postopati kakor s Polj 7 Slovenci in Ti rolci in z vsemi ravnati po eni šabloni, ne bode se mu škode celoskupnosti državne dovoljuje federalizem. početje njegovo posrećilo vsemi drugimi nasproto Al on je „čakal" Magjarov na Dunaj, namesti njih pa je Beust přišel in Magjarom dovolil vse — razcep Avstrije na dvoje. Kar je Bach pred njim zakřivil o Avstriji, ni popravil Schmerling, marveč še veliko huje napravil. Kar válci morebiti po isti poti dožene spravo, le z nami je ker česka opozicija (nasprot-stvo) se pred vsem giblje na državopravnem sta-lišču češke korone, a ne kakor v druzih deželah le ne bode, in to zato ne, tedaj zdaj imamo tedaj .>. Je f naj bi on tedaj raji molčal, kakor danes! otresal pogača Schmerlingova ; na dnem stališču da beseduje še dan-zbornici poslancev pa je Kaisersfeld svoje svinčene podplati" in zbornica po- Zitna cena v Kranji 11. aprila 1870. Vagán pšenice 5 fl. 67. rzí 3 fl. 80. 3 fl. 80. slancev je pred razhodom še sklenila adreso do cesarja ktera prav očitno kaže, da tudi iz žalostnih skušinj 60# _ ovsa z fl. yu. _ sorslce d n. »o. - ajae dveh dolgih let se Nemci niso nič naučili, kajti isto 3 fl. 46. — krompirja 2 fl. 10. — fižola 3 fl. 48 sistemo zahtevajo od Njegovega Veličanstva tudi vpri-^^HHHHH hodnje ječmena 3 fl. ajde 3 fl. 34. pros» ktera je Avstrijo pritirala blizo do groba ! Slovani in drugi nenemški narodi nočejo zatirati Nem- cev kakor so oni Slovane, s voj e pravice od konca do kraja tirjajo in jih bodo tirjali tako dolgo, Kakor smo zadnjič rekli, je grof Zitna cena v Ljubljani 9. aprila 1870. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 5 fl. 25 da se jim dadé. banaske & fl. 50. turšice 3 fl. soršice 3 fl. 73. rži Potocki dobil nalogo sestaviti novo ministerstvo, velikim trudom je iskal pripravnih mož —• celó Rech- 2 fl. 90. ovsa 2 fl. 40 jecmena 3 fl. prosa 2 fl. 90. ajde 3 fl. Krompir 2 fl. 10. bauerja (!) je nagovarjal, k sreči da ga ni dobil 7 kajti možje kakor Rechbauer in družniki njegovi bili Herbsti in Giskri z drugačnimi imeni. Za zdaj je prav, da se popolno ministerstvo še ne sestavlja. Najnovejša novica, in kakor je podoba, tudi menda gotova je ta, da grof Potocki bode novému ministerstvu prvosednik, grof Taaffe (prejšnji minister manj- sčine, ki je s Potockim in dr. Bergerjem slovo dal Giskrovemu ministerstvu) bode minister notranjih oprav Kursi na Dunaji 12. aprila. 5% metaliki 60 fl. 40 kr. Narodno posojilo 69 fl. 55 kr. Ažijo srebra 120 fl. 25 kr. Cekini 5 fl. 85 kr. Loterijne srećke: v Gradcu na Dunaji 9. aprila 1870 33 12 10 45. 84. 50 61. 69. 14 Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 23. aprila. Odgov vrednik : Janez Mnrnik Natiskar in založnik : Jožef Blaznik v Ljublj